SPOŠTOVANE OBČANKE, CENJENI OBČANI! Pred nami je vroče poletje in dvanajsti občinski praznik. Tokrat ga praznujemo v Motovilcih. Čeprav se je mogoče nekomu zdelo, da se prejšnje leto ni dogajalo nič velikega v naši občini, pa ob prazniku, ko delamo obračun pretečenega leta, imamo spet veliko za pokazati. Največ se je dogajalo v Motovilcih, kajti tam smo dokončali z izgradnjo vodovoda in posodobitvijo občinske ceste, zato letos upravičeno praznujemo skupaj z občani iz vasi Moto-vilci. Vrednost vloženih sredstev za omenjeni investiciji namreč presega i milijon evrov. Ker gre v velikem delu za sredstva, za katera smo se trudili na domačih in mednarodnih razpisih, je zadovoljstvo toliko večje. Kot pri vsaki dobri novici je tudi tu slaba, kajti obljubljenega denarja od države kljub sklepu o sofinanciranju še vedno nismo dobili, pa čepravje tudi sodišče potrdilo, da smo do sredstev upravičeni. Ampak, koli-koje kriza večja,toliko večjaježelja države,da se plačilom prevzetih obveznosti poskuša izogniti. No, vsi ti zapleti nas ne morejo odvrniti od naše namere, da dosežene rezultate primerno slovesno obeležimo in proslavimo. Pa ne samo v Motovilcih, vzrok za zadovoljstvo imajo občani praktično vseh vasi, kajti v vsaki sejev preteklem letu kaj dogajalo: izgradili ali prepla-stili smo 4,8 km cestnih povezav, zgradili vodovodno omrežje do 86% gospodinjstev v občini, posodobili smo notranjost osnovne šole, začeli s projektom Vul-kanija in intenzivnejšo promocijo kraja kot turistične destinacije... Verjetno je to bil za ceste, vodovode in še katere dele gospodarske javne infrastrukture zadnji trenutek, kajti s poglobljeno gospodarsko krizo v Sloveniji in pa iztekom programskega obdobja 2007-2013 sredstev za te projekte v državnem proračunu ali v Evropi nekaj časa ne bo več. Kakršna koli lastna vlaganja pa zaradi zmanjšanja dotacij za občine tudi ne bodo več mogoča. Ob vseh teh spoznanjih naj bo naše zadovoljstvo nad pridobitvami zadnjih let toliko večje, kajti bojim se, da odhajajo časi, o katerih bomo čez nekaj let z nostalgijo govorili, kako je včasih bilo lepo... Vaš župan Daniel Kalamar DRAGE BRALKE, DRAGI BRALCI! Prehajamo skozi poletne dni, ki nas enkrat grejejo, drugič hladijo. Tako nam ni dolgčas, ko se jezimo enkrat na vročino, drugič na mraz in prehlade, ki ga spremljajo, spet tretjič na neurja in vse neprilike, ki jih take nenadne spremembe prinesejo. In kot da muhasto vreme ni dovolj, so spremembe tudi povsod drugod, na katere smo se primorani prilagajati brez upiranja, a večkrat s senco slabe volje. Še dobro, da smo tako prilagodljivi... Pred nami je nova številka glasila, praznična, kot ji radi rečemo, saj izide v času občinskega praznika, ko se spomnimo uspehov in dosežkov v naši občini, ko se ob raznih prireditvah družimo in lepšamo poletne dni. Letos bodo ponovno nagrajeni naši občani v izboru naj domačije in naj balkona, pri čemer je komisija imela kar težko delo. Spomnili se bomo uspehov naših občanov in se za njihov trud in delo tudi zahvalili. Med njimi so vsekakor gasilci od Grada in z Dolnjih Slavečev, ki letos praznujejo visoke obletnice in katerih prehojeni poti sta predstavljeni v glasilu. Opisujemo tudi vse dogodke, ki so se zgodili po vaseh, delo društev in razna druženja na izletih, na katerih ste, upamo, uživali. Še z večjim ponosom pa opisujemo pot naše borke, dr. Anice Rotdajč, ki nas je - vsaj malo starejše generacije - spremljala skozi osnovnošolsko izobraževanje, saj smo se »šolali« v grački šoli, poimenovani po njej. Časi so to seveda spremenili, a v naših srcih ostaja. Ker letos mineva sto let od njenega rojstva,je prav, da seje spomnimo in opomnimo mlade generacije na strahote vojne. To poletje je zaznamovano tudi z olimpijskimi igrami v Londonu, kjer se naši športniki trudijo za čim boljše rezultate. S ponosom zastopajo našo malo državo in verjamem, da jih pred ekrani tudi sami bodrimo ter držimo pesti, da prinesejo čim več olimpijskih medalj domov. In ta športni duh,ta želja za uspehe drugih naj nas spremlja tudi doma, v našem domačem okolju, kjer se bomo veselili uspehov naših bližnjih, naših sovaščanov in vsem želeli le dobro. V poletnih dneh občutite naravo, poduhajte pokošeno travo, prisluhnite petju ptic, sprehodite se po gozdni poti, veselite se njenih darov... Ob praznovanjih, ki so še pred nami, si napolnite svoj vsakdan z dogodki, ki vas bodo obogatili in počitkom, ki vas bo okrepil in dal novega zagona za nadaljnje delo. Uživajte življenje, ki nam prehitro beži, in polnite si spomine z lepimi stvarmi. Danijela Krpic glavna in odgovorna urednica 2 Občina Grad 12. OBČINSKI PRAZNIK Občina Grad praznuje 12. občinski praznik. Praznovanje seje pričelo s 15.julijem in bo trajalo do 19. avgusta. V času občinskega praznovanja se odvijajo številne prireditve, od športnih, kulturnih in turističnih prireditev ter raznih praznovanj. Občina bo tokrat praznovala občinski praznik n. avgusta v Motovilcih. Na slavnostni seji Občinskega sveta bodo podeljena naslednja občinska priznanja: - za 90 let delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Grad, - za 80 let delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Slaveči, - za prva tri dosežena mesta v ocenjevanju najlepše urejene domačije, - za prva tri dosežena mesta v ocenjevanju naj cvetočega balkona, - za najuspešnejše učence OŠ Grad. Svojemu namenu bomo predali na novo izgrajeni vodovod v Motovilcih in obnovljeno lokalno cesto skozi naselje. Kljub finančni krizi države in sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ se Občina Grad trudi izpeljati čim več načrtovanih investicij. Letos se nadaljuje izgradnja vodovoda v Radovcih, katerega vrednost znaša 120.000,00 EUR. V mesecu avgustu se bo pričela izgradnja vodovoda v Kovačevcih, kjer znaša vrednost oddanih del 233.927,30 EUR. Prav tako se bodo v avgustu obnovili prostori vrtca pri Osnovni šoli Grad, In sicer inštalacije za ogreva nje, vodovod, kanalizacijo in podi. Vrednost del je ocenjena na 20.000,00 EUR. V Motovilcih je bila obnovljena lokalna cesta skozi naselje in postavljeno novo avtobusno postajališče. Na Dolnjih Slavečih bo investicijsko vzdrževana lokalna cesta LC197010. Pri mrliški vežici v Kruplivniku bo dozidan nadstrešek, v Radovcih pa urejeno parkirišče. V avgustu se bo zaključil Izgradnja Vulkanlje (foto: D. Krpic) projekt z Izdelavo Monografije In tabel s panoramsko karto občine. Projekt Doživljajski park Vulkanija pri Gradu pa je v zaključni fazi izgradnje. Celotna vrednost operacije znaša 1.312.941,18 EUR. Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropske unije, in sicer Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85% upravičenih stroškov oziroma 930.000,00 EUR. Z izgradnjo tematskega doživljajskega parka na osnovi dobrih praks v sosednjih državah želimo obogatiti turistično ponudbo in prenašati prekmursko mitološko izročilo na turiste oz. obiskovalce. S tem želimo omogočiti razvoj turizma samega kraja kot tudi regije, saj se bo povečalo število turistov in nočitev ter s tem samo poznavanje kraja. V načrtu razvojnih programov Občine Grad je še veliko projektov kot so obnova Lednarjeve usnjarne, pločnik pri Gradu, investicijsko vzdrževanje cest v občini in drugi, katere želimo prav tako čim prej izvesti. Upamo, da bomo še naprej uspešni na raznih Evropskih In domačih razpisih, da bomo lahko kos finančni krizi, ki nas pesti in da bomo lahko načrtovane projekte tudi uspešno in kakovostno Izpeljali. Lidija Krpic PRIZNANJA OBČINE GRAD Na 19. redni seji Občinskega sveta Občine Grad (13.julija 2012) je bil sprejet sklep, da se letos ob občinskem prazniku podelita zahvalni plaketi Prostovoljnemu gasil skemu društvu Grad, ki letos praznuje 90 let delovanja in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dolnji Slaveči, ki letos praznuje 80 let delovanja. Društvi bosta zahvalni plaketi za dolgoletno delovanje na področju gasilstva in medsebojne pomoči prejeli na slavnostni seji. V glasilu pa nam obe društvi predstavljata svojo prehojeno pot. 90 LET PGD GRAD Prostovoljno gasilsko društvo Grad, ki letos slavi 90 let delovanja,je bilo ustanovljeno leta 1922 z imenom Gasilsko društvo Gornja Lendava. Pod tem imenom je delovalo do leta 1952, ko seje preimenovalo v Gasilsko društvo Grad. Do ustanovitve gasilskega društva je na tem območju delovala požarna bramba, ki pa zaradi slabe organiziranosti ni bila vedno uspešna. Ker so v tistem času že bila ustanovljena gasilska društva v okolici, je takratni gostilničar Alojz Maršik dal pobudo za ustanovitev gasilskega društva tudi pri Gradu, takratni Gornji Lendavi. Pobudi so se pridružili še Franc Krpic, Anton Moršič, Jakob Poklic in takratni učitelj Karel Berdon ter pripravili vse potrebno za ustanovni občni zbor, ki je bil 15. septembra 1922 v takratni gostilni Maršik. Na Ustanovnem občnem zboru je sodelovalo 24 ustanovnih članov. Na zboru so sprejeli društvena pravila, izdana s strani Gasilske zveze Jugoslavije, ter soglasno sprejeli takratne vodje društva, ki so bili: Občina Grad 3 Alojz Marši k- načelnik, Franc Krpic- poveljnik, Jakob Poklic- blagajnik In Anton Moršlč- nadzornik računov. Vsi navzoči na občnem zboru so tudi slovesno zaprisegli z naslednjo zaprisego: »Podpisani kot člani prostovoljne gasilske čete Gornja Lendava prisegamo pred edinim Bogom, da hočemo vladajočemu kralju Aleksandru I. In domovini zvesti biti, varovati narodno in državno edinstvo, svoje dolžnosti po ustavi, državnih zakonih in gasilskih predpisih vestno vršiti, zapovedi svojih predpostavljenih slušati ter čast in ugled gasilstva povsem ščititi in vsem delovanju kot gasilci se brigati izključno za obče dobro. Tako nam Bog pomagaj!« Prvi člani Gasilnega društva Grad, igg2 (arhiv PGD Grad) Gasilci od Grada leta igg2 (arhiv PGD Grad) Društvoje leta 1924 postalo član Gasilske župe Strukovcl, leta 1933 se je preimenovalo v gasilsko četo ter postalo član Gasilske župe Murska Sobota preko slednje pa tudi član Gasilske zajednice Dravske banovine. Nekaj let po ustanovitvi je društvo nabavilo rabljeno ročno brizgalno z letnico 1892, ki je še danes v uporabi, stara 120 let. Leta 1934 je takratni veleposestnik Hartner in formalni lastnik gradu društvu podaril parcelo za izgradnjo »Gasilnega doma«, ki so ga tudi s prostovoljnimi prispevki in delom dokončali leta 1936 v lepi arhitekturni izvedbi in je bil najlepši na Goričkem. Daje lepe arhitekturne izvedbe, potrjuje tudi dejstvo, da je objekt zaščitena kulturna dediščina Republike Slovenije pod oznako Grad - Gasilski dom (620208). Gasilski dom Grad leta 200g (foto: Danijela Krpic) Med 2. svetovno vojno društvo ni aktivno delovalo. Po vojni se je v delo društva aktivno vključil tudi Zvonimir Černeka, ravnatelj gornjelendavske šole, kije bil pozneje tudi vodilni funkcionar GZ M. Sobota. Leta 1945 je poveljstvo prevzel Jožef Kerec (kije bil tudi sektorski poveljnik in eden prvih častnikov v Pomurju) in društvo je začelo nabavljati opremo. 