Poštnina plačana v gotovin Posamezna številka 1 din. List za gospodarstvo, sociplno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon št. 73. Beseda k velikim duem Pred katafalkom, ki je bil postavljen v katoliški cerkvi sv. Evgenija v Stockholmu ob spominski svečanosti za pokojnim velikim papežem Pijem XL, je vzbujal posebno pozornost velik, krasen venec s tem-le napisom: ..Papežu Piju XI. v znamenje hvaležnosti in spomina poklonili evangeljski verniki." In to je bil le en primer med mnogimi • •. Zakaj so švedski protestantje poklonili ta venec, zakaj je človeštvo z resnično žalostjo in pretresljivimi izrazi sožalja sprejelo vest o smrti velikega papeža in potem s tako odkritim veseljem in spoštovanjem pozdravilo novega poglavarja katoliške cerkve. Kaj je privedlo drugoverce v Rim h kronanjskim svečanostim novega papeža, kaj jih je nagnilo, da so brez pomislek« pokleknili na prostranem trgu sv. Petra s katoličani vred in z vso pobožnost-jo sprejeli njegov blagoslov: ..Urbi et orbi"? Kje so vzroki za to? Priče smo usodnih dni, morda najtežjih v vsej zgodovini od začetka sveta! Priče srditega, neizprosnega boja, kjer ni več v vprašanju samo usoda poedinca, ali ene države, ne, to je boj, ki se bije za to, kar je prvo in poslednje, za padec ali vstajenje vsega človeškega rodu, za osnovne prvine, ki naj vtisnejo pečat vsemu prihodnjemu zemskemu življenju. Majejo se nam tla pod nogami, vsepovsod pokajo jezovi, rušijo se temelji sedanjega svetovnega reda in iz razpok, ki jih ustvarja ta potres, bruhajo na dan kakor nevzdržni vulkani nova gibanja, vsako z zaupanjem na zmago, in vsako nosi s seboj poslanico, da je edino zveličavno in odrešilno za človeški rod. Komaj sta minili dve desetletji od najstrahotnejšega klanja v človeški zgodovini. Zemlja je posuta z grobovi. A sinovi teme divjajo naprej v svojem srdu in sovraštvu.. Preslišali so klic. ki prihaja iz grobov, klic, ki ga živečim pošiljajo padle žrtve kot opomin k ljubezni in mirnemu sožitju med narodi. Vpregli so človeški razum — ne v plodno delo, marveč v delo uničevanja, v delo, ki vodi v razpad. Niso se še posušile solze za padlimi žrtvami, spet odmeva zemlja od mrzličnih udarcev kladiv, noč in dan grmijo stroji in kakor pošastni zmaji bruhajo iz sebe ognjeno orožje — za novo klanje, za novo človeško žaloigro. Misel vstaja proti misli, sovraštvo razdvaja narode. To je boj, ki ga človeški razum ne more več zajeti v svoje ozke meje. To je boj med nebom in peklom, med lučjo in temo, med resnico in lažjo, med smrtjo in življenjem. Silen boj med dvema kraljestvoma, med Kristusom i h Antikristom. V tej zmedi, sredi viharjev, zaviti v somrak krivih bogov, sejejo služabniki Antikristo- vi svoje strašno seme. Izrabili so bedo množic in v imenu ..svobode in socialne odrešitve človeštva" razvili najstrahotnejšo propagando, kur pomni zgodovina. Propagando, ki naj služi njihovemu prvemu in poslednjemu namenu, da v svetovni revoluciji preobrazijo obličje zemlje in zbrišejo z nje vse. kar spominju na Rogu in vero. Vsejali so razdor med narode, razbili družino, vtihotapili se na vsu področja javnega in zasebnega življenja in napovedali zadnji, odločilni boj Kristusu, ki biva med nami v svojem skrivnostnem Telesu — sveti Cerkvi. Vžigajo se plameni in nebo gori v njih rdečem svitu. Zemlja preživlja svoj novi udvent. Utrujena od blodenj. °d krivic in nasilju, ruzbičuiui od prokletstvu grehu in temnih sil, koprnijo vsa ljudstvu zemlje po rešitvi. Obupno se ozirajo okrog in iščejo resne poti, ki naj jih iz te stiske povede v kruljestvo luči, miru in plodnega delu. In zdaj nuni bo razumljiv tisti napis na vencu, ki so ga poklonili švedski protestanti v znamenje hvaležnega spominu pokojnemu papežu. Mnogi že razumejo, mnogi pa bodo razumeli še jutri. Iz te obupne stiske, iz prisluškovanja milijonom sre. ki nosijo v sebi to hrepenenje, so se porodili kongresi Kristusu Kralja. Ustvari- izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno ^O-- din, polletno 2fl-četrtletne dj«. m. Prosvetna slavje v Krišah ttitigoHlvvUrr iijnjposantnega „Kriikega doma". Mogočen prosvetni ile pevske točke, deklamacije, simbolične te- lovadne vaje, ki so ys.e zjb>udile. pri navzočih polno priznanje, vmes. pa s,o se WltW govori. Na prav poseben način so pozdravili botrico gospo jazbecevo in botra g. Zupana. Vsa dvorana pa je vzvajoviVa v silnem navdušenju, ko je navzoči kranjski dekan g. Matij,a Skerbec prebral dekret, s katerim se križki zaslužni in za vse dobro navdušeni župnik g. Hartman Jože imenuje za konzistorialnega svetnika. V nedeljo zjutraj se je članstvo »Prosvetnega društva" udeležilo svete maše, ki se je brala v spomin ustanoviteljev in umrlih članov. Glavna prireditev prosvetnega dekanijskega tabora pa je bila v nedeljo popoldne. Vreme je bilo prirediteljem naklonjeno in je sončni dan praznično razpoloženje le Še povečal. Po prihodu vlaka iz Kranja ob eni uri popoldne je bila križka postaja vsa polna živopisane množice. Zbraji so se domačiji, okpU$a,ni, pri-sjpeli so Trži^ani, veliko udeležencev in gostov pa tudi iz. kranjske strani. Marljivi reditelji so urediti sprevod, ki se je v dolgi, nepregledni vrsti pomikal v vas. Kaj takega v Krizah že dolgo ni bilo. Na čela sprevoda so jezdili konjeniki v narodnih nošah, potem so prišle zastave in prapori, slovenski fantje in dekleta v krojih, mladenke, naraščaj, ženske narodne noše, gasilci, za njimi pa dolga vrsta ljudstva z odličnimi gosti na čelu. V sprevodu je bila tudi trŽiška godba s kapelnikom Ahačičem na čelu. Pred šolo je stala v špalirju šolska mladina. Ves sprevod se je zgrnil pred ..Križki dom", kjer se je izvršil navdušen sprejem pokrovitelja svečanosti g. baija d. Marka Natlačena, kateremu je ljudstvo navdušeno vzklikalo- V okrašeni cerkvi so se nato vršile pete li-tanije, potem Pa se je ves sprevod obdan od velike množice ljudstva vrnil pred ..Križki dom" k blagoslovitvi. Dbm je ob asistenci domačih duhovnikov blagoslovil preč. g. kanonik dr. Klinar, ki je imel tudi lep priložnostni govor. Popoldanske prireditve in blagoslovitve doma pa se je udeležilo poleg bana dr. Natlačena še mnogo drugih odličnikov: tako okrajni načelnik g. dr. Lipovšek z go. soprogo, domači župan g. AhačiČ, tržiški župan g. Majeršič, predsednik Prosvetnega dekanijskega odbora