LETNIK VI	CELOVBC, SREDA, M, XL 19*1	ŠTEV. 82 (454)
Vsi na volišče
Kmetce, kmečki najemniki in užitkarji!
V nedeljo bomo po svoji volji ki svojem prepričanju z glasovnico v roki dajali svojim zastopnikom v roke polnomočje, da nas zastopajo, da branijo naše koristi ki da se borijo za enakopravnost naših krajev s severnim nemškim delom dežele.
Pri volitvah v nedeljo imamo v svojih rokah, da doprinesemo k odpravi strankarske razcepljenosti po naših vaseh, la samo škoduje našim skupnim interesom. Nočemo več, da bi naše vasi dajale samo glasove, zastopnike v Kmetijski zbornici in okrajnih kmečkih zbornicah pa da bi dobili z glasovi naših vasi kraji severnega nemškega dela dežele.
Šest let samovlade nemške gospode v Kmetijski zbornici nam je prizadejalo ogromno gospodarsko škodo. Neovrgljivi dokumenti dajejo sliko o vseh krivicah nad našimi kraji. Nobeden od poslancev deželnega zbora, nobeden od kandidatov Karntner Bauernbunda, Unabhangige' Bauernschaft in Karntner Arbejtsbauernbunda ni pri razpravi o razdeljevanju pomoči po Kmetijski zbornici niti z besedo omenil krivic in škode nad nami niti ni zahteval naše enakopravnosti.
Zato jim ne verjemite, če v teh dneh po zborovanjih prihajajo s sladkimi besedami in lepimi obljubami. Dosedanja dejanja in odnosi do naših krajev ter sestav njihovih kandidatnih list povedo, da bi se vsak kmet naših krajev urezal v svoje meso, če bi jim za nadaljnjih pet let zaupal zastopanje svojih interesov in delitev pomoči.
Napačno in nesmiselno bi bilo, stati ob volitvah ob strani. Vsak neoddan glas pomaga samo sedanjim mogotcem v Kmetijski zbornici, da ostanejo na svojih stolčkih.
Kmetje, kmečki najemniki in užitkarji!
V nedeljo, 25. novembra vsi na volišče in vsi svoj glas za može iz naše srede, za kandidate „KMECKE GOSPODARSKE ZVEZE“.
Kmečka gospodarska zveza.
Kandidati Kmečke gospodarske zveze za deželno kmetijsko zbornico
Vollfve v
Kmetijsko zbornice
Volilci, pozor!
V	nedeljo, 25. novembra bomo volili zastopnike
v krajevni kmečki odbor
v odbor okrajne kmečke zbornice in
v občni zbor kmetijske zbornice.
Ker je ob teh volitvah število volilnih upravičencev manjše, je tudi volilni čas po večini občin omejen samo na opoldanske ure. Iz občinskih desk je razviden kraj,- kjer bodete volili, ter tudi čas, od kdaj pa do kdaj je volišče odprto. Končno so tam tudi objavljena imena vseh kandidatov.
Vsak volilni upravičenec našega podeželja bo zato na volišču oddal v kuverto tri glasovnice in sicer
glasovnico, kjer je zapisano
„Ortsbauernausschuss Kmečka gospodarska zveza — Bauern-Wirtschaftsbund“
i
nadalje glasovnico, kjer je zapisano
„Bezirksbauernausschuss Kmečka gospodarska zveza — Baucrn-Wirtschaftsbund“
in glasovnico, kjer je zapisano
KVollversammlung der I,andwirtscliaftskammer Kmečka gospodarska zveza — Bauern-Wirtschaftsbund“
Naše glasovnice za vsa tri zastopstva so na skupnem listu, kakor je priložen današnji številki in so med seboj ločene samo po debeli črti.
Pri volitvah vam torej ni treba*drugega, kakor pa zložiti listek skupaj, da ga bodete spravili v kuverto.
*
Voliti sme vsak, ki ima volilno pravico, torej tisti, ki je izpolnil popisno polo (Wahleranla-geblatt) oz. ki je vpisan v volilnem imeniku (Wahlerverzeichnis), ki leži pri občini.
Vsak volilni upravičenec sme voliti samo v občini svojega stalnega bivališča. Vsak volilni upravičenec ima samo en glas, pa čeprav bi bil lastnik ah najemnik dveh ali treh kmetij. Torej sme. oddati samo po eno glasovnico za krajevni odbor, za odbor okrajne kmečke zbornice in za občni zbor kmetijske zbornice. Izjema pa je, če ima kmetovalec v rokah pismeno pooblastilo, da sme voliti kot zastopnik juridične osebe, ki ima volilno pravico n. pr. za soseščino, vaško skupnost, zadrugo, ki ima zemljo ah cerkveno zemljiško posest. V tem primeru sme voliti dvakrat.
K volitvam ne pozabite vzeti s seboj svoje osebne izkaznice (Identitatsausweis).
Volilne priče, pozor!
V	zadnjih dneh ste vsi, ki ste za posamezna volišča bili imenovani za volilne priče, prejeli vstopnice, s katerimi imate pravico vstopa in bivanja na volišču. Kdor teh še ni prejel, naj jih po občinskem pooblaščencu Kmečke gospodarske zveze zahteva pri občini.
Na dan volitev skrbite, da bo vedno eden od obeh kot priči imenovanih na volišču. Vohl-na priča ima pravico in dolžnost nadziranja poteka volitev ter pregleda, če so vsi volilni upravičenci že volili.
Kdo je dobil subvencije
Po časopisnih poročilih so dobili VdU-jevski veljaki dr. Scheuch, Angerer, Supersberg in
poslanec Leitgeb visoke subvencije od deželne kmetijske zbornice. Po teh poročilih je dobil Leitgeb 49.000, Supersberg pa 130.000 šilingov. Prezident zbornice Gruber pa je zo pralnico na svojem posestvu prejel 40.0M, dragih subvencij po UL0M Moge«.
1.	Janko Ogris, pd. Miklavž v Bilčovsu
2.	Tomaž Dumpelnik, pd. Dumpelnik v Štebnu pri Globasnici
3.	Janko Janežič, pd. Janežič v Lešah
4.	Jožef Brandstatter, pd. Vaguta v Bistrici na Zilji
5.	Mirko Kumer, pd. Crčej na Blatu
6.	Miha Švegl, pd. Ježep v Lobniku
Veliko neurje preteklega tedna je povzročilo v Italiji strašne poplave, la ogrožajo več stoti-soč prebivalcev nekaterih mest ob Padu in Adiži. Posebno mesta Adria, Rovigo in Avaze-re so preplavljena in so večino prebivalstva evakuirali v Padovo in Verono. Številni meščani pa so se pred naraščajočo vodo zatekli na strehe poslopij, od kjer so jih vsaj deloma z rešilnim) čolni odpeljali iz ogroženih mest.
V mestu Adria, ki ga obdaja še vedno naraščajoče vodovje, je ostalo kak A 20.000 prebivalcev, ki v strahu s streh opazujejo divjanje vodnih mu. Da bi težko prizadete prebivalce puedcrbek z živežem in zdravili, so se mestu
7.	Boštjan Mate, pd. Činkovc na Šentjanških Rutah
8.	Janko Ulbing, pd. Jurč V Ločah
9.	Joža Medved, pd. Goli v Krčanjah
10.	Janez Urank, pd. Kavh v Encelni vesi
11.	Janko Olip, pd. Kališnik na Šajdi
12.	Pavel Zima, pd. Leben v Pulpačah pri Šentilju
približala posebna vozila italijanske mornarice, ki so nato odpeljala iz mesta bolnike in otroke. Hrano dovažajo tudi z letali in skušajo, da bi rešili prebivalstvo iz obupnega položaja. Voda je v mestu dosegla že višino troh metrov.
Poplave so doslej zahtevale že nad 200 smrtnih žrtev, kakih 200.000 prebivalcev je ostalo
brez strehe, medtem ko mnogi desettisoči še vedno trepetajo med Življenjem in smrtjo.
Oh najvočji povodnji, kar jih Mateja sploh pomni, je koroška deželna vlado izrekla italijanski vladi sočutje ki ponudila pomoč Rdečega križa.