1956 je bila nabavljena motorna bri zgalna Savica (300 lit/min.), leta 1967 motorna brizgalna Saks In 1987 MB Zlegler 800/8. Prvo gasilsko terensko vozilo UAZ je društvo dobilo leta 1978, leta 1983 pa še prvo gasilsko avtocisternoTAM s 5000 lit vode. V letu 4 Občina Grad 2000 je s pomočjo prireditve Fašensko gostuvanje društvo nabavilo novo gasilsko vozilo GV-i Mercedes Benz ter leta 2003 GVC - gasilsko cisterno s 5000 lit vode ter visokotlačno črpalko z 2x8om in ixi2orn visokotlačnih cevi. Med tem je bila nabavljena tudi osebna oprema, dihalni aparati in ročne postaje ter druga nujna oprema. Vozila PGD Grad (foto: arhiv PGD Grad) Vsa leta delovanja je društvo tudi aktivno sodelovalo na gasilskih tekmovanjih, nekaj let tudi s štirimi desetinami, enkrat bolj enkrat manj uspešno. Društvo je bilo tudi nekaj let organizator gasilskega tekmovanja za prehodni pokal M-Cluba ter gostitelj dveh mednarodnih gasilskih tekmovanj leta 1982 (35 enot) in leta 1998 (46 enot), na katerih so sodelovali gasilci iz Slovenije, Avstri je in Madžarske. Tudi v vojni za Slovenijo je društvo aktivno sodelovalo, od 29. junija do 4. julija 1991 z aktivnim 24 urnim dežurstvom v gasilskem domu pri radijski postaji, kije bila ena od redkih zvez s tega območja. V času dežurstva sta bila za zaščito občanov s sireno sprožena dva alarma za zračni napad bojnih letal JNA, kar je tudi dokumentirano v dežurni knjigi gasilskega društva. Društvo že več kot 40 let sodeluje z društvi iz sosednje Avstrije ter Madžarske, kar potrjujejo pobratenja z nekaterimi društvi preko meje. Pomembno vlogo v vsej zgodovini je imel seveda vodstveni kader in vsi aktivni člani, ki so pripomogli, da se je gasilsko društvo z leti razvijalo in doseglo to častitljivo 90. obletnico. Posebne zasluge za to imajo ustanovni člani: poveljniki Franc Krpic (1922 - 1924), Jože Kerec (1924 - 1937), Teodor Frumen (1937 - 1945), Jožef Kerec (1945 - 1953), Franc Semler (1953 - 1978), Rafael Slamar (1978-1993) iri Milan Špilak (od 1993 dalje), predsedniki Alojz Maršik, Jožef Štesl, Ludvik Kočar ter vsi ostali člani upravnih odborovvvsej 90-letni zgodovini društva »Na pomoč!« Milan Špilak, poveljnik 80 LET PGD DOLNJI SLAVEČI Prostovoljno gasilsko društvo Dolnji Slaveči ima za seboj prepluto dolgo pot, po kateri je uspešno krmarilo in se razvijalo vse od davnega leta 1932 naprej. Na pobudo Stari gasilski dom (arhiv Stanka Recka) takratnega ravnatelja Černeka Zvonimirja, Sabo Franca in Možinar Franca so v vasi 23. maja 1932 ustanovili gasilsko društvo. Dogovor, da obiščejo vse hiše v vasi in si s tem pridobijo čim več članov, je bil uspešen. Pridobili so 14 članov, ki so naše društvo začeli krmariti po pravih vodah.Ti člani so bili: Sabo Franc, Černeka Zvonimir, Možinar Franc, Forjanič Franc, Knap Franc, Dervarič Franc, Hajdinjak Štefan, Recek Franc, Ferko Jožef, Gomboc Anton, Rajbar Anton, Šalamon Karel, Sijarto Jožef, Sabo Alojz, Žohar Franc, Frumen Ludvik in Potočnik Franc. S polno elana so se podali novim izzivom nasproti. Tako so že leta 1933 kupili prvo ročno brizgalno in zgradili orodjarno, katero so leta 1934 razširili in dogradili v gasilski dom. Krmarjenje je teklo naprej s sponi in padci. A v letu 1949 so s pomočjo krajanov začeli graditi zadružni dom na parceli Gomboc Ivana zaradi prostorske stiske. V letu 1953 je društvo kupilo drugo ročno brizgalno in zaradi ponovnega pomanjkanja prostorov so leta 1954 zgradili še eno orodjarno na Klanfarovem bregu za potrebe na hribovitih predelih. Ker je stari gasilski dom dotrajal, so ga leta 1961 porušili in se preselili v vaški dom. Po preselitvi v novi Vaško-gasilski dom sije društvo še istega leta priskrbelo prvo motorno brizgalno znamke Savica, ki je še danes v gasilskem domu. Za takratni razvoj gasilskega društva smo lahko hvaležni žal že pokojnemu Recek Alojzu. Društvo je prirejalo tudi Nekdanji zadružni dom (S. Recek) Občina Grad 5 razne svečanosti, a ker brez društvenega prapora ni bilo svečano, so leta 1969 le-tega tudi nabavili. Sčasoma so postale potrebe In želje v društvu večje. Zato so razmišljali o nabavi večje motorne brizgalne, ki sojo s pomočjo vaščanov uspeli pridobiti. Leta 1973 seje torej nabavila nova motorna brizgalna znamke Zlgler s prikolico za prevoz, katero so prevažali s pomočjo traktorja. Vse seje moderniziralo in potrebno je bilo nabaviti orodno vozilo. Leta 1984 so s pomočjo vaščanov, krajanov, krajevne skupnosti in gasilske zveze uspeli med svoje vrste pripeljati rabljeno vozilo znamke TAM. Z novo pridobitvijo je v društvu ponovno nastal problem s prostorom, zato so še Istega leta zgradili garažo za orodno vozilo, obenem pa še skladišče in sanitarije. Barka našega gasilskega društva je plula le še naprej. Tako smo kmalu zatem začeli razmišljati o gradnji nove dvorane, garaže In kuhinje. Želja po tem je bila velika, a sredstva nam tega niso dopuščala. Zato smo s pomočjo vaščanov leta 1988 priredili borovo gostiivanje, ki je takrat uresničilo naše cilje. Zgradili smo dvorano, jo opremili z novimi mizami In klopmi, ravnotako seje opremila tudi kuhinja z vso potrebno posodo in priborom, ki nam služi še danes. Zatem srno preuredili tudi celotno streho na starem delu gasilskega doma ter leta 1993 s pomočjo sponzorjev na novem gasilskem domu zgradili še stolp za sireno. Krmarili smo naprej in izkazalo seje, daje potreba po sodobnejšem orodnem vozilu vse večja. Nabavili smo novo orodno vozilo znamke Mercedes s 400 litri vode, visoko tlačno črpalko in dihalnimi aparati. Svečan prevzem vozila je bil leta 1998.Tudi v bodoče naše barke v društvu nismo zaustavili, pluli smo naprej in že leta 1999 obeležili razvitje novega Slovenskega gasilskega prapora. Iz leta v leto seje klima vse bolj spreminjala, s tem pa nas je zaokrožalo vedno večje sušno obdobje. Tako smo začeli razmišljati o nabavi avtocisterne, ki bi služila za prevoz vode v gospodinjstva in kmetije, ki so sušo občutno opazili Ker se nam je ponudila priložnost za nabavo le-te pri naših gasilskih kolegih iz Velenja, smo tako nabavili rabljeno avtoclsterno znamke Mercedes s prostornino 5.500 litrov. Avtocisterno smo v svoje garaže zapeljali leta 2002 In z njo prevozili ogromno pi Priprava lesa za gradnjo novega gasilskega doma (S. Recek) Sedanji gasilski dom na Doljih Slavečih (foto: Mateja Knap) tne vode. Zaradi vedno večjih potreb In zahtev gasilske organizacije smo se iz leta v leto opremljali s potrebno opremo, se za njo tudi primerno strokovno usposabljali In se usposabljamo še danes. Leta 2008 smo bili organizator maškarade, katero smo s pomočjo sovaščanov uspešno izpeljali, s pridobljenimi sredstvi pa smo si uredili Izgradnjo greznice. Preden bi zaključil s predstavitvijo kronike PGD Dolnji Slaveči, pa naj izpostavim še to, da se vsa minula leta udeležujemo tudi gasilskih vaj In tekmovanj. Seveda vse, kar je bilo tu našteto in opisano, delamo zato, da bi čim bolj uspešno opravili delo ob intervencijah in nesrečah, ki nam pretijo na vsakem koraku. V kratkem pregledu delovanja PGD Dolnji Slaveči, so bili izpostavljeni samo nekateri dogodki, ki pričajo da smo Slavečkl gasilci nosili poslanstvo humanosti iri nesebične pomoči. Prvih 80 let delovanja PGD Dolnji Slaveči nosi pečat dejanj prostovoljcev več generacij slavečkih gasilcev, pečat plemenitosti. Mateja Knap OCENJEVANJE UREJENOSTI DOMOV Občinski svet Občine Grad je tudi letos sprejel sklep o imenovanju komisije za ocenjevanje naj domačije in naj balkona v Občini Grad. S tem namenom je bila imenovana komisija za ocenjevanje. Člani komisije smo 14. in 18. julija 2012 opravili oglede in ocenjevanje ter tako opravili to zahtevno nalogo. Upoštevali smo vse kriterije, ki so pomembni za ocenjevanje, kot so urejenost bivalnega okolja na tak način,da se ohranjajo elementi, ki so značilni za našo pokrajino, da se ohranja in vzdržuje okolica, ohranjajo stara drevesa, brajde, stari vodnjaki, primerni in urejeni prostori za počitek in prosti čas. Pomembni so seveda še drugi 6 Občina Grad detajli, ki sooblikujejo samo podobo domačije. Pri izbiri naj balkona smo prav tako upoštevali vse bistvene elemente za lepo podobo balkona, ki krasi in daje podobo hiši in se vključuje v okolico. Ob upoštevanju vseh kriterijev smo tako prišli do končnih rezultatov. V ocenjevanju urejenosti domačije so prva tri mesta zasedli: t. Farič Zlata in Ludvik, Kruplivnik 44 2. Dervarič Bernadka in Marjan, Radovci 23 3. Kerčmar Darinka in Boris, Vidonci 111/a Zlata in Ludvik Farič, Kruplivnik44 (foto: Viljem Grah) Bernadka in Marjan Dervarič, Radovci 23 (foto: Silvo Železen) Pri cvetočih balkonih pa so se med prvi tri uvrstili: 7. Sukič Majda, Vidonci 120/a 2. Nataša Makari, Motovilci 38/b 3. Milan Špilak, Grad 164 V imenu ocenjevalne komisije se zahvaljujem občanom in občankam za sodelovanje. Jože Sever predsednik komisije za ocenjevanje Nataša Makari, Motovilci 38b (foto: V. Grah) Darinka in Boris Kerčmar, Vidonci ma (foto:S. Železen) Milan Spilak, Grad 164 (foto: S. Železen) C . 41 Občina Grad 7 NOV DOM MED STARIMI ZIDOVI Stanovanjska hiša družine Kogler stoji na Kisilakovem bregu pri Gradu. Obnovljenaje bila lansko leto i n jo lastnik, ki živi z družino na Dunaju, uporablja kot počitniško hišo za poletje in konce tednov, ki jih preživlja, po njegovih besedah v »oazi miru« pri Gradu. Peter Kogler je priznani avstrijski umetnik, ki razstavlja in ustvarja po vsem svetu. Žena je arhitektka, ki ima na Dunaju svoj arhitekturni biro. Družina Kogler je poleg osnovne kmetije kupila tudi manjšo hiško, ki stoji v neposredni bližini in je pred leti pogorela. Preuredili sojo v prikupno hiško za goste, kjer prespijo njihovi prijatelji, ki pridejo na obisk v Slovenijo. V neposredni bližini, pod obema hišama, so naknadno dokupili delno porušeno hišo, ki jo preurejajo v umetniški atelje, kjer želi gospod Kogler v bodoče ustvarjati. Osnovna bivanjska hiša je bila last družine Kisilak in je ostala prazna pred dobrimi dvajsetimi leti, ko seje lastnica odselila v Veščlco, otroci pa so se poročili. Hiša je bila sicer že zidana, predvsem v zadnjem delu so bili zidovi ohranjeni,streha paje bila vvečjem delu porušena. K hiši, ki stoji na vrhu manjše vzpetine in je lepo skrita, čeprav je z vseh strani obsijana s soncem, spada tudi skoraj 2 hektarja veliko kmetijsko zemljišče. Z veliko vztrajnosti predvsem pa občutka je družina Kogler hiši vdahnila novo življenje in ga spremenila v prijeten dom. Daniel Kalamar Hiša pred obnovo (foto: P. Kogler) Novi dom z ohranjeno arhitekturo v zelenem okolju (foto:D. Krpic) V hiši za goste se moderni elementi uspešno prepletajo z ohranjenimi deli (foto:D. Krpic) DR. ANICA ROTDAJČ OB 100. OBLETNICI ROJSTVA DR. ANICE ROTDAJČ (1912 = 1944) Ravno letos, ko naj bi bili s strani »strahovlade« že razdeljeni zaradi spora »rdeče zvezde« in z njo povezane proslave ob dnevu države, pa tudi zaradi »škandaloznega« preimenovanja nekaterih slovenskih vojašnic, da se ne omenja dolgoletne afere »izbrisanih«, se v teh dneh pri Gradu spominjamo 100. obletnice rojstva domačinke, narodne herojinje, dr. Anice Rotdajč. Čeprav spominska tabla ob vhodu v OŠ Grad že mnogo let nazorno priča o njeni usodi, je zgodba »neustavljive zdravnice« počasi zatonila v pozabo. Naj spomnimo, da se je vse do šolskega leta igg2/gg tukajšnja osnovna šola imenovala po omenjeni herojinji, in sicer »Osnovna šola dr. Anice Rotdajč«. A koliko smo kdaj vedeli o njej, pa je drugo vprašanje. Kdo je torej bila Anica Rotdajč? Se je morebiti njena junaška pot res premalo poudarjala? Spominska tabla »narodnih herojev, žrtev 2. sv. vojne« na OŠ C rad. Prva med borci je zabeležena prav