g. prof. Fortuna, policijski predstojnik g. Ur-šič, šolski nadzornik g. Rupret. okoliški /upniki s tržiškim župnikom in svetnikom g. Vov- 6. avgusta 1939 L velika obrtniška TOMBOLA V KRANJU lo jih je spoznanje, da je treba vzbuditi in združiti vse, ki so dobre volje, zbrati jih v armado in popeljati v boj proti temnim silam nusilju, krivic in grehu, v boj za zmago največje duhovne sile tega svetu, ki edina more razbiti barikade sovraštva, Za klicati glasno besedo svetovnega forumu, postaviti človeštvu jasen cilj, pokazati mu svetlo pot v kraljestvo luči in življenja, v kraljestvo Kristusovo. Tebi. slovenski narod, je ob tej usodni uri zgodovine pripadla tn velika čast, da boš, čeprav majhen, postavljen v žarišče tega rešilnega gibanja. Nad našo lepo slovensko zemljo ho zasijala Luč od boije luči in njeni žarki bodo razsvetlili temine, ki so se razprodle nad svetom. Iz Srca Kralja nebes in zemlje pa se ho razlil blagoslov nad uboga ljudstva. Zavedaj se, slovenski narod, da si prvikrat v svoji zgodovini poklican, da zastaviš vse svoje sile za poslanstvo, ki ti ga je določil Kristus Kralji Zavedajmo se vsi, da je to prilika, ki se dolgo ne povrne? Prilika, da ilokažemo vsemu svetu svojo globoko vero, svojo visoko kulturno stopnjo in duhovno zrelost. Viktor Plestcnjak. kom na čelu, odvetnik g. dr. Šilar, upravnik sanatorija na Golniku g. Ceplak z gospo, gospa baronica Bor nova, g. liani, kasneje sta prispela še g. ravnatelj Zor zastopnik PZ iz Ljubljane in šolski upravitelj g. Potočnik. Po blagoslovitvi pa se je na vrtu za domom pričel tabor. Otvoiil ga je domači župnik g. svetnik Hartman, ki je z vidnim veseljem, in zadovoljstvom nad lepo' uspelo prireditvijo in še bolj nad tako ponosnim ..Križkiin domom", ki je v veliki meri delo njegovega truda in prizadevanja, pozdravil odlične goste s pokroviteljem na čelu in pa botra g. Zupan« ter botrico go. iazbečevo. Med vetikim. navduSeajem je predlagal vdanosti brzojavki Nj. \el. k^*-Lju Petru 1L in Nj. Vi«. knezu Pavlu, nal^ar je godba zaigrala državno himno. Pozdravi so se dalje poslali: predsedniku senata g. dt. Korošcu, ministru g. dr. Kreku, škofu g. dr. Rozmanu in ministru g. Snoju. Prečitali so se tudi prejeti pozdravi in čestitke. G. svetnik Hartman je nato orisal delo za novi društveni dom in namen, kateremu naj služi. Omenil je tudi glavne dobrotnike, tako g. bana, kanonika g. Grašiča in g. Volca in upravo zdravilišča Golnik. Med navdušenimi vzkliki „živio naš slovenski ban", je g- dr. Marko Natlačen spregovoril taborjahom lepe in vzpodbudne besede, Križanom pa čestital k domu in slovesnosti. Tabor so nato pozdravili: še predsednik gradbenega odbora g. Markič, g. Sitar, v imenu g. botrice in v svojem imenu pa boter g. Zupan. Slavnostni govor je imel ^. profesor Tine Fortuna, ki je govoril o pomenu naše prosvete in blagoslovitve doma. Po končanem taboru so domačini skupno s Tržičani in Kovorjani izvedli lep nastop, ki je vse izredno zadovoljil. Ves čas je igrala tr-žiška godba, ki je z neumornim igranjem poživljala tudi zabavo, katera je sledila nastopu. Po končaiu telovadbi se je g. ban dr. Natlačen podal s svojima sinovoma Markom in Tončkom v župnišče, kjer, je ostal eno uro, nato pa se je z g. dbr. Neubauerjem odpeljal proti Golniku. Ob koncu poročila naj še izrazimo priznanje križkim fantom in dekletom s predsednikom na čelu in vsem rediteljem, ki so izvedli vse ogromne priprave za prireditev. Ti pa, križka mladina, ohrani lep spomin v srcih na ta prelepi dan križke fare, pridno po-sečaj Tebi namenjen lepi Prosvetni dom. stopaj in bodi po vzorih in stopinjah Tvojih prednikov in starejših sodelavcev, ki so orali ledino prosvetnega dela v Krizah, Bogu v čast in narodu v korist. Bog Te živi, križka mladina! Romanje na sv. Višarje XVI. vidarsko romanje pripravlja Prosvetna zveza za 12. in 13. avgust. Odhod iz Ljubljane 12. avgusta zjutraj ob 7.20. Prihod Ja Višarje okrog 4. ure popoldne. Zvečer ob poli 8. uri rimska procesija in cerkveni govor. 13. av-sta zjutraj se začno sv. maše ob poli 4. uri in trajajo do 9. ure. Ob 5, uri cerkveni govor in skupno obhajilo. Odhod iz Zabnice oh 13.30 prihod v Ljubljano okrog 5. ure. Kdor se želi udeležiti romanja, naj se prijavi pri Prosvetni zvezi. Miklošičeva 7 in sicer do 15, julija. Pri prijavi naj poda 2 sliki velik. 4x5 cm, na hrbet slike pa naj nupise rojstne podatke, imena staršev in pristojnost občine. Nad 20 glavnik in čez 400 drugih lepih dobitkov, sami prvovrstni obrtniški izdelki v skupni vrednosti preko din 100.000 (»totisoč) »GORENJEC« v MARI BORU V DNEH OD29JUN.DO2JUUQ30 Ne le mladina, ampak vm slovenska in katoliška javnost bo Ha na tabor! Kakor pričajo dosedanje prijave, se je velika množica slovenske mladine odločila, da pride v Maribor na svoj tabor. Doslej je prijavljenega blizu 10.000 članstva, kar je vsekakor veliko Število, ki ga zmore le naša slovenska in katoliška mladinska organizacija. Nikakor pa ne bi bilo prav, če bi na tabor prišla le naša mladina. Čeprav nosi tabor naslov mladinskega tabora, je tako toplo vabljen kot naša mladina, tudi naš starejši rod, ker iskreno želimo, da bi na mladinskem taboru mladi in starejši rod skupno manifestirala za cilje naše mladinske organizacije, ki so izraz ne le hotenja naše mladine, marveč vsega slovenskega naroda. Ni dovolj, če odseki in krožki agitirnjo samo med svojim članstvom. Storiti morajo vse, da se bodo tabora udeležili tudi tisti, ki še niso člani naše organizacije, prav tako pa morajo poskrbeti za to, da se bo na taboru zbral tudi naš starejši rod! Posebni vlaki za glavni dan 2. julija. Za dovoz udeležencev v nedeljo, 2. julija, ko bo sprevod po mestu in nastop, bomo organizirali tudi posebne vlake. Vozni red teh posebnih vlakov bomo pravočasno objavili v ..Slovencu". Zato vestno zasledujte vsa poročila in navodila v ..Slovencu"! Stanovska zborovanja na mladinskem taboru v Mariboru. Najbolj važna stanovska zborovanja na taboru v Mariboru bodo zborovanja naših delovnih stanov: kmetov, obrtnikov in delavcev. Vsa tri se vršijo na preddan velikega mladinskega nastopa, v soboto 1. julija. Kmečko zborovanje bo ob desetih dopoldne v Karlinovi dvorani, obrtniki ob 10. uri dopoldne v dvorani Ljudske univerze, delavsko pa isto tam ob 3. uri popoldne. Bog naj živi kmečki, obrtniški in delavski