Jezikovna enakopravnost drugod in pri nas
Italijanska vlada je na svoji seji pretekli četrtek v izvajanju avtonomnega statuta za Južno Tirolsko sprejela sldep o namestitvi dvojezičnih uradnikov.
Po poročilu, ki ga je izdala italijanska poročevalska služba ANSA, ima ta ukrep namen, da se z njim omogoči in olajša prevzemanje dvojezičnih uradnikov v one državne uprave, ki imajo svoje urade na Južnem Tirolskem. Na podlagi tega ukrepa bodo morali državni uradniki na Južnem Tirolskem obvladati nemški jezik, ki bo vpeljan kot obvezni predmet pri izpitih, ki jih morajo polagati državni uradniki. Ta ukrep ima namen, da omogoči nastavitev primernega števila dvojezičnih uradnikov v javnih uradih na Južnem Tirolskem.
Avstrijski tisk različnih barv vedno spet piše o tem, da italijanske oblasti slabo izvajajo pogodbo o avtonomnem statutu, ki sta jo za Južno Tirolsko sklenila De Gasperi in dr. Gruber. O tem pa, kako avstrijske oblasti upoštevajo narodnostne pravice koroških Slovencev, ta tisk ali molči, še rajši pa skuša posebno v zadnjem času dopovedati svetu, da je na Koroškem glede enakopravnosti Slovencev že od pamtiveka vse v najlepšem redu.
Pa poglejmo spričo obvezne uvedbe dvojezičnosti v državne urade na Južnem Tirolskem samo tozadevno stanje na Koroškem. Kje ostaja pri nas ..zgledna rešitev" vsaj jezikovne enakopravnosti v javni upravi, dokler se mora slovenski človek v vladnih pisarnah v Celovcu in na okrajnih glavarstvih, pri davkariji, finančni upravi, pri varnostnih oblasteh, na pošti in železnici in celo na sodniji mučiti z nemščino, če hoče, da ga gospodje sploh poslušajo? Ob takem stanju bi kvečjemu lahko govorih in pisali o vzorni neenakopravnosti.
Za nedeljo 32.000 volilnih upravičencev
Za nedeljske volitve v koroško kmetijsko zbornico in njene podustanove ima 32.000 oseb volilno pravico.
Poslopje kmetijske zbornice
.Dosedanji stroški pri obnovi poslopja kmetijske zbornice v Celovcu so znašali 800.000 šilingov. Za zgotovitev, ki je predvidena do jeseni prihodnjega leta, bo potrebnih še poldrugi milijon šilingov. Skupni stroški bodo torej znašali dva milijona in tristotisoč šilingov.
Ustanovljeno je slovensko društvo za Združene narode
V	petek, dne 16. t. m. je bil v filharmonični dvorani v Ljubljani ustanovni občni zbor ..Društva LRS za Združene narode". Za predsednika je bil izvoljen minister dr. Jože Potrč, za podpredsednika univerzitetni profesor dr. Žnuderl, za tajnico načelnica oddelka pri Svetu za znanost in kulturo Majda Golobova, za blagajnika pa novinar dr. Egon Tomc.
Bralci v Pliberku in okolici pozor
V	zvezi s tožbo Hermanna Metnitza proti odgovornemu uredniku Slovenskega vestnika nujno potrebujemo Metnitzevo fotografijo. Obračamo se na bralce v Pliberku in »'količi, ki posedujejo kakršno koli sliko, na kateri j^ Mel-nitz, da jo stavijo našemu uredništvu na razpolago. Slika je lahko tudi skupinska ter je vse eno če predstavlja Metnitza v civilni obleki aK v uniformi. Najbolj zaželjena bi bila slika, ki prikazuje Metnitza v uniformi ali ob!-ki, ki jo je nosil pri pohodih in akcijah nacistične policije proti slovenskim partizanom.
Slike pošljite r priporočenem pisam prati poročite stroškov TAKOJ na
Uredništvo ..Slovenskega vestnika" Celovec — K lagun l ori Garamote rgasse 10.
Kmetje izseljenci!
Nacistični mogotci v deželi, po okrajih in občinah so nam prizadejali milijonsko, dose-daj še vedno neporavnano škodo.
V nedeljo, 25. novembra bomo tudi mi šli na volišče, da damo svoj glas tistim, ki naj v naslednjih petih letih v krajevnem kmečkem odboru, v okrajni kmečki zbornici in v Kmetijski zbornici zastopajo naše koristi in se bore za popolno popravo nam vsem prizadejane škode.
Sotrpinke, sotrpini!
Razen ..Kmečke gospodarske zveze" nima nobena stranka, ki kandidira pri teh volitvah, kandidatov iz naših vrst. Zato se tudi nobena za naše zahteve in prošnje ne bo zavzela. — ..Karntner Bauernbund" in ,,Unabhangige Bauernschaft" imata v svojih vrstah in med kandidati bivše naciste.
Kmečka gospodarska zveza kandidira v krajevne kmečke odbore, okrajne kmečke odbore in v Kmetijsko zbornico naše vidne odbornike in člane. Prvi kandidat Kmečke gospodarske zveze za Kmetijsko zbornico je naš sotrpin Janko Ogris iz Bilčovsa.
Zato bomo vsi izseljenci volili Kmečko gospodarsko zvezo — Bauern-Wirtschaftsbund. Volili bomo može, ki so z nami trpeli in ki so v času trpljenja kovali vezi naše nerazdruž-Ijivosti.
Manifestirajmo našo skupnost, nerazdružljivost m enotnost z glasovnico, ki nosi napis „KMECKA GOSPODARSKA ZVEZA — BAUERN-WIRTSCHAFTSBUND“
Zveza slovenskih izseljencev.
Strašne poplave v Italiji
Stran 2
,Slovenski	M. XI. T9R4
Štev. 82 (451)
Sporazum o vojaški pomoči med
in ZDA
FLRJ
Maršal Tito in veleposlanik ZDA v Beogradu, George Allen, sta podpisala v sredo 14. t. m. sporazum o vojaški pomoči med Jugoslavijo in ZDA. Ta sporazum je napravljen na osnovi zakona o vzajemni pomoči iz leta 1949, ter na osnovi zakona o vzajemni varnosti iz leta 1951, s primernimi spremembami in dopolnitvami. Po tem sporazumu bodo Združene države Amerike nudile Jugoslaviji vojaško opravo, material in ostalo pomoč, pod pogoji, ki so sporazumno določeni v soglasju z listino OZN.
Sporazum je stopil v veljavo takoj po podpisu in ni določeno njegovo trajanje. Pač pa preneha veljati eno leto potem, ko bo ena ali druga podpisnica dala izjavo, da ga hoče odpovedati. Prav tako ni določeno koliko in kaj bo prejemala Jugoslavija na račun pomoči. Ameriški časopis „New York Times“ je objavil še pred podpisom članek, v katerem pravi, da je zaenkrat določena dobava orožja Jugoslaviji v znesku okrog 500 milijonov dolarjev.
V ostalem predvideva sporazum, da Jugoslavija ne sme prepustiti drugim materiala in drugega blaga, ki ga bo prejela iz te pomoči. Posamezne točke sporazuma bodo lahko spremenili ali zamenjali na zahtevo ene od obeh držav podpisnic.
Združene države Amerike niso stavile Jugoslaviji nobenega političnega pogoja, vendar pa se ta obvezuje, da bo nudila po potrebi' in po možnosti ZDA surovine in polizdelke svoje proizvodnje, ki bi jih Amerika potrebovala. Jugoslavija je prav tako obljubila, da se bo udeležila vseh tistih akcij, ki bodo tekile za ohranitev miru v svetu.
Jugoslovanska vlada je pristala tudi na to, da bo posebna vojaška komisija ZDA, v kateri bo 15 oficirjev in 15 tehnikov, nadzorovala uporabo ameriške pomoči. Ta komisija bo tvorita sestavni det ameriškega veleposlaništva v Beogradu.