dr. Anica Rotdajč. (Foto: Nino Gumilar) Anica Rotdajč seje rodila 13.julija 1912 pri Gradu, kot hči Ivana Rotdajča in matere Marije, rojene Hajdinjak. V času njenega osnovnošolskega Izobraževanja pri Gradu seje izkazala za Izjemno pridno učenko, zato ji je njena 8 Občina Gracl učiteljica omogočila šolanje na gimnaziji v Mariboru. Čeprav ji gmotno stanje ni bilo preveč naklonjeno, saj je stanovala v samostanu, od doma pa ni mogla dobivati finančne podpore, je gimnazijo vseeno zaključila s samimi odličnimi ocenami. Aželja po znanju joje gnala še naprej. Po maturi seje vpisala na medicinsko fakulteto ljubljanske univerze. Kot že poprej na gimnaziji, si jetudi včasu študija denarno pomagala z inštrukcijami mlajšim šolarjem. Vse Izpite na medicinski fakulteti je Anica opravila v predpisanem roku, in 29.februarja 1940 si je na medicinski fakulteti v Beogradu pridobila naziv »doktorja medicine«. Po končanem študiju se je kot zdravnica-stažistka najprej zaposlila v vasi Vranič, blizu Beograda, od koder je morala s prvimi zaslužki najprej poravnati stroške bivanja v samostanu, ki so bili nastali v Mariboru v času srednje šole Ljubkega obraza, rjavih oči, vedrega pogleda in bujnih črnih las... to je bila naša borka, zdravnica Anica Rotdajč. (Vir: Pomurski vestnik, 1965) V času najmračnejšega obdobja svetovne zgodovine, v letu 1939, ko so bile fašistične in nacistične sile že na pohodu, seje Anica mudila na medicinski praksi v Zemunu. Bila je že seznanjena z vojno vihro, poleg tega pa so se bili tudi drugi seznanili z Anico mlado Slovenko, ki je s svojimi dejanji in mišljenjem znala dobro odražati nacionalno in socialno zavest. Prav slednjo je že čez dve leti, koso se Jugoslovanski narodi uprli fašističnim osvajalcem, aktivno udejanjila znotraj KPJi v Srbiji. Neumorno je zbirala zdravila za ranjence in jih pošiljala partizanskim obredom, zdravila je ranjene partizanske borce, ilegalce in še mnogo več. Vendar njeno delo ni ostalo dolgo časa prikrito. Ko so se partizanske enote morale umakniti iz Srbije, so Anico septembra 1941 aretirali in jo odvedli v Beograd. Skupaj z drugimi aktivisti je bila najprej zaprta v Glavnjači, kjer sojo zverinsko mučili, da bi priznala sodelovanja s partijo, nato pa sojo preselili v taborišče političnih jetnikov v Banjici, kjer je bila določena za talko v taborišču je zdravila mučene sojetnike, a kljub vsem mukam je Anica vseskozi ostajala molčeča.______________________________________________ 1 Komunistična partija Jugoslavije S pomočjo brata Antona, kije bil sodelavec NOB2 in vse do aretacije leta 1943 orožnik-šofer pri žandarmeriji N Dl I, nekaj časa tudi sprevodnik vlakov od Zagreba do Beograda, seje Anica uspela za nekaj časa rešiti sramotnih taborišč. Bratje uspel preko priporočila njegovega komandirja čete-orožniškega satnika Dubravčiča in še drugih vplivnih osebnosti (bil je celo pri vodstvu Ge-stapa v Beogradu, pri nemškem višjem oficirju, gestapovcu VVieneku) prepričati četnike, da Anica ni Židinja, temveč je nemškega izvora in katoliške vere. K temu je k sreči pripomogel tudi njen priimek Rotdajč, ki naj bi se uradno pisal »Rotdeutsch«. Koncentracijsko taborišče Lepoglava, ki so ga ustaši uradno preimenovali v »zbirna točka za vzgojo in prisilno delo«. Med temi zidovi je umrla tudi Anica Rotdajč. (Vir: www.mladina.si) Maja 1942 so Anico izpustili na svobodo. Njen brat, ki je prišel ponjo, je dal jamstvo s svojim življenjem, da Anica ni sodelovala s komunisti Skoraj izčrpano jo je odpeljal k njeni prijateljici Štefici v Zemun, kjer si je za silo opomogla. Iz Zemuna sta nato krenila v Zagreb, kjer sta dobila zatočišče pri sodelavki NOB Mariji Škrjanec, od tam pa sta se odpravila domov, v rodni Grad. A ne za dolgo, saj je Anici pretila ponovna aretacija. Gestapovci so jima bili zopet za petami. Zbežala sta k svojim prijateljem v Kržovljan pri Varaždinu. Takrat je odločilno vlogo v Aničinem življenju odigral neki duhovnik, ki ga je Anica spoznala že pred vojno. Uredil ji je namreč dovoljenje za bivanje v Prekmurju, ki je bilo tedaj že pod madžarsko okupacijo. Anica je tako ponovno lahko odšla domov, a tokrat zadnjič. Novembra 1942 sojo Madžari označili za nezaželjeno in ni ji preostalo drugega, kot da seje za vedno poslovila od svojih najdražjih: matere, brata in sestre. Kot da bi slutila, da je več ne bo nazaj na Goričko, je bratu pred odhodom izročila maturitetno spričevalo in doktorsko diplomo z beograjske univerze ter še polico o življenjskem zavarovanju z invalidskim dodatkom. Zavarovanje naj bi poteklo 31. oktobra 1965, ko naj bi ji zavarovalnica izplačala 40 tisoč dinarjev. 2 Narodno osvobodilni boj, tudi Narodno osvobodilna borba Občina Grad 9 Današnji vhod v »nekdanjo koncentracijsko taborišče Lepogiava«, kjer je danes urejen zapor za moške. (Vir: www.kaznionica-u-lepoglavi.hr) Anica je na svobodi ostala le še leto dni. V Zagrebu je vse svoje sposobnosti posvečala NOB. Najprej seje zaposlila v seriatoriju Merkur (kasneje bolnica dr. Ozrena Novosela), malo pred zadnjo aretacijo pa je bila zdravnica kirurške klinike v istem mestu. Po podatkih za zgodovino ZKJ3 pri mestnem komiteju Zagreb je bila dr. Anica Rotdajč aktivistka AFŽ4I1J prav tako članica enega Izmed odborovtega gibanja. Njeno delo je bilo zelo agilno. Organizirala je zbiranje zdravil za potrebe partizanskih borcev In ilegalcev. K temu je angažirala tudi svojega brata, ki je v orožniški uniformi kupoval zdravila v vseh zagrebških lekarnah. Kot zdravnica je pogosto pomagala tudi na več skrivnih mestih zagrebških ulic obolelim in ranjenim vojakom.Sodelovala je pri zbiranju toplega perila, denarne pomoči in drugih potrebščin za borce NOV5.V najtesnejši povezavi pa je ves čas ostajala tudi s skupino Slovencev v Zagrebu. 28. oktober 1943 je bil usoden dan za Anico. Tega dne je prišla v roke gestapovcem. Enako seje zgodilo tudi z bratom Antonom oba so zaprli v klet študentskega doma, kjer je bil sedež Gestapa. Sprva so bili gestapovci do njiju zelo vljudni. Ponujali so jima celo svobodo in nemško državljanstvo, samo da bi od njiju dobili ustrezne informacije za razkrinkanje komunistične organizacije. »Škoda vas je, gospodična Anica. Znano nam je, da ste hčerka revnih staršev. Vaš pokojni oče je bil nemškega rodu in 3 Zveza komunistov Jugoslavije 4 Antifašistična fronta žena 5 Narodno osvobodilna vojska vi pripadate našemu velikemu narodu. Občudujemo vašo vztrajnost in jekleno voljo po znanju. /.../ Odrecite se svojih zmot in se nam pridružite. Omogočimo vam donosno službo v Nemčiji ali kjerkoli bi želeli. Ustvarili si boste družino in živeli srečno kot pripadnica zmagovitega nemškega naroda.« Anica pa je odločilno odklonila vse ponudbe: »Rodila meje slovenska mati in po narodnosti sem in ostajam Slovenka. Oče je bil sicer rojen v Avstriji, toda z dušo in srcem seje čutil Slovenca. Naj vas pri tem nikar ne moti moj nemški priimek Rotdeutsch. Storite z menoj, kar hočete, toda vaše ponudbe ne bom nikoli sprejela«. Anicaje bila tako drugič v krempljih gestapovcev, a vsa pri zadevanja mučiteljev so bila zaman. V njihovih zaporih je ostala 6 mesecev, ko je bila izročena ustaški policiji. Tam so se muke le še stopnjevale. Čeprav trdnih dokazov niso imeli, so Anico obsodili na 3 leta robije. Oddali sojo v zbirno taborišče Stara Gradiška. Njeni prijatelji in sodelavci so se trudili, da bi ji olajšali gorje. V zapore in taborišča soji pošiljali pakete in preko vez poskušali doseči pomilostitve. Nekateri izmed njih so na ta način tvegali celo lastno življenje. Bilo je 4. decembra 1944. Ta dan je bilo dopolnjeno neizmerno trpljenje zdravnice Anice. Že od junija je bila v taborišču Lepogiava. Epidemija tifusa je zavzemala čedalje večji obseg. Tudi sama se je vdala bolezni in to tako hudi, da seje zvijala v neznosnih bolečinah in bila že skoraj na robu blaznosti. Ustaška tabornica v Lepogla-vi, Vilma Horvat, je po osvoboditvi na zasliševanju dejala: »Zdravnica dr. Anica Rotdajč je bila na koncu življenjske zmogljivosti. Da bi ji skrajšala trpljenje, sem ji ponudila čašo vode, v katero sem pomešala strup... Po enournih strahotnih bolečinah je končno umrla«. Omenjena tabornica, kije prejela zasluženo plačilo, pa je še povedala: »Ker ni bilovtaborišču več prostega mesta za pokop mrtvih, so posmrtne ostanke zdravnice Anice skupaj z drugimi trupli internirancev vrgli v globok vodnjak...«. Tako se je junaška pot »pogumne zdravnice Anice« kruto končala. Njena hrabrost je odnemela v globoki votlini opuščenega vodnjaka, kjer med množico trupel ni bilo nikomur več pomembno, kdo je bila iri kaj je komur kaj storila. Gotovo je k tej tragiki v največji meri pripomogel tudi čas, v katerem je Anica delovala, a prav zaradi njega in njegovih že poznanih dejstev ter okoliščin bi morali »našo herojinjo« toliko bolj spoštovati in jo nositi v spominu. Zakaj malo je takih, ki bi hoteli in zmogli žrtvovati svoje življenje za življenje drugih! Ponosna »Slovenka Anica«, naša domačinka, je to storila, samo da je ostala zvesta svojemu narodu neposredno torej tudi nam. Morda bi kdo danes, v času odpiranja ideoloških razhajanj, Anici svetoval, daje storila napak, napak za sebe... Pa vendar, ne glede na čas, dolžniki smo in dolžniki ostajamo! Nino Gumilar Podatki o življenju in delu so povzeti po časopisni objavi članka z naslovom: Hrabra zdravnica Anica, 1965: Pomurski vestnik24/17. 8. jStk 10 Občina Grad USPEHI UČENCEV Tudi v šolskem letu 2011/2012 je kar nekaj učencev doseglo lepe uspehe na državnih tekmovanjih, tako na literarnem, naravoslovnem kot tudi na športnem področju. Vsem učencem, ki so ponesli sloves OŠ Grad, s tem pa tudi občine, širom po Sloveniji, pripadajo Iskrene čestitke in želje po nadaljnjih uspehih na številnih pod ročjih. Literarni natečaji na državnem nivoju - NINA GRAH, Motovilci 21 (8. razred ) -zlato priznanje za razmišljanje o kruhu v Šentjurju pri Celju; prva nagrada za cikel pesmi na temo Poezija v oštariji, prvo mesto Zavoda za šolstvo In dr. Šiftarjeve fundacije na temo Moje ograde - KATJA BEDÔKE, Otovci 17 (8. razred ) - objava članka na temo Sodobni Akakij v zborniku KTD Reciklaža iz Svete Trojice; druga nagrada vseslovenskega simpozija Dialekte - TAMARA GRAH, Motovilci 42 (8. razred ) - nagrada Društva slovenskih časnikov za pesem na temo Moja rodna domovina; tretje mesto na natečaju poezije ob slovenskem kulturnem prazniku TINA BUKVIČ, Dolnji Slaveči 27 (g.a razred) - prva nagrada vseslovenskega simpozija Dialekte; nagrada slovenskih železnic - EVELIN HUBER, Grad 175 (g.a) - nagrada slovenskih železnic; knjižna nagrada založbe Dialekta za fiktivno zgodbo v narečju Ges lajkan Zlato priznanje na 4. bienalu otroške keramike »TERRA MISTICA« - LEON ROIJDI, Kovačeva 19 (74.) - VILI ŽOKŠ, Vidonci 106 (74.) Prvo mesto na državnem likovnem natečaju »Moj sanjski poklic« - DAVID GJERGJEK, Kovačeve! 