stan! Nujni poziv fantovskim odsekom in dekliškim krožkom! Vse odseke in krožke, ki še niso vrnili izpolnjenih prijavnih pol, nnjno pozivamo, da to takoj store! Ne odlašajte in storite svojo dolžnost! Taborne knjižice razpošilja pisarna pripravljalnega odbora le onim odsekom, krožkom in poedincem, ki so jih posebej naročili. Ako tega še niste storili, storite takoj, ker bo tabornih knjižic in znakov v kratkem zmanjkalo, brez knjižice in znaka pa nimate pravice do znižane voznine in tudi ne vstopa na taborne prireditve. Z naročilom nakažite tolikokrat po 5 din, kolikor knjižic ste naročili. Fantje in dekleta! Tudi če nimate kroja, pridite na tabor, da boste pri prireditvah, predvsem pa v sprevodu, pomnožili naše vrste! Znižana voznina. Navodila za znižano voznino na železnicah najdete v taborni knjižici. Danes še enkrat na kratko: Člani, članice, mladci in mladenke imajn TJS/j popusta, morajo pa vsi pri nakupu voznega listka predložiti taborno knjižico ter člansko legitimacijo. Poleg taborne knjižice in legitimacije mora vsakdo imeti še železniški o brazec K-14, ki ga kupi za 2 din pri železniški blagajni. Vsem ostalim udeležencem (nečlanom) pa je dovoljena polovična voznina (50% popust) proti predložitvi taborne knjižice in železniškega obrazca K-13, ki stane 2 din. Ne pozabite na žigosanje pred povratkom h Maribora, in sicer legitimacij in železniških obrazcev K-13 in K-14 pri prireditvenem odboru, da ste se tabora res udeležili, in obrazcev K-13 in K-14 xri železniških blagajnah v Mariboru! Slovo inšpektorja g. Goloba V soboto dne 17. junija so kazale ljubljanske ulice neobičajno sliko, ki je vzbujala veliko pozornost občinstva. Nekaj malega manj nego 200 uradnikov in zvaničnikov finančne kontrole v uniformah se je zbralo iz vse banovine v dvorani Rokodelskega doma, da počastijo svojega priljubljenega predstojnika Franca Goloba, šefa odseka za finančno kontrolo pri dravski finančni direkciji, ki odhaja iz aktivne službe. Po skupni večerji sta se poslovila s prisrčnim nagovorom od gospoda inšpektorja g. F. Vehovec v imenu vse finančne kontrole, nato še posebej g. Zabukovec v imenu organizacije zvaničnikov. Gospod inšpektor Golob, ki je v vsakem oziru ne Je odličen uradnik, temveč tudi prijeten družabnik in predvsem vedno človek najfinejšega prikupnega nastopa ter v vseh krogih priljubljen ter za-željen, je v daljšem govoru na vse prisotne izrekel ganljive poslovilne besede. Vsem je v resnici žal dobrega in pravičnega ter izredno poštenega šefa, ki je vedno vsakomur ustrezal v mejah zakonite dopustnosti in ki je ščitil vse, kar je prav in pošteno. Na prireditvi je nastopal pod vodstvom pevovodje preglednika Šušterja iz Ljubljane izvrsten pevski zbor finančne kontrole, ki je dal impozan-tnemu večeru poseben sijaj. Gospod inšpektor je bil ta večer deležen ovacij vseh prisotnih v najvišji meri. Tudi mi želimo v vsej Sloveniji dobro poznanemu gospodu Golobu, da se po napornem in nehvaležnem delu odpočije in zlasti to, da ga ohrani ljubi Bog zdravega do skrajnih mej človeškega življenja z njegovo gospo soprogo Anico, ki je vzgledna ter vneta delavka vseh naših organizacij v Ljubljani. Na večeru je bila s strani predsednika organizacije tudi izrečena zdravica in dobrodošlica prisotnemu nasledniku gospodu Vehovcu F., sinu umrlega državnega poslanca Vehovca iz Žužemberka, ki je že prevzel mesto šefa odseka za finančno kontrolo v dravski finančni direkciji. Tudi gospodu Vehovcu želimo popolnega uspeha na novem in odgovornem položaju v nadi, da bo sledil korakom svojega odličnega prednika ter obdržal zbor finančne kontrole Slovenije na višini dosedanjega ugleda. Obrtniška tombola v Kranju Prva velika obrtniška tombola bo letos v nedeljo 6. avgusta v Kranju, Ta dan se bo kot je to že star običaj Gorenjcev zbralo v Kranju od blizu in daleč ljudstvo iz vse Gorenjske, da se udeleži te v resnici velike in po dobitkih skoro najbogatejše tombole. Že danes pričnite misliti na 6. avgust, ko boste prišli v Kranj na veliko obrtniško tombolo. Vsi dobitki bodo res prvovrstni izdelki obrtniških rok, dragocena, praktična in solidna darila, da jih bo vsak vesel. Glavni dobitek bo kompletna spalnica z vso posteljnino, iz korenine kavkaškega oreha, vredna med brati din 20.000.-, drugi dobitek bo kompletna jedilnica iz palisandrove rože, potem še 3 spalnice in sicer ena iz hrastovega, dve pa iz mehkega lesa in šperani, dalje bodo 3 kuhinjske oprave, ena kmečka soba v slov. narodnem slogu iz pol iti ranega macesna, kom. pletna otroška soba, oprema iz trdega lesa za pisarno, oprema za predsobo z ogledalom, naj. modernejši kauč iz orehove korenine, športni brek, dva velika soda iz hrastovine, kompletna konjska oprema, kotel za žganjekuho, elektromotor 6 HP, vrtna garnitura, otroški voziček, šivalni stroj, moška in ženska kolesa, krasna tapecirana garnitura za sprejemnico, več usnjenih potovalnih kovčkov, poleg tega pa čez 400 drugih lepih in praktičnih daril. Obrtniki so se obvezali, da bodo vse izdelke napravili prvovrstno, čeprav bodo služili tomboli. Doliit-ki bodo razstnvljeni 14 dni pred tombolo v gimnaziji. I Vsem Kranjčanom, ki imajo vrtove j Veliko je v Kranju vrtov, nekateri so celo lepo negovani, tako da človek ne ve, ali je dotični lastnik vrtnar, ali samo kak ljubitelj lepega vrtu. Veliko je pa tudi vrtov, ki rastejo po mili volji, prepuščeni plevelu in mrčesu. Vsak gospodar, ki hoče imeti količkaj lepo urejen vrt, mora imeti nekoliko znanja o sadjarstvu in vrtnarstvu. Ni že vse storjeno, da se drevo ali roža vsadi na že preje določeno mesto, treba je ravno sedaj, ko je vsajeno, umne nege, da se spravi rastlino do zaželjeuega sadu. Navadno pomagamo rastlini šele pri zadnjem zdihljnjn, ko je že vse prepozno in takrat iščemo pomoči pri sosedih, da bi nam O-hranili rastlino pri življenju. Res je, da smo vajeni tega starega načina, a danes smo se tudi mi povzpeli in se združili v društvo ..Sadjarjev in vrtnarjev". Ta ustanova bo marsikateremu članu pomočnica, da si z znanjem, ki ga bo dobil v društvu, olepša vrt. „Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Kranju" nudi poleg mesečnika tudi cenejša škropiva ev. orodje in brezplačno posoja škropilnice. To vse za letno članarino 25 dinarjev. Ker je pa veliko članov, ki s škropljenjem ne morejo ali ne znajo