Ameriški veleposlanik Allen je imel po podpisu tiskovno konferenco, na kateri je dejal, da višina pomoči še ni dokončno določena in da je bil sklenjen sporazum brez posvetovanja z državami atlantskega pakta. O doseženem spo-
Gruber v Parizu
Zunanji minister ck. Gruber se mudi v Parizu, kjer bo ostal do četrtka. V ponedeljek je imel enourni razgovor z ameriškim zunanjim ministrom Dean-om Achesonom.
350.000 novih „Avstrijcev”
Po podatkih, ki jih je navedel notranji minister Heliner, je dobilo v preteklem letu 350.000 tujcev avstrijsko državljanstvo. Med temi je okoli 200.000 tako imenovanih Volks-deutscherjev.
razumu so obvesti H samo angleško in francosko vlado. Izjavil je tudi, da se bo ta pomoč, ki je vojaške narave, lahko razširila tudi v druge svrhe.
V beograjskih diplomatskih krogih so sprejeli podpis sporazuma z zadovoljstvom na zna-
nje, posebno še zato, ker so sosednje komin-formistične države s pomočjo vojaških dobav Sovjetske zveze dosegle že precejšnjo vojaško izpopolnitev, s katero predstavljajo resno grožnjo za Jugoslavijo, zlasti ker so incidenti in izzivanja na meji še vedno na dnevnem redu.
KMETOVALCI PRESODITE
TAKO SKRBIJO DOSEDANJI MOGOTCI V KMETIJSKI ZBORNICI
ZA DRUGE
ZA N AS
Na povprečno dobrega bika pride
v Rožu, na Gurah in v Zilji 142 krav
v okraju Spittal 86 krav v okraju Št. Vid 58 krav
v okraj ,Št. Vid v okraj Spi+hvl
v nemške kraje
v okraj Šmohor v okraj Feldkirchen
185.800 šil. 118.510 šil.
686.187 šil.
58.106 šil. ■ 56.195 š*L
v Podjuni 129 krav
Za nakup plemenskih bikov pa so dati v Rož, Ziljo ki na Gure okoli 80.000 šil. v Podjuno	11.430 š*l.
Za zboljšanje gorskih kmetij so dali Leta 1949
v Podjuno, Rož, Ziljo in na Gure NIC Leta 1950 v Rož	5.267	šil.
v Podjuno	9.932	šil.
Za gradnjo gnojišč, gnojnicnih jam in za popravo hlevov
povprečno na kmetijo	povprečno na kmetijo
v okraj Celovec	90.—	šil.	v	okraj	Feldkircben	156.63	šil.
v okraj Beljak	52.30	šil.	v	okraj	Šmohor	99.50	šil.
v okraj Velikovee	53.70	šil.
Nobena od koroških vladnih strank noče priznati, da se nam godi krivica.
Vsem gre za to, da dobijo pri nas glasove, zastopnike v kmetijsko zbornico pa bodo dobiti
drugi kraji.
EDINO KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA IMA KANDIDATE IZBRANE IZ NAŠE
SREDE!
Dajte 25. novembra nezaupnico strankarstvu, ščuvanju in hujskanju med kmeti!
VOUTE KANDIDATE KMEČKE ENOTNOSTI VOLITE
Kmečko gospodarsko sveso - Bauernw£rtschafisband
Ob premieri drame „Kadar se utrga oblak”
Skupina igralcev iz Brnce in okolice si je zastavila nalogo, da uprizori v teku letošnjega zimskega časa več dobrih, toda tehnično enostavnih in po igralski zasedbi maloštevilnih iger, ki bi bile predvsem prikladne za gostovanje v različnih krajih, zlasti v takih, ki le redko kdaj vidijo slovensko kulturno prireditev. Tako bi lahko posredovali kulturne dobrine tudi našim zakotnim vasem, ki si želijo in tudi potrebujejo poštenega in dostojnega razvedrila.
Kot prvo igro so si izbrali Žigonov o dramo ,,Kadar se utrga oblak“, ki so jo prvič uprizorili zadnjo nedeljo v Ločah. Kljub temu, da je bila popoldanska prireditev zaradi nepričako-
Kandidati Kmečke gospodarske zveze za okrajne kmečke zbornice
Beljak:
1.	Peter Kofler, pd. Vavčar v Stebnu
2.	Janko Janežič, pd. Janežič v Lešah S. Jaka Reichman, pd. Jesenik v Lipi
4.	Ježe Brandstatter, pd. Vaguta v Bistrici na Zilji
5.	Florijan Krištof v Dragožičah
6.	Vinko Groblacher, pd. Hofovc v Deščicah
7.	Janez Mertel, pd. Pranger na Brnci
8.	Franc Resman, pd. Tratnik v Ledenicah
9.	Janez Grafenauer v Trdaničah
10.	Franc Obilčnik, pd. Lipej v Lešah
11.	Janko Ulbing, pd. Jurč v Ločah
12.	Ježe Miklavčič, pd. Ščedemnik v Št. Janžu pri Št. Jakobu
13.	Matevž Šlemic, pd. Štamc v Kapli
14.	.Janko Zvvitter, pd. Abuja v Zahotncu
Celovec:
1.	Lovro Kramer, pd. Janšej v Holbičah
2.	Boštlan Male, pd. Činkovc na Šenfcjan-ških Rutah
3.	Jože Križnik, pd. Poganič v Šmarjeti
4.	Tomaž Koban, pd. Šmon v Št. Kandolfu
5.	Tomaž Ogris, pd. Kopajnik v Tucah
6.	Janez Kelih, pd. Zg. Mlečrrfk v Selah —
Zg. Kot
X. Tomaž Subotnik, pd. Knraik m Pieeeski
8.	Jožef Reichman, pd. Linčej na Mošenici
9.	Anton Fajnik, pd. Ucar v Svečah
H). Andrej Anderwald, pd. Oželj na Suhi
11.	Tomaž Ogris, pd. Fošnikar v Slov. Plaj-berku
12.	Janez Einspieler, pd. Srarosičnfk v Zg. Vesci
13.	Matevž Šlemic, pd. Krajovc v Resnici
14.	Šiman Šlemic. pd. Krajovc v Resnici
Velikovee:
1.	Miha Kačnik, pd. Joger v Škocijanu
2.	Mirko Kumer, pd. Črčej na Blatu
3.	Štefan MarktI, pd. Rebaldi v Sv. Miklavžu
4.	Miha Švegl, pd. Ježep v Lobniku
5.	Vinko Pečnik, pd. Bicelj na Rutah
6.	Jože Nedved, pd. Goli na Krčanjah
7.	Jože Možina, pd. Zlinder v Dobu
8.	Valentin Karieelj, pd. Karicelj v Polesni
9.	Janez Kolenik, pd. Simon v Borovju
10.	Janez Šumnik, pd. Kos v Kazazah
11.	Florijan Šturm, pd. Šturm v Mokrijah
12.	Franc Wutte, pd. Zerjak v Peclju pri Galiciji
13.	Simen Ošep, pd. Grubelnik iz Vovbcske
gore
14.	Filip LnUrik. pd. Krištan v Žvobekti 16. Anton Knez, pd. Tavčman v Lobniku 16. BIbž Smolnik, pd. Pavle« v Pogičah
v onega pogreba šele v zadnjem trenutku prestavljena na večerno uro, se je zbralo v Pušni-kovi dvorani številno občinstvo. Vsi so nestrpno pričakovali začetek igre, o kateri so si pač obetah' — kakor vedno od Bručanov — nekaj posebnega.
In res niso bili razočarani. Izvajanje lepe .socialne drame, ki spominja po svoji vsebini na Cankarjevega „Kralja na Betajnovi", je dalo slutiti, da je pripravljala prireditev vešča roka, ki si je mnogo prizadevala, da bi bil uspeh uprizoritve kar najboljši. Kljub številnim in gotovo ne majhnim težavam, ki so jih morali prebresti igralci in njihov režiser tov. Kebold Jože, da so lahko srečno prijadrali do premiere, je uprizoritev prav dobro uspela. Zlasti pri posameznih osebah in nastopih je prišel močno do izraza uspeh sistematičnih, do podrobnosti segajočih vaj, ki so pokazale svoje pozitivne posledice tako v igralskem kakor tudi drama-turgičnem oziru: Kretnje in nastopi splošno so bili do gotovih izjem sproščeni in neprisiljeni, prav tako tudi izgovorjava besedila precej uglajena.