28 (74.) Državno tekmovanje v atletiki - ANJA ZADRAVEC, Radovci 27 (74.) - 3. mesto v teku na 300 m Državno šolsko prvenstvo S. K. I. F. Zveze Slovenije - DUŠAN SUKIČ, Motovilci 18 (6.r.) Srebrno priznanje v znanju angleškega jezika - EVELIN HUBER, Grad 175 (g.a) ’ Srebrno priznanje iz zgodovine - EVELIN HLJBER, Grad 175 (g.a) Srebrno Cankarjevo priznanje - LARISA ČERPNJAK, Kruplivnik 1 (g.b) Srebrno Stefanovo priznanje iz fizike - EVELIN HUBER, Grad 175 (g.a) Srebrno Vegovo priznanje iz matematike - EVELIN HUBER, Grad 175 (g.a) - MARIO PEZER, Grad 63/3(74.) - ANJA ZADRAVEC, Radovci 27 (74.) Srebrno priznanje na tekmovanju iz Vesele šole - DUŠAN SUKIČ, Motovilci 18 (6.r.) ■U&J c - ÿ Zlati bralci - 9 let zvestobe bralni znački - EVELIN HUBER,Grad 175(9.3) - MONIKA ŠPARAŠ, Radovci 58 (g.a) - IVA CELEC, Grad 100 (g.b) - ANA KLEMENT Grad 172/b (g.b) ODLIČNI DOSEŽKI ŠPORTNIKOV OŠ GRAD Učenci OŠ Grad so se skupaj s svojimi mentorji tudi v spomladanskem delu šolskega leta udeležili številnih šolskih športnih tekmovanj. Tako so se v mesecu aprilu mlajši dečki udeležili tekmovanja v nogometu v Murski Soboti in osvojili 4. mesto ter prikazali odlično igro. V mesecu maju pa so se mladi atleti udeležili osnovnošolskega tekmovanja v atletiki, kjer že tradicionalno dosegajo dobre uvrstitve. Na medobčinskem in področnem tekmovanju so zlate medalje osvojili Monika Šparaš v metu krogle, Nino Celec v skoku v daljino, Anja Zadravec v teku na 300 m in Adrijan Gjergjek v metu vorteksa. Tudi ostali učenci so dosegli lepe uvrstitve, in sicer učenke v postavi Anja Zadravec, Nina Fujs,Tina Bukvičter Nadja Gomboc, ki sovštafeti 4 xioo m osvojile bronasto medaljo, ter Nina Fujs, ki sije delila 3.-4. mesto vteku na 60 m.Tino Bedičje osvojil 7. mesto v metu vorteksa, Nadja Gombocje osvojila šesto, Tina Bukvič osmo in Denis Rac v skoku v višino deseto mesto v kategoriji starejših dečkov in deklic. Kaja Šparaš je v teku na 60 m osvojila 4. mesto in Luka Marič v skoku v daljino 5. mesto v kategoriji mlajših dečkov in deklic. Štafeta 4 x 100 m v postavi Tino Bedič, Denis Rac, Kevin Šarkezi in Adrijan Gjergjek je zasedla 4. mesto. Poleg naših zlatih dobitnikov so se na področno tekmovanje uvrstili še Nina Fujs, ki je v teku na 60 m osvojila 4. mesto ter štafeta 4 x 100 m dekleta, ki je osvojila 3. mesto. Sledilo je še finalno oziroma državno tekmovanje. V finale se uvrsti po 24 najboljših v teku na 60 m in 300 m, Anja Zadravec, 3. mesto na državnem atletskem tekmovanju (foto: B. Kopač) Občina Grad 11 Adrijan Gjergjek, 7. mesto na medobčinskem atletskem tekmovanju Monika Šparaš, i. mesto na medobčinskem atletskem tekmovanju Nino Celec, 7. mesto na medobčinskem atletskem tekmovanju po 20 najboljših na 6oo m in 1000 m, v skoku v daljino, skoku v višino, suvanju krogle In metu vorteksa ter poi6 najboljših štafet 4 x 100 m. Tudi naši učenci so spadali v elitno skupino. Tako je Nino Celec v skoku v daljino osvojil 5. mesto, Monika Šparaš je bila v suvanju krogle sedma, odlično 3. mesto pa je pripadlo Anji Zadravec v teku na 300 m za mlajše deklice. Mentorja Boštjan Kopač In Anita Horvat EVROPSKA VAS V projekt Evropska vas smo bili letos vključeni že četrtič. Iz izkušenj smo ugotavljali, da je končna predstavitev v veliki meri odvisna od tega, katero državo Evropske unije šola predstavlja, saj učenci nekatere države že po svoji splošni razgledanosti poznajo veliko bolje kot druge. Poznavanje držav je, kot smo ugotavljali med šolskim letom, tesno povezano z bližino, z razvitostjo in tudi s turistično ponudbo držav. Sama realizacija učnega načrta je po mnenju projektnega tima namreč premalo, da bi se ozaveščenost o EU kot celoti in njenih posameznih članicah vtisnila v zavest otrok. Ko pa učenci sami raziskujejo, se učijo, spoznavajo stvari, ki jih zanimajo, je učinek neprimerno boljši. Medpredmetno povezovanje večih različnih predmetnih področij je tu več kot dobrodošlo, saj se učenci hkrati z usvajanjern temeljnih vsebin na lastno pobudo in z lastnim interesom naučijo svoje znanje povezovati, uporabljati in prenašati v druga predmetna področja. Ob delu so učenci za vsako državo dobili prostorski vtis o njeni legi in tudi velikosti.Tako so prišli do spoznanja, kako majhna je naša deželica proti nekaterim drugim, ki nas prekašajotako po velikosti kot številčnosti. Prav zato moramo toliko bolj ceniti tudi našo kulturno dediščino. Pomembno je spoznati raznolikost na našem prostoru od same kulture narodov, do raznolikosti običajev, oblačenja in obnašanja. Zanimiva je tudi arhitektura posameznih narodov in njihove domačije oziroma do- Učenci OS Grad so odlično predstavili lepote Finske (foto: A. Horvat) 12 Občina Grad movanja, s katerimi so se prilagodili na svoje podnebje. Projekt je pozitivno vplival na mlade in na njihovo poznavanje držav Evropske unije, saj je ob vsej raznolikosti lahko vsak videl tudi svojo deželo zdaj v malce drugačni luči.Za vsejebila ena velika pozitivna izkušnja. Anita Horvat, vodja projekta Evropska vas UČENCI ZBRALI 12 TON PAPIRJA V šolskem letu 2011/2012 smo imeli na OŠ Grad tri velike zbiralne akcije papirja, na katerih smo zbrali kar 12 ton starega papirja.Na šolije biloorganiziranotekmovanje, trije najboljši razredi pa so bili nagrajeni. Med potekom akcij smo pol ure pred poukom tehtali papir in ga sproti odlagali v zabojnik. Pri tem nam je bil v ogromno pomoč hišnik Stanko Ropoša, ki je bil desna roka vseh zbiralnih akcij. Največ starega papirja je zbral 8. razred ter bii nagrajen s kopanjem, drugo mesto je zasedel 5. in tretje 7. razred. Med posamezniki je potrebno omeniti Anjo Zadravec, Denisa Pelcarja in Žana Topolaka Dervariča, ki so prinesli preko 300 kg papirja. Denar, ki smo ga tako prislužili, bo porabljen za nakup klopi v parku pred šolo ter za plačilo članstva za Eko šolo. Najboljši v zbiranju starega papirja (foto: A. Vrtič) Na šoli je potekalo tudi zbiranje plastenk, pločevink in tetrapakov ter zbiranje tonerjev in kartuš. V akciji zbiranja zamaškov za deklico Majo Prasinc so učenci zbrali 387 kg zamaškov. Akcij so se poleg učencev, staršev in učiteljev udeleževali tudi drugi občani. Elizabeta Sarjaš, eko koordinatorica NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT Tema razprave za letošnji Nacionalni otroški parlament je bila »Junaki današnjega časa - kdo so in zakaj«. Za mene je bila to čisto nova izkušnja. Že sam občutek o tem, da sem lahko udeleženec razprave v državnem zboru, meje zelo razvnel. V trenutku, ko sem izvedel, da bom šel na Nacionalni otroški parlament, sem bil tako srečen, da bi kar skočil iz svoje kože. Dnevi so hitro minevali in napočil je odločilni dan. Mama meje odpeljala do avtobusne postaje, naprej smo nadaljevali pot s kombijem. Z mano so potovali še trije izbranci za Nacionalni otroški parlament in dve mentorici. Med potjo smo se veliko pogovarjali, zato je čas hitro minil Enkrat smo se ustavili in si malo oddahnili, nato pa smo kar hitro prispeli do državnega zbora. Seveda meje obdajal strah, ampak sem bil dokaj samozavesten, ko sem stal pred stavbo državnega zbora. Najprej smo počakali soudeležence iz drugih okrožij, nato pa so nam že zunaj razdelili posebne vizitke z našim imenom, ki smo si jih pripeli. Ko smo prišli v državni zbor, smo morali najprej zaradi varnosti skozi detektor kovine, da ne bi imeli s sabo kaj neprimernega. V naslednjem prostoru smo odložili naše jakne in odšli naprej po stopnicah. Najprej smo si ogledali notranjost dvorane državnega zbora. Za uvod so se nam predstavili visoki predstavniki slovenske vlade, in sicer gospod Danilo Turk in gospod Gregor Virant ter še nekaj znanih osebnosti. Po malici smo se razdelili v skupine in vsaka skupina je dobila svoj prostor. Naša skupina je dobila razpravo o virtualnih junakih. Razprava je trajala celi dve uri. Svoje zamisli in ideje smo potem strnili in predstavnica je vse predstavila pred vsemi udeleženci otroškega parlamenta, na kar seje po vsaki predstavitvi odprla razprava. V razpravo se je lahko vključil vsak udeleženec, seveda, če je prišel na vrsto. Imeli smo omejen čas in se nismo mogli večkrat vključiti v razpravo. Vsi so imeli svoje argumente, pri katerih pa so se večkrat postavljala še vprašanja. Udeleženci so bili tudi posebni gostje, ki so velikokrat pojasnjevali naša stališča in mnenja. Imeli so zanimive odgovore in tudi vprašanja.Tudi sam sem imel enkrat možnost, da sem se vključil v razpravo. Prišli smo do zanimivih spoznanj, kdo so junaki našega časa in zakaj. Po končani razpravi smo se razdelili v dve skupini. Mi Mario Pezer (desno), udeleženec Nacionalnega otroškega parlamenta (foto: A. Horvat) -■ - Občina Grad 13 smo si ogledali freske pri vhodu v dvorano, na katerih so bila narisana vsa slavna imena v slovenski preteklosti, kot sta bila Cankar in Zois. Po kratki uri slovenske zgodovine so nas tudi pogostili. Hrana je bila zelo okusna. Obisk v parlamentu seje počasi iztekal, kljub utrujenosti sem bil zelo zadovoljen. To je bila zame ena velika izkušnja.Občutekv parlamentu je bil enkraten, to moraš doživeti. Z dobrimi vtisi sem zapuščal parlament in z veseljem pripovedoval o tem pomembnem dogodku, ki se ga bom vedno rad spominjal. Mario Pezer, 7. razred V VRTCU NAM JE ŠOLSKO LETO HITRO MINILO Kot pri vsakem delu se tudi v vrtcu pri Gradu na koncu šolskega leta potegne črta in se ugotavlja, kako smo bili aktivni in uspešni pri svojem delu. Vrtec je sam po svoji dejavnosti hiša različnih ljudi, otrok In odraslih, ki skupaj gradijo In delajo na razvoju bodočih odraslih ljudi. V letošnjem letu se je v vrtcu dogajalo precej zanimivih stvari. Od rednega programa, ki se imenuje kurikulum, In vse do obogatltvenih dejavnosti in iznajdljivosti vzgojnega osebja v vrtcu. V sliki In kratkih opisih vam želimo predstaviti delo vrtca v letošnjem šolskem letu. Plavalni tečaj otrok pred vstopom v šolo Otroci so babicam in dedkom zapeli Na delavnicah sodelujejo tudi starši Srečanje z dedki in babicami je vsako leto množično obiskan dogodek vrtca Grad. Otroci se dedkom In babicam predstavijo s pesmicami in plesi. Mladi folkloristi so iz leta v leto bolj vešči plesnih korakov. Preko leta vrtec sodeluje tudi s starši. Organizirajo se roditeljski sestanki in praktične delavnice, med njimi so potekale tudi pustne in velikonočne delavnice. V skupinah so potekali različni projekti, spoznavanje širše in ožje kulturne okolice. In otroci so se podali z željo, da bi izvedeli kaj več o ljudeh po svetu, na zanimivo potovanje. Naslikali srno sl karto sveta. Spoznavali kaj je kopno in kaj so celine. Prva na vrsti je bila Evropa, saj smo tukaj sami doma. Izdelali smo sl tudi nekdanjo Igračo, kije značilna za našo celino. Dobro poglejte in uganite kako se imenuje. 