ravnati, si je društvo stavilo nalogo, da organizira skupno škropljenje. Za malenkostno odškodnino bi poškropil vrt o pravem času in s pruvilno mešanico član, kateri bi bil za to postavljen. Društvo išče več takih mladih fantov ali mož, ki bi imeli za to stroko veselje in nekoliko časa. Društvo ima poleg dolgoletnega strokovnjaka in častnega predsednika g. Janka Zirovnika šol. upravitelja v pok. tudi več strokovno na-obraženih sadjarjev, tako da se vsak član lahko pouči 0 tem an onem. zobna pasta Ch I o rod o nt Vsako zadnjo nedeljo v mescu so tudi redni sestanki v st«ri ljudski šoli ob deveti uri dopoldne, na katerih se napove vse delo tekom mesca ne vrtu. Sedaj se namerava ustanoviti tudi posebni odsek zn povrtninarstvo, v katerem bi bile gospodinje in posestnice ter gojiteljice rož in angleških vrtov. Vse to se bo pa izvršilo, če bo dovoljno število interesentov. Nadalje namerava društvo vsak mesec napraviti skupen izlet po tukajšnjih vrtovih ob sobotah ali nedeljah popoldne. Društvo ima tudi lastno knjižnico domačih in tujih pisateljev, odnosno sadjarskih strokovnjakov, tako da si vsak član lahko brezplačno izposodi to ali ono knjigo. Društvo šteje danes 58 članov, kar je za tako veliko mesto premalo. Samo poglejmo nekoliko naokoli pa bomo videli najmanj petsto vrtov, katerih lastniki bi morali biti vsi člani. Kdor hoče biti član, naj pride na katerikoli sestanek društva, ali naj pa pismeno sporoči svoj naslov „Podružnici sadjarskega in vrtnarskega društva v Kranju, Rupa 42. Sedaj imamo na razpolago v društvu izu-čenega sadjarja, ki napravi najnujnejša dela po vrtovih in gre obrizgati drevje, kakor tudi lovit voluharje. Člani, kateri bi hoteli imeti omenjenega sadjarja, naj se zglase v društvu, ali pa direktno pri sadjarju Klane 32, Kaj piše nemška strokovna revija o kranjskem lesenem mostu Fienomirana nemška strokovna revija „Deu-tsehe Bauzeitung", ki izhaja v Berlinu že 73. leto, je v svoji 19. številki z dne 10. maja 1939 prinesla na 2 straneh izčrpen opis lesenega mostu čez Kokro v Kranju, ponazorjen z 8 skicami in 5 fotografijami. • Uvodoma piše omenjena revija sledeče: „Na berlinski obrtni razstavi 1938 je v oddelku »Jugoslavija" vzbudil model lesenega mostu na lok z nenavadno dolgo razpetino pozornost vseh strokovnjakov. Da se most tudi dobro prilega lepi pokrajinski sliki v dolini Kokre na Gorenjskem pri Kranju, dokazuje slika, O-kolica je bogata predvsem na smrekovem lesu z zeio gostimi letinami." Revija navaja dalje lesene mostove z veliko razpetino, zgrajene v prejšnjih časih, tako most pri Wettingenu z razpetino 119 m, pri Bambergu iz 1. 1809 z 72 m in most pri Collom-bey-u (kanton Vaud) z 64 m razpetine. Večje obtežitve mostov, s katerimi moramo računati v našem stoletju, pa ne dopuščajo prevelikih razpetin, oziroma le še tam, kjer gre za lažji promet. Pet skic prikazuje novodobne oblike vezanega lesa, ki se porabljajo pri graditvi velikih dvoran in pri gradnji mostov in v vrsto katerih spada tudi oblika mostu čez Kokro. Skicam sledi popis petih načinov takih lesenih konstrukcij. V nadaljnem opisuje poročilo prav podrobno konstrukcijo kranjskega lesenega mostu in poudarja razlike med železobetonsko, železno in leseno konstrukcijo. Statičen račun in varnostni procent pri vsaki izmed navedenih konstrukcij je popolnoma drugačen. Uradno preizkušnjo v mescu decembru 1. 1938. je most odlično prestal. Preizkušnja je dala boljši re- zultat, kot se je računskim potom predvidevalo. Dovoljena in predvidena upogljivost mostu ozir. obeh lokov do 50 cm, ni bila dosežena. Za oba loka se je porabilo 125 kub. m prvovrstnega smrekovega lesa, za podpornike, streho in opornike proti vetru pa 165 kub. m smrekovega in mecesnovega lesa. Obtežba pri preizkušnji je znašala 320 kg na kv. m. in je mogoč vozni promet do teže 3 ton. Teža snega na strehi se je vzela v račun s 75 kg na k v. m., vodoravni pritisk vetra pa se je z oziram na nezavarovano lego mostu upošteval s 250 kg na kv. m Most so začeli graditi jeseni 1. 1937. in je bil decembra mesca v glavnem že dovršen. Tako kratek čas za izvršitev je bil stavljen pri oddaji del kot pogoj. Kar se tiče finančne strani, poudarja poročilo, da je most veljal le din 350.O00.— s čemer se je občina izognila zadolžitvi in plačevanju anuitet, ker bi železobetonski most veljal okrog 1 milj. din. Za zaključek navaja poročilo še g. ing. Stanka Dimnika, ki je napravil vse načrte, proračune in ki je vodil ter nadzoroval vse delo pri gradnji mostu. Podrobne skice pojasnujejo način konstrukcije mostu in pomožnega odra, vso vsebino pa prav lepo poživlja 5 lepih fotografij, ki kažejo pogled na ogrodje mostu, most kot celoto v pokrajinskem okviru, pogled na most in vhod na most s hujanske strani s portalom iz rezanega kamna. Kranjski leseni most je v omenjeni nemški strokovni reviji tako lepo in dostojno prikazan, tako objektivno opisan, da morda noben naš časopis ali revija ni posvetil mostu toliko podrobne pozornosti, kot ravno .Deutsche Bauzeitung", katera zasluži vse priznanje. Tekmovanje F. O. v odbojki Nastopili so lepi dnevi in z njimi delo in gibanje naše mladine v prosti naravi. Življenje po telovadnicah je manjše, kajti oživela so so igrišča, kjer je duh lx>lj sproščen. Tudi naša mladina se je preselila iz Ljudskega doma na ..Planino", kjer vztrajno vadi lahkoatletiko, telovadbo, zlasti pa odbojko, ki spada med najlepše športne igre. Koliko so naši fantje v kratkem času pridobili nn znanju in rutini, pa se lahko vsakdo prepriča v nedeljo, dne 25. junija, ko bodo na „lManini" tekme v odbojki zu naslov prvaku Gorenjske za F. O. Pričetek tekmovanja bo ob poli 10. urr dopoldne. Pobirali pa bomo prostovoljne prispevke. Vse ljubitelje športa, zlasti pa odbojke prav lepo vabi F. O. Kranj. Bog živil Fantovskim odsekom. Vse fantovske odseke Kranjskega okrožja, ki goje odbojko, pu se še niso prijavili na tekmovanje, pozivamo, da to čim prej store, da bo tekmovanje v nedeljo bolj pestro. Prvak prejme kot prehodno darilo lep pokal g. dekana Skerbca. F. O. Kranj. Na praznik »v. Petra in Pavla, 29. junija ob 3. uri pop. bo v NAKLEM VELIKA TOMBOLA Tablice »o v predprodaji po din 3*—j na dan tombole pa po din 4'—. GLAVNI DOBITKI» Motorno kolo, sobna oprava, več koles, zaboj sladkorja, 2 vreči moke, kavni servis, ura, kuhinjska tehtnica, mesoreenica, vreča tropin — poleg tega cela vrsta lepih in praktičnih dobitkov, ki so razstavljeni v Gasilskem domu. Po tomboli prijateljska družabnost in razvedrilo; za mal denar se bodo dobila vsa potrebna okrepčila. »GORENJEC« STRAN 3 TEDENSKE NOVICE KRANJ Lepa gesta. Zdravniki in nameščenci poslovalnice OUZDI v Kranju so zbrali din 450.