Mogoče bi bilo potrebno ob tej priložnosti opomniti na nekatere napake, ki jih bo potrebno odpraviti do prihodnjih nastopov v prilog še boljšega in bolj prepričljivega uspeha prireditve.
Čeprav so posamezni igralci dobro izvajali svoje vloge, je manjkala igri tista živa harmonija, ki daje dogajanjem na odru pečat medsebojne povezanosti in ustvari s tem potrebno celoto odrskega nastopa. Zlasti močno dramatične prizore so večkrat izmaličili preveč poudarjeni nastopi komične osebe, ki bi morala v teh primerih stopiti v ozadje dogodka ali pa se prilagoditi dogodku v primerni obliki. Izrazi strahu, obupa, žalosti in potrtosti bi se morali močneje zrcaliti v zvoku glasu in izrazu mimike pri skoroda vseh igralcih.
Tudi pri pojavih dramskih oseb samih bi
bile morda potrebne nekatere spremembo. Maske so bile sicer dobre, vendar bi dala kaka brada ali brke iz krepa bolj učinkovit izraz posameznim obrazom. Kalan bi bil z oglato kozjo brado in močnimi brkami morda bolj prepričal o svoji oblastni mogočnosti. Tudi »vitemu trgovskemu oderuhu bi pristojale ooke viseče brke brez brade, ki bi se dobro skladale s prežečim pogledom izpod čela. Andrej nag po postavi predstavlja delavca-težaka, kar je mogoče doseči z bolj široko obleko, da bi se lahko pokazal plečat in postaven. Tudi majhne, močne brke bi to podkrepile; v drama-turgičnem oziru pa trda in samozavestna beseda.
To je le par kratkih opomb, ki naj bi dobro hoteče služile izboljšanju prireditve. Gotovo so opazili razne pomanjkljivosti tudi igralei sami in jih bodo skupno s svojim režiserjem lahko odpravili do prihodnjih nastopov, pri katerih jim želimo mnogo uspeha. Prepričani smo, da bodo z dobro voljo in vztrajnim trudom lahko dosegli razveseljive rezultate.
Dva nova slovenska kulturna spomenika
Rojstno hišo pesnika Otona Zupančiča v Vinici v Beli Krajini ter sobo in knjižnico v pesnikovem stanovanju v Ljubljani je Svet za prosveto in kulturo vlade LR Slovenije postavil pod zaščito.
Tudi rojstna hiša pesnika Simona Gregorčiča na Vršnem pri Kobaridu je bila kot kulturni spomenik postavljena pod zaščito.
Omejitve in novi davki v FrancTji
Francoska vlada je v narodni skupščini napovedala celo vrsto strogih ukrepov, da vzpostavi finančno in gospodarsko ravnotežje.
Finančni minister Rene Mayer je napovedal znižanje uvoza s področja dolarja. Med raznimi ukrepi je napovedal takojšnje prenehanje uvoza tobaka in polizdelkov za pridelovanje papirja; ustavitev uvoza premoga od 1. januarja 1952; znižanje uvoza sintetične gume, tekstilnih surovin, neželeznih kovin od 10 do 75 odstotkov. Drastično znižanje uvoza petroleja. Vlada napoveduje novo racioniranje vsakikrat, ko bo razpoložljivost kakega proizvoda na trgu omejena. Francija bo skušala tudi več kupovati na področju šterlinga. Zaradi finančnih težkoč se bo obnova počasneje izvajala.
Glede zvišanja cene za bencin opravičuje Rene Mayer ta vladni ukrep s tem, da je zaradi zmanjšanja dohodkov na eni strani to potrebno, ker ni skupščina našla načina za var-
Le Kmečka gospodarska zveza bo ščitila naše kmečko-gospodarske interese
čevanje ali drugih dodatnih virov. Govornik je dalje izjavil, da bo vlada znova uvedla racioniranje bencina ali pa zopet zvišala ceno, če bi bilo potrebno zmanjšati njegovo uporabo, če bo potrebno pa bo vlada tudi omejila avtomobilski promet, toda napravila bo vse, da se izogne tem omejitvam.
Nato je Mayer navedel, da bi Francija, zato da bi izvedla vse svoje načrte v letu 1952, potrebovala devize v znesku 1014 milijonov dolarjev in da se sedanje možnosti omejujejo !e na 500 milijonov, upoštevajoč gospodarsko pomoč, ki se računa na 200 milijonov dolarjev. Zaradi tega bo morala Francija spričo sedanjega položaja omejiti svoj uvoz s področja dolarja, kakor že prej omenjeno.
Za narodno obrambo lahko Francija določi — brez dodatnih pomoči — 950 milijard vštevši izdatke za Indokino. Ker je razlika med razpoložljivostjo in izdatki prevelika, ho trebe najti nove vire, ki naj prinesejo približno 200 milijard.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Di Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10 Telefon 1624'4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Kamtner Druck- und Verlagsgesellschati m. b H Kla-genfurt — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2. PostschlieBfaob 17
Veleposestnika Nareseh In Metali* in njima podobni inienlrji — tujci na ua&i zemlji ne bedo zastopal? koristi domačega
naM ljudje — kandidati Kmečke gospod« siri
Voliti jih bomo v krajevne kmečke odbore
Ker v zadnji številki nismo megli objaviti kandidate vseh občin. jih navajamo tehfat:
Vovbr«:
1.	Maks Gril, Podlipo 1-3
2.	Janez Brenčič, Šmartno 6
3.	Janez Klančič, Encelna ves
G r e b i n j :
1.	Jožef Nedved, Spodnje Kr Čanje 65
2.	Janez Lippe, Gorjuš 3
3.	Rudolf Kamnik, Stara ves 9
S k o c i j a n :
1.	Kačnik Miha, Mala ves 1
2.	Wutte Janez, Vesele
3.	Silan Janez, Sreje
Ž i t a r a ves:
1.	Hobel Franc, pd. Rojak, Pogerče
2.	Omelko Rudolf, pd. Rader, Kršna ves
3.	Smolnik Blaž, pd. Pavlež, Pogrče
Globasnica:	,
1.	EHnnpelnik Tomaž, Šteben
2.	Kordež Štefan, Mala ves
3.	Gračner Rajmund, Globasnica
Dobrla ves:
1.	Kuster Franc, pd. Domnig, Kokje
2.	Vecl Florijan, Metlova
3.	Škof Štinan, Goselna ves
L i b u č e :
1.	Apovnik Janez, pd. Zdovc, Senčni kraj
2.	Kolenik Janez, pd. Šmon, Borovje
3.	Jelen Franc, pd. Volina, Zg. Libnče
K o t m a r a ves:
1.	Pak Miha, pd. Keznar, Plešivec
2.	Koban Tomaž, pd. Šmon, Št. GandoJf
3.	Waldhauser Alojz, pd. Seat, Trabesinje
B e k š t a n j:
1.	Galob Anton, pd. Pavlin v Goričah
2.	Janez Mertel, pd. Pranger v Zmotičah
3.	Jonko Ulbing, pd. Jurč v Ločah
Podklošter:
1.	Tmppc starejši, pd. Matej 3. Jože Miki, pd. Majerč 3. Valentin \Vucherer, pd. Paher v Podkraju Borovlje:
1.	Blaž Kralj, pd. Močnik v Liplah
2.	Matevž Šlemic, pd. Štamc. v KapH
3.	Janez Male, pd. Mak v Kožentavri
Straja ves:
L Niko Kriegl, pd. Krigl v Zahomcu
2.	Janez Wiegele ml., pd. Vafen v Zahomcu
3.	Janko Zsvitter, pd. Abuja v Zahomcu
«HECQ»
Šveda, 21. november: Dar. M. Device Četrtek, 22. november: Cecilija.
Petek, 23. november: Klemen.
SPOMINSKI DNEVI
31. II. 1694 —Rojen v Parizu francoski filozof hi pisatelj Voltaire — 1844 Umrl basnopisec I. A. Krilov — 1928 Umrl v Berlinu pisatelj Hermann Sundermann.