14 Občina Grad Izdelava Igrače Sledila je Afrika v njeni raznolikosti. Izdelali smo si afriške bobne In se naučili pesmico. Da bi pa Afriko občutili še bolj blizu, nas je obiskala Afričanka Blanca Iz Murske Sobote. V družbi Blance nam je bilo lepo. Preko leta smo se veliko pogovarjali o zdravju, skrbi za njega. Veliko ljudi je na svetu, ki rabi našo pomoč za preživetje. Spoznali smo humanitarno organizacijo Rdeči križ Slovenije, katerih predstavniki so nas obiskali in nam pripovedovali pravljico. V parku Naturvvinkel Saufuss smo božali male živali (foto: T Čontala) Za zaključek leta smo se peljali z vlakcem (foto: Tadeja Čontala) Da bi pa leto zaključili, kot smo že navajeni, z izletom, nas je presenetila občina Grad. Povabili so nas na nepozabno druženje z avstrijskimi otroki in ogledom drobnih živali v Avstriji. Nazaj proti domu nasje popeljal turistični vlakec, katerega vožnjo še dolgo ne bomo pozabili. Vzgojiteljici Irena Hüll in Klaudija Klement ZAKIJUMZDffiM GSBISM4CIJI1 Kot že kar nekaj let zapored je tudi letos pozimi v telovadnici Osnovne šole Grad potekala rekreacija za vse tiste, ki hočejo razgibati svoje telo in tako nekaj narediti za svoje zdravje tudi v zimskem času. Enkrat več spet drugič manj, pač glede na vreme in čas, smo se dvakrat na teden zbirali in se ogrevali, delali vaje in vmes tudi kaj poklepetali. Vsi smo poerii uri šli malo utrujeni domov, vendar z zavestjo, daje bilo to dosti bolj zdravo kot pa posedanje pred televizorjem. Ker so se marca začeli dnevi daljšati, pravtako pa seje začelo delo zunaj, smo z rekreacijo zaključili. Za konec smo organizirali še pohod Pohodniki na začetku poti skozi Kruplivnik (foto: D. Krpic) Občina Grad 15 po Kru pl ivni ku. Malo hoje po ravnem, malo gor in dol, vmes pa klepet In smeh In pot je bila skoraj prekratka. Med potjo pa smo sl vzeli čas In se ustavili na domačiji Recek, kjer sta pridna Angela in Milan poskrbela, da nismo dehidrirali in omagali pred vzponom, ki je bil še pred nami. Ker nas je v gostilni Čerpnjak čakala večerja, smo hitro premagali še tistih nekaj sto metrov do cilja. Ob dobri hrani in pijači smo že delali načrte za prihodnjo sezono. Želimo, da bi nas novembra bilo še več in vas zato že zdaj vabimo, da se nam pridružite. Darinka Bauer UTRIP IZ ŽUPNIJE GRAD Čeprav v spomladanski številki občinskega glasila nismo posebej izpostavljali tega, da je bila »gračka župnija« po neljubem spletu okoliščin, po več sto letih svojega obstoja, od septembra lanskega leta v soupravljanju iz župnije Cankova, je sam utrip župnije potekal skorajda v nespremenjenem teku... Tudi letos so se tako zvrstili vsi pomembnejši dogodki: revija pevskih zborov, blagoslov konjev, križev pot v naravi, šmarnične pobožnosti v mesecu maju, razna romanja, oratorij... Spodaj so izpostavljeni nekateri izmed teh dogodkov. REVIJA PEVSKIH ZBOROV Revija cerkvenih pevskih zborov obmejnih župnij je bila v zimskem času dobrodošla popestritev, saj gre za čas, ko je dan enak dnevu in so noči neskončno dolge. Revija se vsakokrat odvija v drugi župniji. Letos je bila na vrsti gračka župnija. Glaven organizator In pobudnik tovrstne revije je že več let Ciril Kozar iz Martinja. Na tretjo nedeljo v januarju seje vabilu odzvalo 8 cerkvenih pevskih zborov, in sicer domači cerkveni zbor od Grada pod vodstvom Mateje Klement, zbor iz Dolenec, zborovodja je Jože Slaviček, pevke iz Gornjih Petrovec, vodja je Ciril Kozar, pečarovski Emanuel pod vodstvom župnika Hozjana, pevski zbor iz Gornjega Senika, vodi ga Ciril Kozar, odrasli pevski zbor iz Pečarovec, vodi ga Mira 11uber, pevci iz Markovec in pevski zbor iz Kuzme pod vodstvom Karla Rajbarja. Po pozdravnem nagovoru dekana in soupravitelja gračke župnije, g. Ivana Kranjca, je besedo prevzela Klementina Pozvek. V čudovito nedeljsko popoldne so zvenele prelepe božične pesmi. Najlepša pesem vseh pesmi, Sveta noč, pa je zadonela združeno po celi župnijski cerkvi Marije Vnebovzete. Vsi zbori so prejeli priznanja, ki jih je podelil Ciril Kozar. Ta se je vsem sodelujočim tudi zahvalil za njihov trud in prizadevanje k ohranitvi lepega cerkvenega petja. Na koncu je g. župnik povabil vse sodelujoče tudi na pogostitev in prijetno druženje v gasilski dom, kjer je pesem odmevala še dolgo v večer. Franc Bagar Domači cerkveni pevci z Matejo Klement (foto: Herman Klement st.) BLAGOSLOV KONJEV Ob prazniku sv. Jurija, ki ga obeležujemo 23. aprila, se je tudi pri Gradu v zadnjih letih utrdilo blagoslavljanje konjev. Tako seje tudi letos, k temu svetniku v čast, na travniku ob »Bunderlovem križu« priredilo »konjsko žegnjanje«. Najprej je bila sveta maša, ki staje darovala župnijski upravitelj g. Ivan Kranjec in nekdanji grački župnik, danes stolni župnik soboške župnije, g. Goran Kuhar. Po sveti maši je sledil obred blagoslovitve konjev, kjer je tudi vsak izmed lastnikov konj prejel skromen cvet, živali pa pest krušnih drobtin. Dogodek so popestrili tudi domači ljudski pevci KD France Prešeren od Grada. Nino Gumilar Konji in konjederci so bili deležni blagoslova kar dveh duhovnikov (foto: N. Gumilar) ORATORIJ 2012 Letošnja oratorijska junakinja je bila Marija Dominika Mazzarello, soustanoviteljica don Boskovih salezijank oziroma sester Hčera Marije Pomočnice. Oratorij smo začeli v Kuzmi s sveto mašo. Po maši je potekal program po ustaljenem redu. Pri katehezah smo se pogovarjali o družini, prostovoljstvu, preprostosti in poslanstvu. Ugotovili smo, da se vsi štirje pojmi med seboj povezujejo In dopolnjujejo. Delavnice so bile štiri, In sicer kuharska, športna, umetniška in novinarska. Preden smo se zadnji dan oratorija razšli, se je vsaka skupina predstavila. Predstavitev skupine oziroma delavnice so otroci predstavili v cerkvi. En dan prej so povabili starše, stare starše, brate, sestre..., da sojih lahko prišli pogledat. Zaključek oratorija so nam popestrili Nejc, Filip in Mitja, ki so nam na harmonike zaigrali venček narodnih pesmi. Oratorij je potekal od 4. do 7. julija 2012. Pripravilo ga je 16 animatorjev Iz župnij Grad In Kuzma za 50 otrok. Pri celotni izvedbi sta nam pomagala župnika Ivan Kranjec in Frančišek Horvat. Simona Sukič Animatorji in udeleženci letošnjega oratorija pred vrati gračke cerkve (foto: Katarina Čerpnjak) STAND-UP KOMIKI PRI GRADU Aprilsko muhasto vreme so nam letos popestrili stand-up komiki Tin Vodopivec in prijatelji, ki so v naši kulturni dvorani prvič Izvedli tovrstno prireditev. Skoraj polno dvorano so v dobri url In pol zabavali štirje mladi fantje Iz različnih koncev Slovenije, ki so posamično z obilo besed in kretenj dodobra nasmejali celotno občinstvo. In prav to smo v našem domačem okolju potrebovali. Ti n, Aleš, Uroš ter Prekmurec Jernej Celec (foto: D. Krpic) Mlade ljudi, ki so nas s svojimi pogledi in izkušnjami skozi zabavno Igro besed popeljali na drugačen nivo razmišljanja In gledanja na dogodke in stvari okrog nas, pa naj bo to način uporabe javnih stranišč, sporazumevanje v tujem jeziku, obisk drugačne dežele ali enostavno razni družinski pripetljaji. V vsaki stvari namreč lahko najdemo tisto svetlo In tudi smešno plat, ki nam pomaga prebroditi včasih kar težko življenje. Pa naj nas vesele besede še večkrat nasmejejo in nam vsaj za trenutek naš pogled obrnejo na svetlo plat, da se bomo lahko od srca nasmejali. Danijela Krpic DRUŽENJE OB 1. MAJU Delovnik namje Izdneva vdan bolj natrpan.Avednose moramo potruditi vsaj toliko, da se vsaj malo sprostimo in poveselimo, pozabimo na probleme ter se otresemo stresnega ritma v življenju.Tako smo se tudi mi odločili in se družili kar dva večera zapored. Na predvečer praznika dela, 1. maja, so slavečkl fantje In moški poskrbeli, da seje ponovno postavil mlaj. Mlaj seje postavil pred gasilskim domom, kjer jih je pogostila s pijačo in prigrizkom lastnica Kava bara Zlata. Potem so pot nadaljevali In se med potjo še okrepčali, za kar so poskrbeli nekateri vaščani. Na koncu poti so mlaj postavili še pri gostilni Forjariič, po domače pri Pii l.arl. Ko jim je uspelo še to, so se družili in poveselili ob pijači In jedači, za kar sta pa poskrbela lastnika gostilne Forjanlč. Vsem pogo-stfteljem hvala. A kot bi mignil je bil že večer 1. maja, ko smo se zbrali še na športnem Igrišču na Dolnjih Slavečih. V čast praznika dela smo zakurili precej velik kres In se ob njem poveselili.Zbralo seje okroglo ljudi, ki so se ravno tako lahko okrepčali ob pijači, kuhanem vinu in prigrizkih. Vzdušje je bilo prijetno, kljub napornemu delavniku vsakega posameznika seje vsak prepustil pogovoru in se poveselil v družbi navzočih. Mateja Knap Slavečkifantje peljejo mlaj (foto: M. Knap) Občina Grad 17 ooo V RADOVCIH KAR DVA MLAJA Športno in gasilsko društvo Radovci že kar nekaj let zapored organizirata na predvečer praznika dela postavitev »majpana« kot mu pravijo domačini Tovrstno druženje je že kar preraslo v tradicijo, saj mlaj krasi okolico gasilskega doma že kar nekaj let.Tudi pri izvedbi le tega pa seveda brez dobre volje in pomoči eden drugega ne gre.Seveda ob tem ni manjkalodobre volje, jedače in pijače ter druženja pozno v noč. Mogoče pa so prav taka druženja priložnost, da si vzamemo čas eden za drugega in da se znamo poveseliti ter odtrgati čas za tiste, ki jih v tem prehitrem tempu življenja eden drugemu premalo namenimo. In prav zato lahko imajotaki in podobni prazniki še večji pomen. Suzana Farič Priprave na postavitev majpana ob gasilskem domu (foto:Jože Sever) Kot že vrsto leto poprej smo se tudi letos zbrali radovski vaščani iz zaselka Koncven ki ¡carjev, da obeležimo praznik vseh delavcev s postavitvijo mlaja. Naše praznovanje se je začelo s celotedenskimi pripravami, pri katerih prav S skupnimi močmi nam je uspelo tako nismo pozabili na kakšno dobro kapljico rdečega in belega. Da bi naše rajanje bilo še bolj zabavno, so se nam pridružili naši dobro prijatelji iz daljnega Kamni ka. Ker se nas je na kupu z vsemi povabljenimi sorodniki in prijatelji zbralo veliko število, seje naše praznovanje slišalo daleč naokoli. Prav tako nismo smeli izpustiti tradicionalnega kresa, ki nas je prijetno grel ob poznih urah. Ker se to veselje in dobra volja prenašata tudi na mlajše generacije, smo prepričani, da se bo druženje ob mlaju nadaljevalo še vrsto let. Tjaša Prelec KRESOVANJE V KOVAČEVO H Kot vsako leto smo tudi letos v Kovačevcih kresovali in postavljali mlaj.Tokrat je dogodek pripravila vaška skupnost in s pomočjo gasilskega in športnega društva seje kresovanje zavleklo dolgo v noč. Ob dobri pijači, jedači in prijetni družbi se nikomur ni mudilo domov. Doris Troha Postavljanje mlaja foto: D. Troha) MEMORIALNI TURNIR S KRESOVANJEM ŠD Vidonci smo 28. aprila 2012 priredili že tradicionalni Memorialni turnir v malem nogometu skupaj s kresovanjem.Turnirja seje udeležilo 6 ekip in sicer Gery's bager hotline (Dunaj), KMN Otovci, KMN Grad, PGD in veterani Vidonci, ŠD Kovačevci in KMN Vidonci. KMN Grad je drugič zapored zmagal na turnirju, saj so v finalu premagali ekipo KMN Otovci z rezultatom no. Sam turnirje potekal v športnem in prijateljskem duhu. Prizvok mednarodnosti je turnirju dodala prijateljska ekipa z Dunaja, s katero že več let uspešno sodelujemo. JSk* «.4 18 Občina Grad ooo ©©iAPL© J Gostujoče ekipe na turnirju (foto: sdvidonci.si) Po končanem turnirju smo prižgali kres v počastitev praznika dela in se zabavali ob dobri hrani in pijači pozno v noč. Mitja Sapač VAŠKI PIKNIK S POSTAVITVIJO MLAJA Že tradicionalna je postavitev mlaja v Kru pl ivniku. Fantje oz. moški se vsako leto že popoldan zberejo ter pripravi jo vse potrebno za postavitev mlaja. Ob pomoči deklet ga okrasijo, tedaj pa je vse nared za postavitev. Letošnje ietoseje postavljanja udeiežiloveliko število domačinov. Najprejje mlaj bil postavljen pri okrepčevalnici Pri belem križu, kjer je vsem prisotnim g. Anton Čerpnjak pripravil toplo malico. Sledilo je postavljanje mlaja še pri vaško-gasilskem domu, kamor so tudi letos mlaj prepeljali ob pomoči g. Danijela Smodiša, ki je bil pripravljen na pomoč priskočiti s svojo kočijo in kobilama. Vaščani so kočijo z mlajem pospremili k vaško-gasilskemu domu, kjer je sledil vaški piknik. Tadeja Rajbar Miajeva pot s kočijo do gasilskega doma (foto: T. Rajbar) iOMANP'W OHB® Čeprav je od septembra lani v naši župniji potekalo soupravljanje