— za socialni sklad protituberkuJozne lige v Kranju namesto venca na grob pokojne gospe Pavle dr. Bezičeve. Posnemajte! Vrtnarski sestanek. V nedeljo 25. junija ol) 9. uri dopoldne se vrši v stari ljudski šoli redni mesečni sestanek sadjarjev in vrtnarjev. Med drugim bo pogovor o škropljenju in o nabavi nove škropilnice. Novi člani naj se zglase in pridejo istotam. Smrt. V Leonišču v Ljubljani je v sredo zjutraj preminula po dolgi in mučni bolezni mag. ph. gospa Pavla dr. Bežičcva roj. Pom-pe. Pokojno gospo so danes dopoldne prepeljali v Kranj, kjer je počivala v stebrišču no vega pokopališča, popoldne ob 5 uri pa so jo pokopali. Gospa dr. Bežičeva se je v času, ko ji je zdravje dopuščalo, zelo agilno in aktivno udejstovala v raznih humanitarnih in podobnih društvih. Bila je odbornica in delavka Vincencijeve družbe, kjer je tako požrtvovalno zbirala darila za najpotrebnejše, denar, blago ter sama doma šivala, delala za otroke igrače. Kljub delu v lastni družini se je vsa posvetila pomoči potrebnim. Skupno s soprogom je delovala v Katoliški akciji, predavala in navduševala za sveto stvar. Organizirala je v Foselski zvezi služkinje, jim predavala ter jih z ljubeznijo in veseljem poučevala. Dekleta so dobro gospo nad vse vzljubile. Marljivo je skrbela za svoje otroke in šele bolezen jo je odtrgala od dela. Koliko pa je še njenih skritih dobrih del, ki nam niso znana? Po značaju plemenita je bila najboljša in naj-ljubeznivejša soproga in mati, ki ostavlja sedaj v neizmerni tugi in žalosti soproga in troje otrok. Naj blaga gospa počiva v Bogu, g. soprogu in sorodnikom pa naše iskreno so-žalje. Po 5 din so srečke loterije rejcev malih živali. Dobitkov je 400 v vrednosti 80.000 din, med njimi 4 motorna kolesa, 15 koles, spalnica, kuhinja, harmonika, radioaparat, gramofon, fotoaparat, zaboj sladkorja vreča moke, 1 voz drv, 1 tona premoga itd., itd. Dobitke si oglejte v izložbah, srečke kupiti v trafikah, 2. julija pa vsi na žrebanje! Vsi rezervni oficirji in vojaški uradniki, bivajoči na teritoriju občine Kranj se pozivajo, da nemudoma, toda najkasneje do 28. t. m. javijo občini svoj točen naslov bivališča. To storijo lahko tudi pismeno. Poleg točnega naslova bivališča je navesti tudi čin, rod vojske, ime in priimek, ter poklic. V bodoče je vsako spremembo bivališča nemudoma javiti. Dražba. V torek, dne 11. julija 1959 ob 9. uri bo pri sreskem načelstvu v Kranju javna dražba zaplenjenega orožja. . K licitaciji bodo pripuščene osebe, ki se izkažejo v smislu čl. 8 in 18 zakona o posesti in nošenju orožja z oblastvenim nabavnim dovoljenjem v dvojniku. Vidovdanska proslava. Starši in prijatelji ljudskošolske mladine ste vljudno vabljeni na vidovdansko proslavo, katero priredi deška ljudska šola v Kranju v dvorani deške ljudske šole in sicer dne 27. junija ob 6. uri popoldne. Deška ljudska šola. Vpisovanje v strokovno nadaljevalno šolo v Kranju se vrši v nedeljo, dne 3. septembra 1939. Učenci naj prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo in šolnino, novinci tudi učno pogodbo in domovnico. Redni pouk se prične v torek, dne 5. septembra 1939 ob 13. uri. Tedaj se vršijo tudi popravni izpiti, h katerim naj se priglasijo učenci z nezadostno oceno iz enega ali dveh predmetov. Občni zbor. Krajevni odbor „Udruženja vojnih invalidov, vdov, sirot in staršev padlih sinov v Kranju", sporoča vsem vojnim žrtvam, da imamo občni zbor dne 2. julija t. 1. v veliki dvorani hotela „Stara pošta" v Kranju. Občni zbor se začne točno ob 9. uri dopoldne. Tov. tajnik in blagajnik bosta v tej dvorani že ob 8. uri in sta vsakemu na razpolago glede kakih podatkov po novi invalidski uredbi. Dolžnost vsakega posameznika je, da poravna na tem občnem zboru članarino in naročnino za časopis ..Vojni invalid". V slučaju, da se sumi ne morete udeležiti oWnega zbora, pošljite svojce. Na občnem zboru nam bo poročal delegat Oblastnega odboru iz Ljubljune. Nu občnem zboru boste slišali 'mnogo stvuri, ki so v prid vsaki posamezni vojni žrtvi. Nihče naj ne manjka. Društvo sloven, obrtnikov priredi v nedeljo, dne 2. julija 1939 popoldne v prostorih in na vrtu novo odprte gostilne g. Brulca na PLANINI Sodeluje kranjska godba. Odobrena licitacija. Pred dvema dnevoma je prišla v Kranj razveseljiva vest, da je gradbeni minister g. dr. Krek potrdil licitacijo za modernizacijo ceste od savskega mostu skozi mesto do Perivneka. Zelo verjetno je, da bodo sedaj z delom takoj pričeli, ker so odstranjene vse ovire. PRIMSKOVO Prebivalci naše vasi so imeli v noči od torka na sredo »prijetno iznenadenje" od strani raznih Lojzev, Lojzk in tudi ne — Lojzev. Priredili so nam namreč jako uspel koncert v naslednjih točkah: Urnobesnem vpitju s spremljavo kletvin, pokanju s topiči, harmoniki in zelo ubranem petju, ter za priboljšek malo pretepa. Zato se moramo vsem prirediteljem najlepše zahvaliti (nekatere tudi poznamo) in bi bi bilo dobro, da bi jih oblasti odlikovale s kakšnim učinkovitim odlikovanjem. Saj pa tudi zaslužijo, ker se mučijo tja do 3 ure zjutraj s tem, da bi pripravili vaščane ob spanje. Našo policijo pa prosimo, da se za te prireditelje malo pozanima in jih nauči manire. ŠMARTIN PRI KRANJU Zgledne župnije: Pod teni 'haslovom omenja dnevno časopisje 4 župnije, ki so do 21. junija za Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani sorazmerno s prebivalstvom v njihovih farah denarno največ žrtvovale. Med temi župnijami se omenja tudi župnija Šmartin pri Kranju s 3500 dušami kot tretja, ki je žrtvovala za kongres 3600 din. Prav gotovo je to lepa ocena našega ljudstva, ki razumeva veliko pomembnost tega kongresa. Naša apostola. (Farna igra na protem.) Vodstvo igre naproša in vabi k sodelovanju vse sedanje in nekdanje aktivne člane dramatičnega odseka, zlasti starejše, da podpro veliko zamisel sedanjega dram. odseka. Vsak faran brez izjeme na starost in stan, ki hoče sodelovati v igri z dobrim namenom, je dobrodošel. Vaje se vršijo redno