22. 11.1767 — Rojen voditelj tirolskih upornikov Andrej Hofer — 1916 Umrl ameriški pisatelj Jack London.
Glas za Kmečko gospodarsko zvezo je glas za enakopravnost, proti strankarstvu, hujskanju
in ščuvanju med kmeti
Z nedeljskih zborovanj Kmečke gospodarske zveze
Minula sobota hi nedeljh sta potekli v živahnih pripravah naših kmetov aa volitve v Kmetijsko zbornico. V cok vrati podrobnih krajevnih sestankov so naši kmetovalci, zaupniki in kandidati naše volilne skupine Kmečke gospodarske zveze vršili zadnje priprave za čim boljši uspeh na volitvah. Vsestransko so presojah' zagotovila ki obljube, ki jih kopičijo zgovorni m v politični prebrisanosti šolani agitatorji drugih strank po zborovanjih in po svojih časopisih kakor so to »AHgemeine Battern-zeitung", »Emiges Landvolk" in »Karntner Arbeitsbauer”. Temeljito in z močno ogorčenostjo pa so se pogovarjali tudi o pristranosti celotnega koroškega deželnega zbora, la je minulo sredo v sedemurnem razpravljanju šel mimo očitne resnice, da so kmetje nemškega dela dežele, predvsem pa krajev, kjer imajo svoje domačije sedanji glavači v Kmetijski zbornici, dobili tudi po petnajstkrat več pomoči za zboljšanje svojega kmetijstva, kake«' pa naša Podjuna, Rož, Gure ki Zilja.
Ob vseh teh neštetih sestankih pa so bila tudi večja zborovanja, kjer so kmetom govorili kandidati Kmečke gospodarske zveze, funkcionarji Slovenske kmečke zveae in zastopniki Demokratične fronte in Narodnega sveta koroških Slovencev. Velika zborovanja so bila na Radišah, Hodišah, Slovenjem Plajberku, Obk-skem, Vogrčah, Zvabekvi, Št. Janžu, Dobu in Železni Kapli.
Na Radišah
so za minulo nedeljo bila napovedana kar tri zborovanja. Medtem ko je Arbeitsbauernbund
samo hotel zborovati in je Karntner Bauern-bund v poznih popoldanskih urah pobiral le še ostanke, se je na zborovanju Kmečke gospodarske zveze zbralo preko 40 radiških kmetov. V svoji sredi so toplo pozdravili nosilca liste Kmečke gospodarske zveze Janka Ogrisa iz Bilčovsa, ld — kakor je dejal Lambert Pisjak — ne hodi po naših vaseh kakcu- plačani in šolani agitatorji ostalih treh strank, temveč prihaja kot človek, kot sotrpin, ki vsak dan sam občuti, kje nas najbolj tlači peta gosposkih čevljev in škornjev. Kakor povsod drugod, kjer je govoril tov. Ogris, so si tudi Radišani prisvojili njegove spodbudne, domače in razumljive besede. Hoteli so, da bi jim še in še govoril m da bi se pogovorili o vsem, kar jih tlači in teži. Tri ure so zborovali in se oglašali k besedi radiški kmetje tako, da je tov. Ogris prišel s poldrugoumo zamudo v Št. JANJ?, kjer ga je nestrpno čakalo nadaljnjih trideset kmetov.
Po širni naši zemlji gre odmev njegovih besedi: Zadnji teden je očitno pokazal, kako enotno so se vse tri stranke odločile za nas. Od
nas Hočejo gjaaov«, kandidate pa dajejo severnim nemškim krajem. Kdor še želi vihre, ki je Sla preko naše zemlje v letih MSB—1945, ta naj voK »Unnhhnngigc Bauernschaft*'; kdor še žeK medsebojnega barantanja in pričkanja v ! škodo vseh kmetov naših vasi, bo volil „Kamt-ner Banembnnd" in »Karntner Arbeitsbauern-bund“. Kdor pa je za enakopravnost, proti strankarstvu, hujskanju in ščuvanju med kmeti, ta bo volil ..Kmečko gospodarsko zvezo".
V Hodišah
Pri nas je moral Karntner Bauernbund sfc+i-cati dvoje zborovanj in njegovi agitatorji napeti vse strune, da so dobili 8 ljudi na zborovanje. Na našem zborovanj«, kjer je o programu in zahtevah Kmečke gospodarske, zveze govoril njen prvi kandidat za okrajno zbornico Celovec in predsednik Slovenske kmečke zveze Lovro Kramer k Škofič, pa se je zbralo okoli 30 kmetov, da dajo duška svoji nevolji nad strankarskim početjem v sedanji zbornici. Vsi smo soglašali z mislijo govornika, da moramo napeti v Kmečki gospodarski zvezi vse sile, da napravimo ob teh volitvah odločen korak naprej k organizaciji takšnega združenja naših kmetov, kjer se interesi ne bodo več delili po strankarskih dogmah, temveč po tem, kar je cilj in zahteva nas vseh: enodušnost in enakopravnost vseh, ki sami obdelujejo svojo zemljo, v Kmetijski zbornici ali kakor koli bi se ta ustanova že imenovala. Pri nas smo že ustvarili enotnost. Za krajevni kmečki odbor smo skovali enotno kmečko listo, v okrajno in deželno zbornico pa bomo dali svoje glasove Kmečki gospodarski zvezi.
V Slovenji Plajberk
je prihitel Mirko Kumer k Blata, kjer ga je željno pričakovalo okoli 35 kmetov. Njegov jedrnati in prepričljivi govor je pognal spet pravo kri v naše življenje. Pri nas, kjer le redko kateri vidi dalj kot izpred svojega praga. 1 nekateri le preradi zapadejo v malodušnost in domnevo, da jim bo nekdo, ki se nadeja, da je vsegamogočen, pomagal po svojih zvezah do stranke, ki jo zastopa. Iz izvajanj našega govornika pa je lahko vsak spoznal, kako zmotno je tako domišljanje, da je to samo rakova pot našega žitja in bitja. Kaj morejo ti zastopniki strank v Slovenjem Plajberku obljubljati, ko pa je očitno, da celovška gospoda meče vsem našim krajem samo polena pod noge, kandi-i date pa si izbira in daje pomoč v nemške kra-I je. V Celovcu moramo zastaviti vsi svoj ldjec in razbiti strankarske komande v našem kmoč-I kem zastopstvu, tudi naš sedanji »Bauerfiih-rer“ in župan. Vsi brez razlike na stranko rao-
. ramo s svojim glasom doprinesti, da dobimo s Kmečko gospodarsko zveze odgovarjajoče število svojih zastopnikov v okrajno in deželno kmečko zbornico, kajti sama ta nam ha kari stilo.
Na Obirskem
je govoril tretji kandidat za Kmetijsko zbornico, Šentjakobčan Janko Janežič. Veliko Stesalo zborovalcev je prisluhnilo, ko je poudaril, da moramo za nedeljo izbirati med glasovnicami le na vprašanje: Kdo je še vreden našega zaupanja in kdo nam kaže pot k zaeeKtsri nastalih ran po naših vaseh, kdo hoče doseči, da bomo vsi enakopravni in dovolj močni, da se nobenemu ne bo treba za vsako vrečo cementa plaziti po kolenih za gospodo in prosM na moderno miloščino „swbvencijo“. Ljudi moramo izbrati, ki bodo zastopali naše skupne zahteve tako, da se bo ob tem tudi v našem gospodarstvu pričelo obračati iva boljše. Da bi to dosegli, smo se združili za te volitve v „Kmečko gospodarsko zvezo". Vse druge stranke In njihovi eksponenti bodisi v osebi Besserja, Por-litscha ali inž. VVagnerja, so na« bridko rano-čarale. Zato danes izbira ni več težka: Naite glasovnica je glasovnica Kmečke gospodarske zveze.