iz župnije Cankova, pa moramo biti hvaležni župniku, g. Ivanu Kranjcu, da je celo leto tako pridno in vestno skrbel za naše gračke farane. Poleg vseh obveznosti v dveh župnijah, je poskrbel, da smo svoje duše hranili tudi na več romanjih in praznovanjih v župniji. Eno večjih organizacij je bilo romanje v Lurd, glavno krščansko romarsko središče v Franciji, ki se gaje udeležilo 23 naših župljanov, pridružili so se nam pa tudi verniki iz Cankove, Kuzme in Pečarovec.Tako smo napolnili avtobus, ki nas je 27. aprila odpeljal proti Franciji. Poleg našega avtobusa so v Lurd istočasno romali tudi verniki iz župnije Pertoča. Romanje je vodila Turistična agencija Aritours, ki organizira romanja v vse romarske kraje po svetu. Skupaj z vodnico Jasmino in župnikom Ivanom smo preživeli pet lepih in bogatih dni, ki smojih zapolnili predvsem s pesmijo, molitvijo, premišljevanjem in priporočanjem Lurški Materi Božji. Vsak dan smo po različnih krajih opravili sveto mašo, prvo še v Sloveniji, drugo pa v Franciji, v kraju Saintes Maries de la Mer, ki spada v Naravni park Camargue, v katerem smo se ob vožnji čudili zamočvirjenim njivam, nizkim trtam, belim konjem in črnim bikom. Ko smo prispeli pod vznožje Pi renejev, kjer se nahaja Lurd, nas je pozdravila meglica in deževno vreme. A nas to ni motilo, saj so se nekateri že v poznem večeru sprehodili do votline, kjer se je Bernardki leta 1858 prikazala Devica Marija. Naslednji dan smo posvetili Lurdu. Pričeli smo s sv. mašo ob votlini in nadaljevali oglede po romarskem središču, kjer je več cerkva, kapel in bazilik, največja med njimi pa je podzemna bazilika sv. Pija X., ki sprejme 25 tisoč vernikov. Dan je bil sončen, pomladen in pravšnji za spoznavanje življenja Bernardke s sprehodom do njene rojstne hiše, mlina, ječe, gradu in deroče reke Gave. V sončnem popoldnevu smo opravili križev pot na vzpetini nad svetiščem, dan pa zaključili z večerno procesijo z lučkami in pesmijo Ave Marija, kjer pa nas je že močil dež. Naslednji dopoldan smo se zaradi dežja več zadrževali po cerkvah, opravili Romarji pred mogočno baziliko (Photo Virón) JSL Občina Grad 19 mašo v baziliki sv. Rožnega venca, katere vhod krasi v letu 2007 Izdelan Rupnikov mozaik s podobami Svetlega dela Rožnega venca. Svoje misli, želje in prošnje smo še zadnjič položili pred Marijo. Nato pa smo že odrinili proti domu skozi Francijo, kjer srno se ustavili v srednjeveški utrdbi Carcassonne, kije uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Mogočna trdnjava nas je osupnila, prav tako pa lepa pokrajina Provansa, skozi katero smo se vozili proti domu. Zadnjo mašo smo opravili v Toulusu, kjer smo tudi prespali, zadnji dan pa preživeli ob vožnji skozi francoske in italijanske hribovite kraje, kjer smo pridno preštevali tunele. Z molitvijo in pesmijo smo se po dolgi poti vrnili domov. Lurd vsako leto obišče okrog 6 milijonov romarjev in turistov. Letos smo kapljico v to morje romarjev, med katerimi je veliko bolnikov, dodali tudi romarji iz gračke župnije in mnogi smo sklenili, da se borno še kdaj vrnili k Lurški Mariji. Danijela Krpic 45. EHO PODPORNICA V BODONCIH Kot že tradicionalno je vsakoletni Shod EHO-Podpornlce prvo nedeljo v maju na območju ene Izmed cerkvenih občin. Letos je ta shod potekal v Bodonclh. Vikend je bil v okviru EHO-Podpornice zaznamovan s številnimi spremljevalnimi prireditvami, katere so bile množično obiskane. V nedeljo pa je bil na istem prizorišču Shod Podpornice, ki seje začel ob 10. uri z bogoslužjem. EFlO-Podpornica je cerkvena dobrodelna organizacija, ki nudi pomoč posameznikom ali njihovim družinam pri premagovanju socialnih stisk in jim omogoča bolj kakovosten način življenja. EHO-Podpornica deluje na celotnem območju države, predvsem tam, kjer so evangeličanske cerkvene občine. Njeno poslanstvo je nudenje neposredne nujne pomoči uporabnikom ter ozaveščanje strokovne in laične javnosti. Pri delu jih vodijo vrednote solidarnosti in socialne pravičnosti ter krščanskega etičnega prepričanja, da sta vera in ljubezen do sočloveka neločljivo povezana. Delajo v javnem interesu, kar pomeni, da delujejo za dobrobit vseh uporabnikov in njihovih družin. Krovna programa delovanja EHO-podpornlce sta Mobilna diakon ija in Pomoč v stiski. Ocenjujejo, daje to ena izmed najbolj učinkovitih in potrebnih vrst pomoči, kjer se na samem kraju najbolje oceni, v kakšnih razmerah živijo uporabniki in kaj je tisto, kar najbolj potrebujejo za nemoten potek življenja. EHO-Podpornica je financirana s pomočjo Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, prispevkov in darov vernikov, posameznih cerkvenih občin in njihovih ženskih društev, sredstev, zbranih ob vsakoletnem Shodu EHO-Podpornica ter donacij. Priprave na shod EHO podpornice (foto: Simon Sever) Škof Erniša je na Shodu EHO-Podpornice nagovoril zbrane in poudaril, da smo na mnogo lepega pozabili in marsikaj potrebnega potisnili na obrobje naših priori tet. Erniša meni, daje spodbudno, da mnogi tudi danes slišijo Božje vabilo, naj nosimo bremena drug drugemu, In sicer ne zaradi samih sebe, temveč zaradi tega, ker je nujno potrebno, da v svetu ostanejo in obstanejo vse tiste vrednote, ki so potrebne za človeka dostojno življenje. Na sami prireditvi so bile tudi stojnice, na katerih so bili razstavljeni številni ročni izdelki, in sicer izdelki Društva kmečkih žena Klas Bodonci, Ženskega društva Evangeličanske cerkve in štirih samostojnih ponudnikov. Po bogoslužju je prireditev popestrila še skupina Blue Planet. Po ocenah evangeličanskega duhovnika Simona Severja, se je na obeh prireditvah skupaj zbralo vsaj 2300 obiskovalcev. Z obiskanostjo v obeh dneh so organizatorji zadovoljni. Člani Podpornice so s prodajo ročnih del, srečelovom, sobotnim dobrodelnim koncertom skupine Eroika in prostovoljnimi prispevki za humanitarne projekte EHO skupaj zbrali 16.000 evrov. Geslo letošnjega Shoda EHO-Podpornice »Nosite bremena drug drugemu« potrjuje tudi delo več kot 200 prostovoljcev Iz desetih vasi, ki so več dni sodelovali pri pripravi te prireditve.To priča o želji ljudi, da so še vedno pripravljeni pomagati. Naslednje leto bo Shod potekal Nastop tria Eroika (foto: Simon Sever) 20 Občina Grad v Domanjševcih. Pa ne pozabite besed škofa: »Vsi smo na isti ladji in kot odgovornim ljudem nam ne more in ne sme biti vseeno, kako to ladjo kdo usmerja in kam ta ladja pluje. Vsi skupaj se potrudimo in jo usmerimo, da bo zaplula tja, kjer nošenje bremena drug drugemu ne bo le lepa beseda, temveč potrebno delo, ki ga bomo radi opravili«. Janja Vlaj Besedilo povzeto s spletne strani www.evang-bodonci.si POHOD PO MOTOVILCIH Društvo za rekreacijo in sprostitev »PEŠKI« iz Motovil-cev je v nedeljo, 13. maja 2012, organiziralo že n. pohod po Motovilcih. Kot že tradicionalno, vreme tudi to leto ni bilo ravno po pričakovanjih organizatorjev. Vseeno pa je vzdržalo, tako da se je nekje 120 pohodnikov lahko odpravilo na pot. Dolžina proge je bila 9 kilometrov, speljana po in okrogvasi Motovilci. Pohodniki so si ria ne preveč zahtevni progi lahko odpočili na dveh postajah. Na prvi postaji, domačiji Toplak, so se lahko okrepčali z domačim žganjem raznoraznih vrst in okusov. Druga postaja je bila nekoliko višje, in sicer na Cmorovem bregu. Pohod seje zaključil v Gasilsko - vaškem domu Motovilci, kjer so se pohodniki okrepčali z bogračem. Jožef Grah Pohodniki na domačiji Toplak KRI DAROVALO PRI GRADU Krajevna organizacija Rdečega križa je letos 18. maja spet organizirala terensko krvodajalsko akcijo pri Gradu in tako prihranila krvodajalcem pot v Rakičan. Akcija je bila izvedena na osnovni šoli, kjer so delavci šole pripravili potrebne prostore in tudi malico za pridne darovalce. Pri obveščanju nam je pomagala občina, ki je kar nekajkrat v informatorju vabila občane, naj se udeležijo te humane geste in darujejo kri, kije nenadomestljiva življenjska tekočina in je ne morejo izdelati v nobenem mA i C - £ Kri so odvzemali v eni izmed učilnic (foto: D. Krpic) laboratoriju. Tudi člani odbora KORK so veliko prispevali k promociji akcije. Vse to seje obrestovalo, saj seje v petek zbralo kar 65 darovalcev, od tega 7 takih, ki so pogum za darovanje krvi zbrali prvič. Med darovalci pa je bil tudi naš občinski rekorder v dajanju krvi in sicer Anton Fujs, ki je kri daroval n9-krat. Upamo, da nam bo tudi prihodnje leto uspelo organizirati eno krvodajalsko akcijo v domačem kraju. Darinka Bauer PRAZNOVANJE 80-LETNICE PGD DOLNJI SLAVEČI 19. maja 2012 je PGD Dolnji Slaveči obeleževalo 80. obletnico obstoja društva. Ob prazniku smo se pustili popeljati nazaj v preteklost, v čase, ko se je vse šele začelo. A vse to je le pripoved preteklosti. Kako je bilo zares, koliko trnjeve poti in korakov je bilo potrebnih, pa bi nam znali povedali le oni, naši predniki, ustanovitelji PGD Dolnji Slaveči, ki pa večina žal več niso med nami. Njihove besede bi bile zagotovo posute z grenkim priokusom. As skupnimi močmi, voljo ter vloženim časom jim je uspelo. Slavnostna parada po Dolnjih Slavečih (foto: Nataša Sukič) Občina Grad 21 Kulturni program pred gasilskim domom (foto: N. Sukič) deljeni pa sta bili tudi dve plaketi za gasilca veterana. Ob zaključku kulturnega progama smo se veselili v gasilskem domu ob zvokih skupine Blue Planet do poznih jutranjih ur. Za konec pa ne smemo pozabiti na naše sponzorje, s katerimi smo prireditev lažje In uspešnejše Izpeljali. Za njihovo podporo in pomoč se ob tej priliki še enkrat zahvaljujem. Mateja Knap LUKAJ MED GRADOVI JUŽNE ČEŠKE Vsi se moramo zavedati, da gasilska organizacija zahteva veliko nesebičnega dela, požrtvovalnosti In prostega časa. Gasilska pomoč nam je pomembna na vsakem koraku, pomoč pri požarih, poplavah, potresih In drugih nesrečah. V današnjem času, koje naš urnik vedno bolj natrpan, smo lahko še posebno ponosni na vsakega posameznika, ki stoji v vrstah gasilcev. Tl svoj čas žrtvujejo v dobrobit vseh nas, ob tem pa nihče ne zahteva plačila za čas, opravljeno delo, pot In trud, kajti vsak vesten gasilec to počne prostovoljno in z veseljem v srcu. Obletnico so slavečkl gasilci prav slavnostno obeležili. Na predvečer slavnostne parade so se gasilci zbrali na slavnosti seji. Najprej so se spomnili svojih prednikov in ustanoviteljev PGD Dolnji Slaveči, jih počastili z obiskom na pokopališču ter jim v znak hvaležnosti prižgali sveče. Po prihodu s pokopališča je sledila slavnostna seja, kjer so bile podeljene zahvalne plakete, priznanja in čini vsem zaslužnim članom društva. Kulturni del programa na sam dan praznovanja so v prvi vrsti zaznamovali vsi gasilci, ki so se v velikem številu zbrali ob našem slavju. Kulturni program sta s skečem »8o-lejtnica« popestrila komedijanta Macho in Mejki s Melekom. Predstavljena je bila tudi kronika društva, ki jo je predstavil tajnik društva. S spodbudnimi besedami so program olepšali tudi nekateri govorniki. Svoje besede so nam poleg pozdravnega predsednikovega govora tovariša Jožefa Pozveka namenili še župan, g. Daniel Kalamar, predsednik GZ Grad, tovariš Franc Šalamon ter predstavnika GZ Slovenije, tovariš Martin Ficko in tovariš Darko Koželj. Na slavnosti so bila podeljena tudi priznanja in plakete najzaslužnejšim gasilcem. Podelili so odlikovanje gasilske plemenlce III. stopnje, gasilske plemenlce II