vsak večer po začrtanem programu v prostorih ^mar-tinskega doma. Farani pokažimo smisel za veliki namen, te igre! Vodstvo. BREG PRI KRANJU Ker se zaradi slabega vremena napovedana velika vrtna veselica Prost. gas. čete Breg v nedeljo 18. junija v Orehku ni vršila, se vrši v nedeljo 25. junija istotam ob isti uri in z istim sporedom. Prav vljudno vabi „Prost. gas. četa Breg". GORICE Vsem, ki so z moralno in materialno podporo omogočili šolski izlet na morje — posebno pa preč. duhovnemu svetniku g. 2eleznyju Alojziju, šefu zdravilišča na Golniku g. dr. Neubauerju Robertu, upravni občini na Golniku, Protituberkulozni ligi v Krizah, nekaterim tukajšnjim posestnikom in učiteljstvu — v imenu udeležencev najiskrenejša zahvala. Kino „Šmar£inski dom" v Šmarmem pri Kranju predvaja v soboto, dne 24. junija ob poli 9. uri zvečer in v nedeljo, dne 25. junija ob 4. in poli 9. uri zvečer dvojni program katerega si mora vsakdo ogledati in to Shakes-pearjevo ne- kad UAr^cte z ^'isabeto Bergner v glavni de^iii a v\mk li^tK*c 1c vjogi ln najvefjj francoski film r c *» 1 ** M smrtno delo V gl. vi. Victor Francen in Marcelle Chantal. ~- — Dodatek zvočni tednik in predobjavi filmov ,,Kralj pustolovcev" in „Jetnlkova pesem". Le kolar zna na redi H kolo kakor more perilo čisto oprati le dobro milo. Terpenrinovo milo Zlororcg da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. truda - in perilo je snežno belo, poduhreva in ostane dolgo trdno. TERPENTINOVO MHO' J TR2IC Kuharski tečaj. Gospod upravitelj mešč. šole je poskrbel za kuharski tečaj, kateri se je vršil dvakrat na teden pod vodstvom gospodične Premrou Ivanke. Tečaj je bil v šolski kuhinji mešč. šole. Pričel se je 27. aprila in končal 19. junija. Pouk je bil teoretičen in praktičen. Čeprav je bila doba kratka, so bile tečajnice prav zadovoljne. Pri vseh prevladuje želja, naj bi se v jeseni vršil še en podoben tečaj. Za naša dekleta je to zelo priporočljivo, vsled česar opozarjamo merodajne faktorje, da omogočijo še več takih prilik za pouk in napredek naše ženske mladine. Karambol. V torek 20. junija se je pripetil na Ljubljanski cesti, karambol, kateri pa k sreči ni zahtrval večjih žrtev. Otroci I. razreda ljudske šole so se peljali z avtobusom na izlet. Pred vhodom v predilnico — „pri ket-tnah" — je privozil od strani tovorni avto in za vozil v prvi del avtobusa. Avtobus je dobil precejšnje poškodbe in je ostal na licu mesta, otrokom pa se hvala Bogu ni zgodilo nič hudega, le nekoliko so se prestrašili. Krivda je bila na šoferjih, ker ne eden, ne drugi ni dajal potrebnih signalov. V nedeljo, dne 25. t. m. bo na Kofcah .,žegna-nje", ter bo v kapelici poleg planinskega doma ob 10. uri sv. maša. Podružnica SPD v Tržiču vabi vse k udeležbi. Prireditev tukajšnjega FO in D|K bo v nede-deljo. dne 16. julija popoldne na običajnem prostoru za Virjem. Okoliška društva prosimo, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev, temveč v čim večjem številu pribite k nam v Tržič. j Na državni meščanski šoli v Tržiču bo v nedeljo, dne 25. junija razstava risarskih in pismenih izdelkov ter ročnih del in kuhinjske umetnosti. Tej razstavi pa bo priključena tudi ruzstava strokovne nadaljevalne šole. Razstava bo nameščena v II. nadstropju in bo odprta od 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer. Vstopnina prostovoljna. Oglejte si jol Čevljarskim mojstrom tržiškega sodnega okraja. Na razstavi strokovne nadaljevalne Šole, ki bo odprta v nedeljo 25. junija na tr-žiški meščanski šoli bo z lepimi izdelki zastopan tudi čevljarski oddelek imenovane šole, ki praznuje letos 15-letnico svojega obstoja. Temelj temu strokovnemu pouku je postavil tukajšnji čevljarski mojster g. Alojzij Mehle, ki je na šoli poučeval 6 let. Za odlične uspehe zadnjih 9 let naj bo pa izrečena zahvala g. Steimannu strokovnemu učitelju iz Ljubljane, ki nam je z dobrimi nasveti vedno radevolje na razpolago in pa čevljarskemu mojstru g. Andreju Tišleju, ki zadnja leia orav uspešno vodi ta pouk. Ob 15-letnici želimo, naj to trudapolno delo zanje tudi v bodoče še lepše in boljše uspehe. Čevljarski 'mojstri, pomočniki in vajenci o-glejte si na vsak način to razstavo! KOMENDA Obrtno društvo v Komendi priredi od 29. junija do 2. julija t. 1. v Domu svojo prvo obrtno razstavo pod pokroviteljstvom nar. poslanca g. Ivana Strcina. Dlne 2. julija pop. bo tudi zaključna veselica s pestrim sporedom in bogatim srečolovom. Vse cenjeno občinstvo vljudno vabimo, da si ogleda razstavo in s tem pokaže, da zna ceniti žrtve in napore podeželskega obrtništva. Vstop je prost, veselica bo ob vsakem vremenu. ZG BRNIK Smrt. V petek popoldne 16. junija so zapeli zvonovi žalostno pesem najstarejšemu faranu cerkljanske fare Janezu Pavlicu, p. d. Pirho-vemu očetu. Posebno je bil znan daleč naokoli, ker je bil tako dobrega spomina. Bil je vedno naročnik dobrih listov, katere je znal ceniti. Zato je bila v njegovi hiši cela knjižnica listov in knjig. Pirhov oče je vedel povedati kako so v fari grunti razpadali in zakaj. Pa še mnogo drugega zanimivega. Bil je dober katoličan, zato je umrl v srcu Jezusovem. NAKLO Velika tombola. Kakor smo že večkrat sporočili, bo tuk. »Prosvetno društvo" priredilo letos v Naklem veliko tombolo, ki bo na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija popoldne na gasilskem vrtu v Naklem, Bo to brez dvoma največja tombola, kar jih je bilo doslej v Naklem. Pripravljenih je že precej krasnih dobitkov, ki bodo razstavljeni v Gasilskem domu. Glavni dobitek bo motorno kolo, poleg tega pa bodo še: 3 kolesa, oprava, prašič, zaboj sladkorja, dve vreči moke, servis, ura, kuhinjska tehnica, mesoreznica, dve odeji, vreča tropin itd. Ze iz tega vidite, da bo ena največjih podeželskih tombol. Zato kupite tablice, ki so v predprodaji po din 3.—, na dan tombole bodo pa po 4.