V	Žvabeku
Pri nas je govoril dr. Luka Sieočtrik, zbrali pa smo se kakor v nedeljo poprej skoraj hrez razlike na strankino pripadnost. Vsi smo b® navdušeni, da je za te volitve prišel k nam končno govorit domačin, ki ima čisto vest in hi misli pošteno z nami. Nedeljo poprej nam je celovška OeVP-jevska gospoda poslala za govornika prezidenta štajerske zbornice, ki je odnesel od nas zelo ,,lepe“ vtise. Povedali »mo m« namreč, da je že vseeno, kaj nam govori, kajti za dejanja* Gruberja in „sodelavcev,, vendar njega ne moremo klicati na odgovornost. Koroški „Bauernbundovci‘‘ se nas pa izgleda bojijo, dn bi jim ne raztopili masla, Id ga imajo na glavi. Če na Koroškem Bauernbund nima niti enega poštenega človeka, ki bi se ga upal poslati k nam, potem pa naj svojo kandidatno listo potegne nazaj.
Mi pa sedaj vemo, kako moramo voliti. Volili bomo kmečko skupnost in enotnost, volili bomo enakopravnost pri pravicah in pri pomoči, volili bomo Kmečko gospodarsko zvezo.
V	Vogrčah
Nas kakor tudi kmete v sosednem DOBU je obiskal nosilec liste za okraj Velikovec Miha Kačnik skupno z dr. Tišlerjem. Naš kandidat za okrajno kmečko zbornico je pripovedoval (Nadaljevanje na 4. strani)

15
Preden je jela jutranjka zora žareti, je bila usoda kristjanov odločena. Vse bogastvo na Gradišču je prišlo Turkom v pest. Ves živež in hrano, težko prihranjeni denar in druge dragocenosti, ki so bile skrite in zakopane po kleteh, je vzel sovražnik premaganim kmetom. Plen je bil velik.
Ljudje so prišli vsi brez izjeme, kar jih je Se ostalo živih, pod turško ofctlast in sužnost. Žene in otroke so spravili Turki v svoje šatore in jih tam stražili. Strašno so vpile in jokale uboge, nesrečne ženske. Vile so roke, ruvale si lase, trgale si obupane in zbegane obleko raz prsi, a Turek je ostal kamenitega, nečloveškega srca. Prej bi se bilo trdo jeklo omečilo pod gorkimi solzami ubogih kristjanov, nego bi se ganilo srce krvoločnega sovražnika.
Može in mladeniče pa so zaprli v globoke kleti na Gradišču. Kdor se je k količkaj upiral stražnikom, je storil brez milosti konec. Turški meči so ga kar na mestu posekali.
Vsi so bili obsojeni v temno sužnost. Le Mirka in odličnejše njegove tovariše je odločil poveljnik boljši usodi. Le njim je še od daleč svetila zvezda zlate svobode.
Trinajsto poglavje
Tisti dan popoldne so praznovali Turki svojo zmago nad nesrečnimi kristjani. Mastili so sc, kolikor so mogli. Pili in jedli so, kar jim je dopuščal želodec. Vinjeni so si dali privajati ujeta kristjanska dekleta; plesali so okoli njih ter jih nečloveško zasmehovali pred seboj. Zverinsko je bilo to ravnanje. A Turek ni imel usmiljenja in ni poznal milosti s kristjanskimi dušami.
Najbolj pa se je radoval poveljnik sam in nečloveški — Tresoglav.
»Izvrstno si izpolnil svojo obljubo," jame poveljnik proti njemu. »Tretjino bogastva, kolikor smo ga danes naplenili, dobiš za plačilo. Zaslužil si ga. Tvoja hči Almira pa dobi svojega ženina Mirka in kogar še povrh želi, v dar.
Le nekaj mi še manjka. In to je ona krasotica, o kateri si trdil, da pristoja kot darilo mojemu sultanu. To žensko še hočem imeti, prej se ne ločim odtod. Mnogo je sicer mladih deklet in žen sedaj v moji oblasti, ali tako vrlih ne nahajam med njimi, da bi jih mogel pokloniti svojemu gospodarju v Carigradu."
»Težko bode res, polastiti sc lepe Žalike," odvrne Tresoglav. »Tabor pod Rožčico je nepristopen. To smo izkusili predzadnjo noč. Ali jaz vem za drugo pot. Mi moramo Mirka in njegove tovariše žugaje prisiliti, da nam sami izročc Zaliko. Pretiti jim moramo s strašno smrtjo. Ako treba, naj jih trpinčijo in mučijo! Prepričan sem, da dobimo na tak način Mirkovo nevesto in ženo v svoje roke."
»Naj se zgodi, kar nasvetuješ. Dajte privesti, častniki moji, ujetega Mirka in njegove tovariše sem v moj stan!"
Ukaz sc izvrši. Tresoglav pa stopi za platneni zastor v šatoru, tako da sliši pogovor, njega pa nihče ne vidi.
Dovedejo Mirka s tovariši, vklenjenega v železne verige, pred turškega poveljnika. Glavo pokonci držeč, gleda nesrečni mož nepremično in brez strahu poveljniku v oči. še strepetal ni Mirko, ko mu ta z grmečim glasom zaukaže, naj se prikloni svojemu gospodu in zmagovalcu.
Poveljnik je govoril v bosenskem, to je hrvatsko-srb-skem jeziku. Bil je iz Bosne doma. Mirko in drugi so tedaj dobro razumeli strašne besede njegove:
»Ti in vsi tvoji ste zdaj v moji oblasti. Jaz odločujem o vašem življenju in smrti. Dekleta in žene, mladeniče in starčke odvedem s seboj v sužnost. Tebe in tvoje tovariše, ki ste se najbolj ustavljali našim četam, hočem pa takoj umoriti tu na Gradišču."
Izgovorivši, udari z zakrivljeno sabljo po tleh. častniki in vojaki v šatoru pa zarožljajo s svojini orožjem.
Strah in groza je obšla Mirkove tovariše. Vsi so trepetali in se tresli kakor listje na košatem drevesu, če vihar privrši. Le Mirko je ostal neustrašen. Le njega ni ganilo rožljanje sablje, niti grmeči glas krutega poveljnika. Zakaj Mirko je misli! le na svojo mlado ženo Zaliko in sivolasega očeta. V svojih prsih je čutil le ljubezen do svoje neveste in »tarišev, a strahu in groze pred smrtjo naš junak ni poznal.
Zavzel se je turški poveljnik nad pogumnim n neustrašenim možem. Občudoval je njegovo mirnost in odločnost.
zdravilišče v enem najlep&ih krajev Slovenije
GOLNIK
Vrsta belih zgradb obdanih od velikih smrekovih gozdov, ki se vzpenjajo visoko v gorska pobočja, med njimi sivi, ponosni Storžič — to je zunanja podoba Golnika, enega najlepših krajev Slovenije. Prav imajo tisti, ki trdijo, da primernejšega in lepšega kraja aa zdravljenje tuberkuloze ne bi mogli najti.
Vse malo nrestece je danes izpremenjeno v zdravilišče. I not it ut za zdravljenje tuberkuloze na Golniku je danes največji in najmodernejši v Jugoslaviji. S polno pravico ga zdravniki uvrščajo tudi med najboljša zdravilišča v Evropi.
Zdravilišče je začelo nastajati ob koncu prve svetovne vojne. Bolniki so bili naseljeni v starem grofovskem gradiča, ki ga še danes opaziš v vrsti drugih modernih zgradb. Takrat so zdravili tam vojake. Po vojni se je zdravilišče začelo širiti. Dobivalo je novo podobo. Postopoma so dograjevali nove zgradbe. Najprej leta 1923, nato 1938, 1941. Najmodernejše je pa Golnik dobil po osvoboditvi.
Razvoj zdravilišča ni viden le v odlični tehnični opremi, v dograjenih paviljonih ter novih blokih stanovanjskih in drugih zgradb, še vidnejši je po uspehih, ki so bili po osvoboditvi doseženi pri zdravljenju ene najzavratnejših in najnevarnejših ljudskih bolezni.
Kolikim je Golnik rešil življenje, jim vrnil zdravje, ki je na svetu najdvagoceuejše. Na Golniku danes izvršujejo z velikim uspehom najtežje pljučne operacije — pljučna kirurgija je postala danes z uporabo streptomicina naj-bitrejši in najzanesljivejši način za ozdravlje- j nje tuberkuloze.