stopnje ter dve gasilski odlikovanji lil. stopnje in eno odlikovanje I. stopnje. Poleg omenjenih odlikovanj pa so bila podeljena tudi priznanja in značke za dolgoletno delo v gasilski organizaciji. Dva predstavnika sta tako dobila diplomo In značko za 10 let aktivnega delovanja ter dva za 20 let v gasilski organizaciji, po- Člane Društva za šport, kulturo In turizem Lukaj Mo-tovilci je letos pot zanesla vdeželo gradov - Češko.Ob vožnji skozi večja avstrijska mesta Graz in Linz smo prispeli do mejnega prehoda z republiko Češko, kjer se je že od daleč bohotil grad Rožmberk. Po panoramskem ogledu je sledila vožnja do Češkega Krumlo-va. Mesto, kije s svojim obzidjem skoraj do popolnosti ohranilo svoj srednjeveški videz, ima izjemno lego v okljuki reke Vltave, nadaljuje pa se tudi na drugi breg, nad katerim kraljuje grad Krumlov. Česky Krumlov je danes zaradi svoje Izjemne lepote na seznamu Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine.Tu smo se sprehodili skozi slikovito mestnojedro in ogledali bogato notranjščino drugega največjega gradu na Češkem, ki ima tudi razsežen baročni park s številnimi drevoredi in fontanami, nakar je bil čas za Individualne potepe In oglede po mestu. Pot smo nadaljevali do glavnega mesta južne Češke - Čeških Budjejovic, kjer smo si ogledali osrednji mestni trg Otokarja II, ki ga krasi Samsonov vodnjak In obdajajo veličastne meščanske hiše z renesančnimi pročelji. Po zelo bogatem dnevu je sledila nastanitev v hotelu in zaslužena večerja. Po zajtrku je sledil ogled svetovno znane pivovarne Budvveiser-Budvar in degustacija njihovih proizvodov. Po ogledu le-te smo se peljali proti gradu Hluboka, Lukaj v Čeških Budjejovicah 22 : : : : Občina Grad ki stoji na skalni ploščadi nad Vltavo. Grad je doživel veliko predelav med 13. in 19. stoletjem, tako da danes spominja na angleški windsorski grad. Mnoge razkošne sobane so pol ne dragocen ih muzejskih zbirk, od stekla, porcelana, orožja do tapiserij. V zgodnji popoldanskih urah smo zapustili Češke Budjejovice in se odpeljali v smeri Avstrije s postankom v mestu Tre-bon, kjer smo si ogledali čarobno staro mestno jedro in grobnico družine Schwarzenberg. Preostala pot do doma zvmesnimi postanki je bila kratka ob urejanju vtisov s spoznavanja Čeških gradov, dveh pestrih in vsebinsko bogatih dni. B ra n ko G ra h ml. ŽENSKE OBISKALE PRESTOLNDCO Vsako delo in vsak vložen trud naj bi bilo na nek način poplačano. Tako so se tudi članice Društva žena in deklet Kruplivriik odločile, da bodo svoje delovanje v društvu nagradile z izletom. Pot jih je zanesla v središče naše prestolnice, v Ljubljano, kjer so si ogledale živalski vrt. Sprehodile so se po Tromostovju, tiste najbolj pogumne pa so se povzpele še na vrh ljubljanskega gradu. Izlet in pa druženje jim je ostalo v lepem spominu, zato bodo kaj takega zagotovo še ponovile. Tadeja Rajbar Članice DŽD ob Prešernovem spomeniku (foto: Larisa Čerpnjak) SIBMDRIa W BDguED Društvo za razvoj in promocijo turizma občine Grad »Skouriš« je za aktivne udeležence na prireditvi Noč čarovnic 2011 in ostale člane društva v začetku junija organiziralo izlet v Tehnični muzej Bistra, kjer smo si ogledali starodobna prevozna sredstva, kako nastaja elektrika, lovstvo pri nas in še veliko zanimivosti, ki jih nudi ta muzej. Med drugim smo obiskali tudi Člani društva Skouriš na postanku na Trojanah (foto: Ludvik Frumen) grad Snežnik, ki je eden od najbolj ohranjenih gradov pri nas, predvsem, kar se tiče njegove notranje opreme. Čeprav nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, dobrega vzdušja ni manjkalo in na poti domov smo vsi skupaj ugotovili, da smo doživeli nekaj novega in zanimivega. Cvetka Ficko DRŽAVNO GASILSKO TEKMOVANJE V VELENJU V decembrskem izvodu občinskega glasila, ste lahko zasledili članek, kjer smo vas obvestili o odličnih dosežkih PGD Dolnji Slaveči in PGD Motovilci, ki sta se4.septembra 2011 uvrstili na državno tekmovanje. Državno tekmovanje je potekalo 26. maja 2012 na stadionu NK Rudar v Velenju. Sodelovalo je 298 enot in skupaj skoraj 3000 gasilk in gasilcev Iz celotne Slovenije.Člansko tekmovarijeje bilo tud i izbirnoza širši krog enot, ki bodo kandidirala za nastop na gasilski olimpijadi leta 2013 v Muhlausu v Franciji. V kategoriji članov, kjer so se borili tudi gasilci iz Dolnji Slavečev in Moto- Ekipa PCD Dolnji Slaveči (foto: N. Sukič) C . 41 Občina Grad 23 Ekipa PCD Motovild (foto: N. Sukič) vilcev.je sodelovalo 50 enot. Z vlaganjem truda, znanja, prostega časa In volje je tako enim kot drugim uspelo, da so se sploh lahko uvrstili tako daleč ter posegli po odličnih rezultatih. PGD Motovild je tako s 13. mestom doseglo zlato značko, PGD Dolnji Slaveči pa z 18. mestom srebrno značko. Obe ekipi sta bili z doseženim rezultatom zadovoljni, če pa bi jih spremljalo še malo več športne sreče, bi lahko posegli še po višjih rezultatih, saj so bili ostalim ekipam konkurenčni. Cilji so tako bili izpolnjeni. Z obema ekipama so bili tudi navijači in podporniki njihovega dela. Spodbujali sojih skozi pripravljalni del kakor tudi na dan tekmovanja ter obenem ta dan izkoristili za prijetno druženje. Sedaj lahko obema ekipama le še enkrat čestitamo, saj sta GZGrad In ObčirioGrad kakortudi Pomurje zastopali v najlepši luči in dokazali, da sta res med najboljšimi v Pomurju.Sreča naj jih spremlja tudi v prihodnje na vseh ostalih tekmovanjih in naj nas še vrsto let tako uspešno zastopajo na tako pomembnih tekmovanjih. Mateja Knap BINKOŠTNI POHOD Tudi letos je zadnji vikend v maju, od 26. maja do 28. maja potekal Binkoštrii pohod treh dežel. V treh dneh so se tako v okviru Trldeželnega pohoda odvili 4 pohodi. Prvi pohod je potekal v sosednji Avstriji v Fursthen-feldu.V nedeljo, 27. maja 2012, pa je zjutraj najprej sledil pohod na Madžarskem v Gornjem Seniku, od 11. ure naprej pa seje trasa pohoda odvijala po goričkih poteh, katerega je pripravilo ŠRD Dolnji Slaveči. Proga pohoda seje začela Izpred gasilskega doma na Dolnjih Slavečih in tam tudi končala. Vmes je bilo tudi poskrbljeno za vmesno postajo, kjer so se pohodniki lahko osvežili in okrepčali ob pijači in prigrizkih. Postaja je bila pripravljena na turistični točki občine Grad, pri Putarovem mlinu. Letos nas je obiskalo precejšnje število obiskovalcev, saj smo Imeli kar 213 pohodnikov iz različnih držav.Obiskali so nas pohodni navdušenci iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, Italije ter seveda domači Pohodniki na Binkoštnem pohodu (foto: N. Sukič) pohodniki. Zaključek prireditve Trldeželnega pohoda je sledil naslednji dan, na binkoštni ponedeljek, le-ta seje odvijal v Avstriji, saj je tam na ta dan tudi državni praznik, in sicer v Rax Bergnu. V sončnem in odličnem vremenu smo tako pod streho uspešno pripeljali že 8. tradicionalni in mednarodni Binkoštni pohod treh dežel. Mateja Knap KRVODAJALCI SPLAVARILI PO DRAVI V soboto, 2.junija, smo se krvodajalci že petnajstič po vrsti odpravili na izlet. Naš letošnji cilj je bila Koroška. Pobiranje potnikov seje začelo že ob pol šestih v Kovačevclh in se nadaljevalo vse do Motovilcev, kjer so vstopili še zadnji krvodajalci. Kljub zgodnji uri smo vsi dobre volje krenili na pot. En krajši postanek za kavico in že smo prispeli do Gortine pri Muti, kjer so nas pričakali koroški splavarji. Ogledovali smo si splav, ki naj bi nas popeljal po Dravi. Vsi ravno niso bili navdušeni nad prevoznim sredstvom, vendar so splavarji s svojim pristopom in harmoniko hitro naredili dobro vzdušje. Še ena skupinska slika pred splavom In že seje začelo »vkrcanje«. Na splavu je bila najprej pogostitev s kruhom in soljo ter domačim žganjem, nakar seje plovba začela. Nadaljeval seje program z animacijo, šaljiva pripoved o splavarskih dogodivščinah, pogostitev s splavarsko malico, krst novega flosarja in ob kavici sta dve uri hitro minili. Polni vtisov s splava srno pot nadaljevali do Turistične kmetije Klančnik. Gospodar nas je najprej popeljal v klet, kjer nam je predstavil delo in življenje na kmetiji, pokušali pa smo tudi njihove salame In mošt. Po prihodu iz kleti smo vstopili v turistični vlakec, ki nas je popeljal po gozdnih poteh do lovske koče, kjer so shranjene gospodarjeve lovske trofeje. V gozdu smo videli tudi nekaj jelenjadi, ki jo gojijo. Ob prihodu nazaj na kmetijo, smo obiskali še njihovo kmečko tržnico in si nekaj dobrot kupili tudi za domov. Z zanimanjem smo si ogledali še robota za molžo krav, ki je v Sloveniji prisoten le na redkih kmeti- 24 Krvodajalci pred vkrcanjem na splav jah, kmetu pa zelo olajša delo. Še marsikaj zanimivega bi nam povedal gospodar, vendar smo se morali odpraviti k našemu naslednjemu cilju.Toje bil pristen koroški mlin.kjerje posprejemu sledil ogled mlina in mlinarske sobe ter prikaz mletja različnih žit. Po napornem dnevu smo si v mlinu privoščili še mlinarsko malico, ki nam jo je pripravila gospodinja. Malo smo še poklepetali in si z mlinarico izmenjali izkušnje za peko kruha, mlinar pa je poskrbel za muziko. Ker seje dan že prevesil v pozno popoldne,smose počasi morali sprehoditi do našega avtobusa in se odpraviti proti domu. Dobri dve uri vožnje sta minili v prijetnem klepetu o preživetem dnevu, obenem pa že v iskanju nove destinacije za prihodnje leto. Darinka Bauer OBNOVLJENA CERKEV NA GORNJIH SLAVEČIH Na prelepo prvo junijsko nedeljo, 3. junija, je bilo na Gornjih Slavečih še posebej slovesno. V naši cerkvi je namreč potekala blagoslovitev v celoti obnovljene notranjosti cerkve in njene okolice. Te svečanosti se je udeležilo mnogo ljudi,tako naših vernikov in vernic kakor tudi vernikov in vernic ostalih evangeličanskih cerkvenih občin, iz sosednjih ri mokatol iški h cerkva ter pripadnikov in pripadnic binkoštne cerkve, ki so s svojo navzočnostjo počastili naš praznik. Poleg njih pa smo med nami imeli čast pozdraviti tudi predsedstvo Evangeličanske cerkve v RS, večino naših duhovnikov in duhovnic, duhovnika iz rimokatoliške župnije Kuzma, Binkoštnega pastorja iz nuskovske gmajne, župana domače Občine Kuzma s svetniki in občinsko upravo, župana Občine Rogašovci, g. Gaberščeka iz Urada za verske skupnost ter izvajalca gradbenih del Denisa Rajbara s podizvajalci. Svečano bogoslužje so nam s svojim glasbenimi vložki popestrili in obogatili pevci pevskega zbora Cantate. Slavečka cerkevje bila zgrajena davnega leta 1928 po načrtu zidarskega mojstra Juda Iz Kuzme. Streho, stolp in križ na cerkvi soverniki prvič obnovili leta 1969. Dru- Obnovljena notranjost evangeličanske cerkve na Gornjih Slavečih ga renovacija, v kateri je bila poleg strehe obnovljena tudi celotna fasada, pa je potekala leta 1996. Ker pa je zob časa pošteno načel tudi njeno notranjost, še posebej zaradi nadpovprečno velike količine vlage v stenah, smo se zdajšnji verniki kot dediči čutili dolžni ohraniti njen obstoj in jo rešiti nadaljnjega propadanja. Tako je od leta 2004 naprej stekla akcija priprave na celovito obnovo notranjosti cerkve, kakor tudi ureditev drenaže okrog cerkve. V ta namen je bil ustanovljen poseben fond, v katerega so se stekala finančna sredstva, zbrana predvsem ob pogrebih. Po pridobljeni projektni dokumentaciji skupaj z gradbenim dovoljenjem, je septembra 2010 delo steklo In bilo do začetka junija 2012 zaključeno. Projekt je tako v grobem zajel drenažo, nov rob na fasadi cerkve, nov omet notranjih sten (od tal do kora), pleskanje celotne notranjosti, zamenjavo vseh oken in vrat, položitev granitnih ploščic, obnovo vseh klopi ter nove električne in strojne inštalacije. Poleg tega je bila preurejena tudi celotna okolica cerkve.Ta finančno zelo velik zalogaj seveda brez finančne pomoči ne bi mogli izpeljati. Tako smo iskreno hvaležni vsem, ki so nam finančno pomagali, kakor tudi vsem ostalim, ki so nas pri naših prizadevanjih ter samem delu podpirali. Na delo, ki smo ga opravili v zadnjih dveh letih, smo danes lahko neizmerno ponosni. Obenem upamo in verujemo, da obnovljena cerkev ni v ponos samo vernikom domače gmajne, ampak da je ona v ponos vsem vernikom evangeličanske cerkve v Republiki Sloveniji in pa širši okolici ter, da bo tako še dolgo lahko nudila duhovno zatočišče generacijam, ki bodo prihajale. Po svečanem bogoslužju je sledilo srečanje v bolj sproščenem vzdušju pod šotorom, kjer so nam družbo delali Gorički Lajkoši.Vsi prisotni so bili počaščeni z brezplačno porcijo bograča. Vsem prostovoljcem, ki so pomagali pri urejanju okolice, čiščenju in ki so v nedeljo žrtvovali čas za brezhibno Izpeljavo prireditve se na tem mestu še enkrat iskreno zahvaljujem in si tako dobrega sodelovanja želim tudi še v prihodnje. Hkrati upam, da so se vsi gosti pri nas počutili dobro ter, da so zadovoljni zapuščali Gornje Slaveče. Alenka Urbančič, Inšpektorica C . 