(Nadaljevanje s 3. strani) iz svojega delovanja v okrajnem Aufbringungs-aussehussu, ko se je neštetokrat zaman zoperstavljal sklepom, po katerih so hodili žandarji po naših hišah in plenili žito in živino. Kač-nik je poudaril, da je ravno sedaj, ko gremo spet v čase oddaje in nakaznic, važno, da volimo ljudi iz svoje srede, ki bodo gledali tudi drugim na prste. Cim več. bomo spravili naših zastopnikov v krajevne kmečke odbore, v okrajne in deželno kmetijsko zbornico, tem lažje bomo preprečili nadaljnje krivic« nad nami.
V Železni Kapli
Tajnik Slovenske kmečke zveze se je govoreč o zanemarjanju naše živinoreje dotaknil razmer v travništvu in pašništvu po naših krajih. Pristranost zbornice je nakazal na primeru, da je za zboljšanje opešanih travnikov in pašnikov dala v petih letih na podporah za 30.000 kmetov komaj 9.000 šil., medtem ko je za svoj uradniški aparat potrošila 9‘/j milijona šilingov. Nismo niti enkrat slišali, da bi se zbornica postavila za to, da bi gorskim kmetom pripomogla do dejanskega izkoriščanja svojih
Znana je stara resnica, da od bolnikov zveš, kakšen je zdravnik. Zdravnike z Golnika, zlasti kirurge bolniki zelo visoko cenijo. Čakalnice so vedno nabito polne. Bolniki z velikim zaupanjem potrpežljivo čakajo, da pridejo na vrsto. Že od sedmih zjutraj sta operatorja dr. Furlan in dr. Krstič „na poslu". 4 do 5 operacij na dan, to ni malenkost.
Golnik danes ni le zdravilišče, temveč tudi znanstveni institut, kjer zdravniki neprestano raziskujejo nove metode za zdravljenje tuberkuloze. Ta raziskovanja so dosegla že lepe uspehe. Dr. Furlan je iznašel več načinov, ki olajšajo pljučne operacije in zmanjšujejo rizi-ko. Zdravnik dr. Krstič, ki je bil skupaj z dr. Furlanom na mednarodnem zdravniškem tečaju v Oslu, je prvi v Jugoslaviji uvedel novo dekortilacijo pljuč pri operacijah gnojnih vnetij porebrne mrene.
Dr. Furlan je danes eden izmed najboljših strokovnjakov operatorjev iz pljučne kirurgije v Jugoslaviji. On je človek — kakor pravijo njegovi kolegi, ki se je ves posvetil znanosti, svojemu institutu. Na Golniku je že od leta 1928 in si je v tem času pridobil ogromno izkušenj ter ima tudi največ zaslug za tako lep razvoj zdravilišča. Kljub temu pa je skromen in vedno trdi, da ima zasluge za uspehe ves kolektiv. Nedavno je bil dr. Furlan za svoje požrtvovalno delo odlikovan z Redom dela I. razreda.
Golnik je danes znanstveni institut in zdravilišče. Tam znanstveno raziskujejo nove načine zdravljenja tuberkuloze, tam z beseže cep-
servitutnih pravic paše jpo planjavah grofa Thurna, Marescha, Voigta, Rosenberga itd.
Descttisočim volilcev, ki jih daje naše ozemlje, so sedanji glavači Kmetijske zbornice dali za kandidate baš ljudi, ki že desetletja najbolj tlačijo naše kraje in kmete: To so inž. Maier-hofer, lastnik 7.000 ha zemlje Maresch iz Humberka in Herman Metnitz iz Pliberka. Od nobenega, najmanj pa od Marescha ne moremo gorski kmetje pričakovati, da se bo potegnil za to, da se uredijo pašniške razmere v korist tistih, ki jim ravno on in njegovi sovrstniki jemljejo pravico do izkoriščanja paše. — Proti tem ljudem se bomo uspešno borili le takrat, če bodo vsi kmetje s svojim glasom pripomogli Kmečki gospodarski zvezi do primernih sedežev v Kmetijski in okrajnih kmečkih zbornicah.
Njegov sogovornik Urank Janko pa je dodal, da se tudi socialisti ne bodo potegnili za pravično rešitev pašniških servitutnih pravic, ker — kakor vidimo — jim je koalicija z OeVP-glavači ljubša, kakor življenjski temelji naših gorskih kmetov.
ljjenjem preprečujejo obolenje, dalje je danes Golnik tudi ambulanta za vse okoliške vasi in šole v kateri izpopolnjujejo svoje znanje zdravniki in fiziologi vse države.
Po osvoboditvi se je zdravilišče povečalo za 400 postelj, in še se bo povečalo. Požrtvovalni zdravniki so neumorni. Vsak novi pacient, ki pride tja, je zanje nov primer, za katerega se je treba zavzeti in ga rešiti za vsako ceno. Na desetine bolnikov leži na odprtih terasah paviljonov. To so ljudje različne starosti in poklicev. Nihče jih ne vpraša ali so premožni ali siromašni. Vsi se zdravijo brezplačno in za vse se zdravniki enako trudijo, da jih ozdravijo.
400 kg težko kravo
vzamem na krmljenje; na razpolago je sladka kima in detelja. Da pa se reja izplača, mora imeti krava 5 do 6 litrov mleka. — Eva Pišou-nig, Kršna ves 15 pošta Dobrla ves.
RAMO CELOVEC Sreda, 21. november:
6.15 Jutranja glasba — 8.30 Pozdrav zate — 10.45 Iz ženskega sveta — 11.00 Veder dopoldne
—	11.45 Za podeželjsko ljudstvo — 12.00 Zabavni koncert — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila. 10 minut za gospodinjo — 10 minut za gospodarja
—	15.00 Šolska oddaja — 16.00 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert.
Četrtek, 22. november:
6.15 jutranja glasba — 8.30 Pozdrav zate — 10.45 Iz ženskega sveta — 11.00 Veder dopoldne
—	11.45 Za jsodeželjsko ljudstvo — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila. Okno v svet — 15.00 Šolska oddaja — 18.45 Kmečka oddaja.
Petek, 23. november:
6.15 Jutranja glasba — 8.30 Pozdrav zate — 10.45 Iz ženskega sveta — 11.45 Za podeželjsko ljudstvo — 12.00 Zabavni koncert — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila. Komentarji — 15.45 Pogled v svet — 16.00 Pevska ura — 16.20 Za mladino — 17.10 Popoldanski koncert — 18.45 Kmečka oddaja.
Sobota, 24. november:
6.15 Jutranja glasba — 8.30 Pozdrav zate —
9.00	Literarna oddaja. Iz slov. literarne zakladnice — 10.45 Iz ženskega sveta — 11.00 Veder dopoldne — 11.45 Za podeželjsko ljudstvo — 14.30 Pozdrav zate — 15.15 Tedensko kulturno zrcalo
—	15.30 Koncertna ura — 18-30 Pozdrav iz Obir-skega.
RADIO SLOVENIJA Četrtek, 22. november:
5.30 do 7.30 Pester glasbeni spored s plošč —
7.00	Pregled jugoslovanskega tiska in radijski koledar — 12.00 Opoldanski koncert — 12.40 Zahav-Da glasba, vmes objave — 13.00 Gospodinjski nasveti — 14.00 Jezikovni pogovori — 14.10 50 minut veselih in poskočnih melodij — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.10 Igra plesni sekstet — 17.40 Po različnih pla-
KINO PR E D STAV Eii
CELOVEC
Ca*wiHito:
Od 23. do 26. novembra:
„Jesse James — Mann ohne Gescte“ Od 23. do 29. novembra:
„N«ptuns Tochter" (barvni film)
KRIVA VRBA
Dne 21. in 22. novembra:
„Statii»n Wes4‘‘
VRBA
Dne 21. novembra (samo 1 dani): »Sundige Siidsee" Dne 23. in 24. novembra:
»Singapur"
BOROVLJE
Dne 21. novembra:
„ Lin ter Plratenflagge"
Dne 22. novembra:
»Frankensteins Sobn"
VELIKOVEC Dne 21. novembra:
„Maffia (Im Namen des Gesel zes) Od 23. do 25. novembra:
»Immensee"
teh o raznih stvareh — 18.00 Pojo fantje na »atu — 18.20 Okno v svet — 19.15 Valčki iz operet —
19.40	Zabavna glasba — 20.15 Slovenske nauodoe. ki jih radi poslušate.
Petek, 23. november:
5.30 do 7-30 Pester spored s plošč — 6.40 Gospodinjski nasveti — 12.00 Plesi in pesmi raznih naro 1 .v — 12.40 Zabavna glasim — 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike, vmes joester glasbeni spored — 14.00 Opereta vabi! — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.20 Koncert po željah — 17.10 Narodne pesmi poje Ženski vokalni kvintet — 18.10 Za pionirje —
18.40	Glasba za pionirje — 19.15 Melodije rr. filmov — 19.40 Zabavna glasba, vmes- objave — 20.00 Tedenski zunarije-politični pregled — 20.15 Srečanje z znanimi umetniki — 21.20 Slovenska komorna glasba — 22.15 Pisati glasbeni spo*ed —
Sobota, 24. november:
5.30 do 7.30 Pester glasbeni spored — 12.40 Zabavna glasita — 14.15 Popoldanski koncert krhke glasbe — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 ŽeMi ste — poslušajte! — 16.00 Če želite biti kritik —-17.10 Igra kmečki trio — 18.00 Urednikova beležnica in pionirska pošta — 18.20 Hrvatska narodna glasba — 18.40 Igra ansambl Franka Jankoviča — 19.15 Domače pojte in valčki — 20.00 Veseli večer — 20.40 Od melodije do melodije — 21.30 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana.
Dva dijaška domova v Ljubljani
V Ljubljani sta dva dijaška domova, in sicer Dom Ivana Cankarja, ki šteje 373 gojencev ter Dom Anice Černejeve s 410 gojenkami. Za dijake je dobro poskrbljeno za učenje in razvedrilo. Tako imajo svoj pevski zbor, orkester, folklorno skupino, šahovski krožek, športno sekcijo, dramski odsek, svojo kino-aparaturo, sedaj pa ustanavljajmo še odsek Ljudske tehnike, ki bo predvsem gojil radio-amaterska dela, modelarstvo in elektrotehniko. Pionirke imajo svoj pionirski odred, kjer se uveljavljajo z raznimi ročnimi deli, šahom, mladinke pa se vadijo v gospodinjstvu, z ženskimi ročnimi deli in v delu na vrtu.
Glas za Kmečko gospodarsko zvezo ...
RADIO-PROGRA M
„Le nekaj' vas more rešiti strašne smrti," nadaljuje počasi poveljnik. „Le eno bitje ima še v sebi moč, da utegne predrugačiti vašo usodo. Le nevesta in žena tvoja, Mirko, ki jo varuješ v taboru pod Rožčico, more vas in tebe rešiti gotove smrti."
Skrivnostna tihota nastane po teh besedah v šatoru. Tovariši Mirkovi se začudeni spogledajo, ne vedoč si razjasniti pomena teh besed. Mirko povesi oči in zre nepremično v tla. Zdelo se mu je, kakor da se ves svet vrti okrog njega. Tema se mu je delala pred očmi. Groza ga je obhajala, kakor da bi videl kačje pošasti sikati iz brez-dna proti sebi. Pri tem pa je postal bled kakor smrt. Tedaj so spoznali njegovi tovariši, da so mu vsekale poveljnikove besede globljo rano v srce, nego mora to storiti brušen meč.
Dolgo ni Mirko izpregovoril besedice. Tudi pogledal ni nikomur v oči, ne v obraz. Le tresel se je na vsem životu in vzdihoval. Zdaj pa zdaj se mu je tudi svetla solza potočila po licu.
Strašna bolečina je prešinjala njegovo srce. Prsi so se mu vzdigovale, kakor se ob viharju ladja ziblje na morju.
»Poslušajte!" izpregovori zopet poveljnik. »Zdaj veste, od koga zavisi vaše življenje in smrt. Odločite se! V tvojih rokah, Mirko, je usoda tvoja in tvojih tovarišev. Ti si Zalin mož. Ti nam lahko sam izročiš svojo ženo in nevesto. Le njena lepota vas vse reši."
Mirko še vedno molči. A mrzle potne srage mu stopajo r.a čelo in lice. Tako sc je boril sam s seboj — ne-
'	,	■	v
srečni moz.
Stefan, njegov mladostni tovariš in prijatelj, je prvi
spoznal Mirkovo srčno borbo in izpregovori takole:
»V imenu vseh tovarišev ti naznanjam, mogočni turški poveljnik, da smo prisegli svojemu voditelju večno zvestobo. Kar odloči on, to storimo tudi mi, vsi brez izjeme. A nikdar bi se mu ne vdali, ako bi hotel žrtvovati za nas — nedolžno nevesto."
Z milim očesom je pogledal Mirko svojega prijatelja. Ta pogled je izražal najsrčnejšo zahvalo za njegove blage besede. Šele zdaj se Mirko opogumi, zravna svoj život, povzdigne oči proti nebu in stoji zopet neupogljiv in ne-prestrašen pred turškim poveljnikom kakor poprej.
»Česar najljutejša zver ne terja od zveri, to zahtevaš ti od mene, nečloveški človek," odvrne Mirko poveljniku. »Najkrutejši divjak bi ne silil na kaj takega, a ti hočeš od mene, ki sem človek in kristjan, naj ti izročim svojo ženo, da rešim sebe in svoje tovariše!
Zemlja bi se pogreznila pod menoj, ko bi se drznil teptati božje zapovedi. Sam Bog me je združil z mojo ženo. A kar Bog tu na zemlji zveže, ne sme razvezati — človek. Le smrt razruši najino vez. Le božja vsemogočna roka more presekati najino zakonsko vez.
Rad bi vam rešil, dragi tovariši, življenje. A to, kar zahteva kruti sovražnik od mene, to ni v moji oblasti. Zalino življenje je v božjih rokah.
Vedi torej, nečloveški poveljnik: Kar zahtevaš ti, ne morem in ne smem storiti. A tudi, ko bi smel in mogel, ne bi storil kaj tako nečloveškega nikdar.
Po tem se ravnaj! Stori z menoj kar hočeš. Moje življenje je v tvojih rokah."
Z zobmi je škripal turški poveljnik. Oči so mu žarele
same togote in tresel se je od jeze nad Mirkovimi odločnimi besedami.
»Vrzite njega, predrzneža, in njegove tovariše, častniki moji, v najglobljo ječo! Stražite dobro to kačjo zalego! Jutri pa hočem živo kožo rezati raz nje in enega za drugim peči na žarečem železu, dokler ne izpolnijo moje želje. Strašno, mučeniško smrt moramo pripraviti drznim kristjanskim psom."
Mirko in tovariše so odvedli v ječo. Tresoglav pa je odgrnil platneni zastor in rekfl poveljniku:
»Ne bi bil mislil, da se bo ta mladenič obnašal tako predrzno. Smrt vidi pred seboj, a nič ga ne gane."
»Razljutil me je ta pes s svojo predrznostjo. Zato pa hočem njega in tovariše jutri dejati ob glavo. Naj spozna, kako ravna ,nečloveški* sovražnik s kristjani.
Tvoji Almiri ne morem pomagati. Naj si izbere drugega moža za svoje plačilo! Le Zala edina more rešiti svojega ženina gotove smrti. Le za njo samo dam Mirka živega iz rok!" —
Na Gradišču so medtem plesali Turki veseli in zadovoljni. Vsak si je ta dan poplačal svoj trud in tridnevno pomanjkanje. Naravno je tedaj, da so turški vojaki, preveseli svoje zmage, pozabili na strogo vojno službo. Kako pa tudi ne? Saj je bila kristjanska posadka na Gradišču premagana in vsi moški kot ujetniki zaprti v kleteh.
Kmalu se je približal večer, prišla je temna noč, in na Gradišču se je vlegel trudni sovražnik k poči ku.
Nocoj je bila prva noč. ko so Turki mirovali brez strahu. Zatorej je tudi marsikateri stražnik 'zr.dsnil trudne oči, da si malo odpočije.	(Dalje)