41 Občina Grad 25 BLAGOSLOV KRIŽA PRI LOVENJAKOVIH »Ugotovil sem, da v življenju ni tako pomembno, kje smo, ampak kam smo namenjeni. Da bi pripluli do nebeškega pristana, moramo pluti, včasih z vetrom, včasih proti njemu - toda pluti moramo - ne smemo se ustaviti na naplavini ali se zasidrati pred ciljem.« (Oliver VVendell Holmes). Težko življenjsko preizkušnjo je prestal tudi naš sovaščan, Štefan Lovenjak iz Kruplivnika. Ko je pred leti premagal bitko z rakavo boleznijo, je čutil, da nekomu dolguje zahvalo. Čutil je, da mu je kljub podpori njegovih domačih, bližnjih in vseh ostalih prijateljev še nekdo stal ob strani, nekdo, ki je nad nami in ki je odločal o njegovi usodi. Odločil se je v znak zahvale postaviti križ in doživeti, da bo trdo delo njegovih rok nekočtudi poplačano z blagoslovom tega križa.Ta želja se mu je letos, 3.junija, tudi izpolnila. Križ je blagoslovil gospod župnik Ivan Kranjec, domači pa so s pomočjo sosedov vsem prisotnim pripravili manjšo pogostitev. Tadeja Rajbar POHOD PO KRUPLIVNIKU V nedeljo, 10. junija, so se pohodniki lahko podali na 10 km dolgo pot po vasi Kruplivnik. Začetna in prav tako končna postaja je bila pri vaško-gasilskem domu v Kruplivniku. Vreme je bilo pohodnikom naklonjeno, prav tako pa so se lahko okrepčali s pijačo in hladnimi prigrizki na vmesnih postajah. Tako posamezniki kot tudi skupine pohodnikov so uživali in se razgibali po brezskrbni poti v naravi. Štefan z ženo Agico in župnikom Ivanom Kranjcem foto: N. Sukič) Tadeja Rajbar Po poti skozi Kruplivnik (foto: Silvo Dervarič) ŠD VIDONCD NA SLOVAŠKEM Člani ŠD Vidonci smo se 23. in 24. junija odpravili na potepanje po Bratislavi in Dunaju. Na pot smo krenili v zgodnji jutranjih urah. Po nekaj urah vožnje smo prispeli v Bratislavo, kjer smo si ogledali mestne znamenitosti: staro in novo mestno hišo, vladno palačo, Maxi m ¡banovo fontano, cerkev Sv. Martina, Škofovsko palačo in palačo Grassalkovvich. Sprehodili smo se tudi do gradu na grajskem hribu in si ogledali grajski muzej. Nato smo si še ogledali Slovin s spomenikom ruskim vojakom. Sledil je prosti čas, ki smo ga izkoristili za kosilo ter za klepet ob kavi in pivu. Zvečer smo se namestili v hotelu, opravili večerjo in se nato predali nočnemu življenju v Bratislavi. Naslednji dan po zajtrku je sledila vožnja do Dunaja. Na Dunaju smo si ogledali dvorec Ichdnbrunn in se sprehodili po čudovitem parku. Nekateri so si ogledali tudi živalski vrt. Sledila je vožnja z avtobusom in ogled mestnih znamenitosti: dvorec Belvedere, državna opera, trg Marije Terezije, Mozartov in Goethejev spomenik, Hofburg, parlament. Po končanih ogledih pa je sledilo srečanje v Donauzentrumu z Vojkom, članom ŠD Vidonci, ki s svojo družino živi na 26 Občina Grad Dunaju. Vmes smo opravili tudi kosilo, nato pa smo se vsi skupaj udeležili Donauinselfesta, največjega open air festivala v Evropi, kjer zabave ni manjkalo. Na izletu smo se imeli lepo in se z lepimi spomini vrnili domov. V jeseni pa že načrtujemo ogled Oktober-festa v Munchnu. Več informacij o izletu pa najdete na naših spletnih straneh www.sdvidonci.si. Ervin Kuzmič OBISK BLIŽYNA NA POLJSKEM Občina Grad je pobratena s prijatelji iz poljske občine Bližyn, ki ima 8000 prebivalcev in leži v bližini mesta Kielce. Vsako leto v zadnji dekadi junija praznujejo občinski praznik in takrat je priložnost, da svoje dosežke predstavijo občanom in gostom. Občina je pred dvema letoma praznovala 600 letnico prve omembe kraja. V zadnjih štirih letih, odkar obstaja naše sodelovanje, je občina Biižyn naredila ogromne korake v razvoju; izgradili so kanalizacijo, obnovili veliko cest, mestni trg in dva športna centra z umetno travo, letos pa so odprli umetno jezero, saj želijo spodbujati turizem in tuja vlaganja v kraj. Otvoritev umetnega jezera v Bližynu Delegacija iz Občine Orad in predstavniki Občine Bližyn Ob prazniku so pripravili veličastno prireditev z nastopajočimi ansambli iz vse države in Ukrajine. Za zaključek so pripravili tudi ognjeni spektakel na vodi in z njim počastili enakonočje. Poljaki se s ponosom tudi spominjajo svoje preteklosti, so zelo ponosen narod in vsakokrat ob občinskem prazniku pripravijo veličastno komemoracijo v spomin padlim za svobodo. Daniel Kalamar S KOLESI PO GORIČKEM Člani športnega društva Vidonci srno 30. junija 2012 organizirali rekreativni kolesarski maraton za člane društva. V sončnem in vročem popoldnevu so se kolesarji zbrali v Športnem centru Vidonci in se podali na pot ob 16. uri. Maratona seje udeležilo 19 kolesarjev. V okviru maratona smo pripravili dve progi, in sicer: medium v dolžini 29 km (Vidonci - Križarka - Martinje - Trdkova - Matjaševci - Kuzma s postankom v gostilni Gaberšek - Gornji Slaveči - Dolnji Slaveči - Kru-plivnik s postankom v gostilni Pri Belem križu - Grad - Vidonci) ter hard v dolžni 48 km (Vidonci - Križarka - Martinje - Trdkova - Matjaševci - Kuzma - Gor. Slaveči - Dol. Slaveči - Motovilci - Krašči - Domajinci Udeleženci kolesarskega maratona (foto: Slavko Sukič) C . 41 Občina Grad 27 - Beznovci - Zenkovci - Bodonci - Kovačevci - Vidon-ci). Medium trase se je udeležilo večina kolesarjev, trije kolesarji pa so se na pot podali po hard progi in jo tudi uspešno premagali. Med potjo je kolesarje spremljalo tudi spremno vozilo. Tako je bilo ves čas poskrbljeno za hladno vodo, saj se je temperatura dvignila do 33°C. Na cilj so kolesarji prispeli približno ob ig. uri.V cilju sojih z veseljem pričakali tudi ostali člani društva. Nato pa je sledila še okrepčltev s hrano z žara. Naše druženje po maratonu seje končalo v poznih nočnih urah. Melita Ficko Sapač OD GORCE DO GORCE Tudi Radovčanl so se udeležili že tradicionalnega 8. pohoda »Od gorce do gorce«. Dogodek se odvija v okviru praznovanja občinskega praznika Občine Šmarje pri Jelšah. Krožna pohodniška pot, ki vodi od Doma krajanov In gasilcev na Sladki Gori, je speljana po razgibanem terenu med vinogradi do Številnih gore in znamenitosti. Za pohodnike so tudi letos domačini pripravili številne domače dobrote, med drugim so gostje lahko okusili žlahtno kapljico odličnih vinogradnikov, ki vino pridelujejo na tem vinorodnem biseru. Pohodniki so se na zbirnem mestu pričeli zbirati že malce po osmi uri zjutraj, vsak je ob prijavi prejel tudi spominsko majico in načrt poti. Prvi pohodniki so krenili že okoli pol devete, ko sonce še ni bilo tako močno. Pot jih je vodila mimo znamenite Marijine cerkve na Sladki Gori, ki je bila odprta za ogled. Nato so krenili proti Šketovi gorci, ki ponuja odprta in ustekleničena vina ter dobrote iz čebeljega panja. V Kropčevi gorci so pohodniki lahko okušali domače likerje in vina. Slednje so poleg domačega peciva in prikaza starega orodja ponujali na Caho-novi domačiji. Z narezkom domačih mesnin in kruha so se pohodniki okrepčali na Potiskovi domačiji, od koder jih je pot vodila do Andrejeve gorce, kjer so po- Radovski pohodniki na poti »Od Gorce do Gorce« nujali odojka iz krušne peči, domačo kranjsko klobaso in žlahtno kapljico. Nato so pohodniki krenili proti cerkvi sv. Mihaela, kjer je bil mogoč ogled cerkve in maša. Pot jih je nato vodila do Slavka Jeriča, slikarja, ki je prikazal nekaj slikarskih tehnik ter ponudil spominke lokalnega značaja. V Majcnovi gorel so se pohodniki okrepčali z bogračem in ponudbo z žara. Slednje jih je čakalo tudi v Čebularjevi gorci, od koder so krenili naprej proti Stritarjevi gorci in do Smoletove gorce, pot pa se je zaključila v Juršetovi gorel. Vse skozi je bilo poskrbljeno za živo glasbo, ki so jo izvajali sladkogorski muzikanti. Suzana Farič Besedilo in slika povzeto s spletne strani www.kozjansko.lnfo DELAVNICA ZA ZBOROVODJE AT KilElnor t nMHU 1: TUrtOBrtlJte ¥ JCOilOVANji Občina Grad kot projektni partner skupaj z vodilnim partnerjem J:opera Jennersdorf in partnerjem Občino St. Martin an der Raab v Avstriji že tretje leto izvaja operacijo TourKult - Razvoj turizma s sodelovanjem na področju kulture. V okviru operacije se vsako leto odvije poletna akademija mojstrskih tečajev petja z delavnicami. Letos pa je bila 3. in 4.julija na gradu Grad izvedena še dodatna delavnica, in sicer brezplačna delavnica za učitelje glasbe in zborovodje otroških, mladinskih in odraslih zborov. Na delavnico, ki je trajala dva dni oz. 12 šolskih ur, se je prijavilo 9 kandidatov iz Pomurja. Ker so bili večinoma učitelji glasbe, ki delajo z otroškimi in mladinskimi zbori, so se predavatelji v veliki Udeleženci delavnice, člani zbora In vodja delavnic (foto: D. Krpic) treartes «A* MC . i. 28 Občina Grad meri posvetili tej temi. Delavnico je izvedla Dep-ta, Dejan Praši s.p. iz Cankove. Dejan je profesor na Glasbeni šoli Beltinci, delavnico je izvedel skupaj s še tremi predavatelji, prav tako izobraženimi in izkušenimi glasbeniki. Udeleženci delavnice so spoznali in obdelali praktična in retorična znanja za delo z zbori, analizirali so koncert zbora, se urili v dirigentski delavnici ter posamezno delali s predavateljem na delavnici vokalne tehnike. Prav tako so se seznanili s postavitvijo zbora, intonacijo zbora in izbiro literature. Obdelali so vsebine za motivacijo in delo z učenci na šoli, pridobili so si nova znanja in izkušnje o delu z zborom in o vzdušju v učilnici ter predvsem o motivaciji otrok za petje. Prvi večer se je v koncertni dvorani na gradu odvil tudi enourni koncert Mešanega zbora Cantate, katerega so udeleženci delavnic analizirali in z zborom tudi naslednji dan delali (dirigiranje). Koncerta so se udeležili tudi drugi obiskovalci. Udeleženci delavnice so aktivno sodelovali in navdušeno izmenjavali izkušnje in znanja iz prakse dela na področju glasbe in poučevanja. Po uspešno opravljeni delavnici so prejeli tudi potrdilo o udeležbi na delavnici za zborovodje. Danijela Krpic opera jrNNfrftsoiiAi* rPstlVAj -.'-tMFfl N,-|EM ¿AiŽ MAP KEFHCHIM.I.1M ■ Wrtfe-f¥Jfepriiw