— din. Na god sv. Petra in Pavla — od blizu in daleč — vsi v Naklo! CERKLJE Prosvetno društvo sporoča, da proslavi v nedeljo 25. junija ob poli 4. uri popoldne v Domu Vidovdan z lepo akademijo. K obilni udeležbi vabi mladina! Vstopnine ni! Gasilska četa Cerklje je razvila svoj prapor. Nedelja, iS. junija je bila piaznik za Cerklje, gasilska četa je slavila svoj 40. jubilej. Vas se je odela v zastave. Ves prostor okoli lično prenovljenega gasilskega doma je bil v zastavah in vencih, tako je bil prav lepo pripravljen, da sprejme v varstvo novi prapor. Sivo nebo se je popoldne razvedrilo in z vseh strani so se zbrale strumne čete gasilcev. Cerkljanska dekleta pa so prišla v narodnih nošah k sprejemu kumice, ki se je pripeljala iz gradu Strmol v okrašeni kočiji. Skozi vas v cerkev se je razvil lep sprevod z domačo godbo na čelu. Po litanijah je pri gasilnem domu blagoslovil lepo zastavo, ki so jo izdelale šolske sestre v Ljubljani, domači g. župnik črni lec Janez, ki je v lepem govoru podal življenjepis gasilcev sv. Florijana. Pozival je zbrano gasilstvo, da nadaljuje svoje delo z vero v Boga, za kralja in domovino. Gasi naj ogenj, blaži in duši pa vsako sovraštvo z ljubeznijo, ki naj jo gasili prinašajo vsem, ki so njihove pomoči potrebni. Predsednik domače čete g. Miklavčič Ivan je pozval. gasilce, naj jim bo zastava svetinja, ki jih bo spremljala v veselju in žalosti in jo je izročil praporščaku. V imenu Gas. zajednice dravske banovine je govoril delegat g. Ivane Boris, ki je pripel petim članom odlikovanja za 20 letno delo. Ustanovitveni člani, ki jih je še 6, pa bodo prejeli diplome. Po mimohodu je bil telovadni nastop z vajami za gasilski kongres v Ljubljani. Nastopilo je 54 članov in 27 naraščajnike'1', ki so vaje lepo izvajali, zlasti so bili skladni v izvajanju naraščajniki. Za tem' pa se je razvila prijetna prosta zabava, ki je bila dobro obiskana po prijateljih gasilstva. Želeti je, da bi četa, ki je tu radi ljudstva in njegovih potreb, tudi v naprej procvitala v ljubezni uo trpečega bližnjega in si vpletla novih uspehov v venec, ki ima že 40 srebrnih listkov. V Gorenjski oblačilnlci v Kranju, dobite najtrpežnejše modne, športne in delovne obleke itd. — — — Kot krojača bova postregla najbolje in najceneje. — Se priporočava čenčič Štefan in Koželj Franc Pijansko kričanje po vaseh in nepotrebno zapravljanje za pijačo se pri mladini in starini nadaljuje. Da ne bo jeze s strani treznih občanov in zlasti skrbnih žen in mater, ki morajo poslušati vpitje pijanih žoln, svetujemo, da stari in mladi, moški in ženske postanemo najboljši prijatelji rujnega vinčka. Da ta cilj dosežemo, zato je splošna želja, da se v vsaki vasi, kjer še ni gostilne, odpre čimprej vsaj ena gostilna. priredi v nedeljo t. Julija 1930 ob poli 4, uri pop. pred Gasilskim domom v Predosljih veliko javno tombolo Prosimo sosednje gasilske župe, da upoštevajo naš dan pri svojih prireditvah. Glavni dobitki: motorno kolo, ženski šivalni stroj, 8 koles, spalna opravp, zaboj sladkorja in še nad 300 drugih lepih in visoko vrednih dobitkov. Dobitki so razstavljeni od 18. Junija 1939 dalje v Gasilskem domu v Predosljih. Pridite in oglejte si krasne dobitke. 5087 STRAN 4 »GORENJEC« Turisti i Turisti! Pred odhodom v hribe si nabavite šunko, salamo, sir, klobase, sardine, paštete, slanino ter ostali pro-vijant le v trgovini REKAR - KRANJ Sveže blago! Zmerne cone! ŠKOFJA LOKA Znižane cene. Društvena uprava je sklenila, da se bodo v kinu ..Društveni dom*- vršile predstave po znižanih cenah in to po 2 in 4 din. Društvena uprava, vabi prav vse brez razlike, da čim pogosteje obiskujejo Društveni dom. Zlasti bodoči filmi bodo prav vsakemu nudili veliko zabave in razvedrila. Stavbno gibanje. Tudi letos, kakor je videti v našem mestu prav pridno popravljajo stare in grade nove hiše. Tako nadaljuje Foj-kar Anton z adaptacijo svoje hiše nasproti trgovine Ziherl v Kap. pred. Prav kmalu bo stavba povsem urejena in Skofja Loka bo zopet bogatejša za eno res lepo urejeno stavbo. Tudi Kufrovo hišo so nekoliko preuredili, tako da bo na vogalu lahko mala trgovinca. Koširjevo hišo na Mestnem trgu oziroma trgovski lokal v njem so lepo preuredili in ima hiša znotraj in zunaj res lepo |ice. V novi lokal se bo naselil Marjan Tii>jaš s svojo branjurijo. Tbalerjevi zidajo na svoji pristavi za lekarno nov, moderen hlev. V novem predmestju pripravlja Langerholc Jože vse potrebno za novo hišo. Med Markonovo vilo in Plevuo pa bo zgradil Javh Alojzij novo vilo, ki bo slična Marconovi. Preskrbite vendar že dovolj vode. Naš vodovod je že zdavnaj zastarel in premalo močan, da bi mogel ob vsakem času dajati dovolj vode. Če le kakih 14 dni ni večjega cježja, že začne primanjkovati vode, kar najpoprej občutijo prebivalci na Mestnem trgu v 4r"Sern •n prvem nadstropju. Večkrat se dogodi, c\a st isti cele mesce brez vode. Skrajni čas je Ž,e, da gospodje pri Vodovodnem dru^tvu. W Je žal v zasebnih rokah, vendar že enkrat malo resneje vzamejo vso zadevo v roke in preskrbe razvijajočemu se mestu dovolj vode. TRSTENIK V nedeljo 11. jnnija je bila na Trsteniku slovesnost, kakršne pri nas Še ni bilo. Dve leti šele deluje ..Gasilska četa" pa je blagoslovila novo motorno brizgalno. Blagoslovitev je izvršil častiti g. kaplan Vovk iz Kranja. Slovesnosti so se udeležili: šef zdravilišča Golnik dr. Neubauer z g. soprogo kot pokrovitelj: gostilničarka gospa Anica Boh iz Kranja, kot botrica; gospodarstvenik g. Gorjanc iz Kranja z go. soprogo: starešina gasilske župe g. Japel z go. soprogo in župan g. Zaplotnik. Zbralo se je okrog 150 gasilcev v krojih iz sosednjih gasilskih čet in 30 naraščajnikov s Primskovega. Vsem udeležencem, ki so slovesnost tako povzdignili, najiskrenejša zahvala. Po sprejemu častnih gostov pred šolo, se je dolgi sprevod s tržiško godbo na čelu podal v cerkev k slovesnim litanijum, ki jih je opravil č. g. Vovk ob strežbi štirih gasilcev. Mnogo gostov je ostalo knr pred cerkvijo, ker je bila zu vse premajhna. Po lit;.ri!J»li in blagoslovitvi brizgane se je vršilo slavnostno zborovanje*. O pomenu in važnosti gasilstvu so govorili: gg. kaplan Vovk, pokrovitelj dr, Neubauer, boter Gorjanc, starešinu Jupel in župan Zaplotnik. Po končanih govorih so gasilci z naraščajem izvršili mimohod častnim gostom. Zatem Se je začela vrtno veselica med katero so izvajali ob spremljanju godbe, mludi gasilci s Primskovega proste vaje. Slovesnost je potekla v zadovoljstvo gostov in domačinov. WW- ..Kino Šmai linsko dom" ima tu teden izredno lep program: „Kar hočete" poznano Shukes-pearjevo nesmrtno delo z umetnico Elizabeto Bergnerjevo v glavni vlogi in firm ..Pečina" lep francoski film iz pomorskega življenja. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0-50. Najmanjši znesek je 8 D. Qb začetku tujske sezone in velikega prometa na cestah, opozarja Predstojništvo mestne policije v Kranju vse voznike motornih vozil vo.:nike z vpreženo živino in kolesarje, da se drže strogo cestno policijskih predpisov in zlasti, da vozijo strogo po desni strani. Vsi kršitelji cestno policijskih predpisov bodo najstrožje kaznovani in se kazen ne bo nikomur odpustila. Po odločbi kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani III/4 št. 934/6 z dne 2. marca 1939 in 1939/21 z dne 4 marca 1939 se bo dne 30. junija 1939 ob 9. uri pri sreskem načeistvu v Kranju, soba št. 7 (kmetijski referent) na ustmenj javni dražbi prodalo 114 kom. rabljenih, vendar še dobro o-hranjenih juta vreč. Iz]ieiiator mora vreče takoj plačati in takoj prevzeti. Važno! Modroce, otomane, spalne divn- ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Nn skali 5 (v hiši g. Šipica). Kolesa, nova in rabljenu kupite ugodno le pri Julij Zevnik, Stružišče na ..Gašteju". Vajencu /u krojaštvo sprejmem. Možina, Kranj.__________ Sončno dvosobno stanovanje s predsobo in pritiklinami, v prvem nadstropju novo zgrajene hiše se odda v najem. Isto tam se odda gospodu ali gospodični lepo opremljena soba s poselmim vhodom. Stružišče pod Šmarjetno goro 312 blizu St. Pe-terske graščine. . Kupim hišo s. 5 solvami, kuhinjo, kopalnico, pritiklinami in ograjenim vrtom v neposredni bližini Kranja. Ponudbe z navedbo cene na upravo -Gorenjca" pod šifro: ..Brez posredovanja". Pridno in pošteno mlado dekle za k otroku se sprejme takoj. Naslov v upravi lista. Za oktober «li november iščem trisobno stanovanje s kopalnico v vili. Ponudbe pod ..trisobno" na upravo lista. Sprejme se s takojšnjim nastopom v službo vpokojenega uradnika z znanjem srbohrvaškega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Naslov v upravi lista. Vajenec za kleparsko obrt se takoj sprejme. Več se poizve pri Grašič Stanko, Kranj, Tavčarjeva ul. 9l pvq /uprav Ijivčka malo rabljena po ceni prodani. Jenko, Primskovo §8. Hišnika sprejmem. Stražišče. št. Peter. Na razpolago ima večjo sobo s štedilnikom. Couch zofe, otomane, divane in vse tapetniške izdelke Iz- PREKLIC. Preklicem in obžalujem, da sem žalila g. Beton Marijo, ko sem govorila okrog, da me je naznanila na Okrajno glavarstvo in Združenje obrtnikov, češ da neopravičeno izvršujem obrt, ker tega ona v resnici nikoli ni napravila. Obžalujem ^tidi vse žaljivke, ki sem jih napram njej ali komu drugemu izrekla o Beton Mariji. Ana Smajd. Naznanilo! O tvoril sem v Kranju, Prešernova ul. št. 7. v hiši g. Kapušina novo, moderno opremljeno Inštalacijsko in kleparsko delavnico Prevzamem v izvršitev vsakovrstne vodovodne napeljave in vsa stavbna kleparska dela. — Vsa dela bom izvrševal najsolidneje, najmoderneje in po nizki ceni z večletnim jamstvom. — Za obilna naročila se toplo priporoča R i H A R D JAKELJ Gostije totofcjr.iliram pozno zvečer ob nedeljah in praznikih le proti prejšnjemu naročilu, sicer je takrat atelje že zaprt. FOTO JUG - KRANJ, VINO pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska ul. 11. Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v i sso higienično urejeno pe-difcnro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanj m nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. OjPKUlUU. fMOVMA IAHV Vidmvdmmsk* «• 6 I Štedilniki, navadni in elektrovarjenl R. FLORJANČIČ ključavničar KRANJ Pozor, čevljarji! Veliko izbiro u,?od PAVLA RABIČ - Kranj, Vidovdanska cestg 7. Veliko izbiro usnja in čevljarskih potrebščin po zelo ugodnih cenah Vam nudi trgovina Stalno se dobe tudi gonilna jermena v vseh širinah. Blagovolite pred nakupom brezobvezno ogledati si mojo bogato zalogo. Mímica Zagorska: 21 Marija Taborska • - (Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje.) Potom je zunaj zuječalo, zajokalo, tako milo in žalostno, kakor bi jokal otrok. Pes se je besno zaganjal in tulil, zdelo se je, da je tudi živali groza. No okno Vilibaldove čumnatc je udarila bela roka, udarila je enkrat, dvakrat, trikrat. Čisto lw>la se je odražala od nočne teme, nato je izginila v nič. Se enkrat je 'milo zajokalo, kakor bi nekaj prosilo, potem se je izgubilo v daljavi. Pes je tulil še dolgo v noč, groza je prežula od vsepovsod .. . Vilibuld se je tresel. Kukor bi okrog hiše hodila smrt, tako tesno mu je bilo pri srcu. ..Kaj je to?" se je plašil. ..Zakaj je tako milo jokalo? Čigava je bila tista belu roka? O, Murijana, tvoja duša išče pokoja? Marijana, te je mar težil greh ob s-mrtni uri?" Odgovoriti si ni znal, le še bolj grozu gu je postulo. Prižgal je svečo-lojevko, pokleknil je k skrinji iti s tresočim glasom molil: .,Za večni pokoj Murijanine duše; kakor za v*e duše, je Jezus tudi za njeno krvavi pot potil. —" ..Usmili se njene duše ti. sveta njena putronu in prosi Boga, naj ji podeli mir." Dolgo je molil in prisluškoval. Pes ni utihnil, Se bolj je tulil in žalostno zavijal. Villbaldu se je zdelo, -da i/, mračni,i kotov čumnute neprestano sega po njem tista bela, mrtvaška roka. ki je trikrat udarila po oknu. Samo pri sinu bi našel zavetje. Svobodnjak je vzel svečo ir, se počasi odpravil ven, da bi na hlevu poiskal sina. Martinu je našel na dvorišču, ko je psa odklepal. „Kuj delaš tu?" ga je nagovoril oče. »Volka bom odkloni. Zavija in tuli tako nemarno, da ga ne morem več poslušati." Veriga je zarožljala in pes je stekel po dvorišču. Vilibaid je zučel pripovedovati sinu, koliko groze je prestal to strašno noč. Sin ga je poslušal in podvomil nud vsem tem kar mu je pripovedoval oče in dejal: „Ali meniš, da res materina duša išče pokoja?" .,Kaji pa naj bi bilo?" „Saj se je muti spovedala, brez greha je umrla." ..Pu vendar!" ..Oni s klanca je bil," je tiho šepnil Murtin. Vilibaid o tem ni bil prepričan, vendar se je toliko pomiril, da je šel nazaj v čumuato, ugasnil svečo in legel. Mirti n je šel tiho v vežo. T^ani je poiskal kremen, kresilo in gobo. Varno je zaprl vrata za seboj in se tiho splazil z dvorišča. V duši je zanoval črn naklep, ..Pojdem in mu zažgem bajto," je modroval. „Mater mi je zastrupil, zastrupil, kakor bi jaz ne mogel psa. Smrt bi zaslužil, jaz mu bom pu samo kočo zažgal, da mu bodo vse strupene korenine in zeli zgorele. Kaj pa, če bi ti tudi on sam zgorel?" Martina je bilo te misli strah. „Saj ne bo," se je tolažil. ..Če se ne bo oglasil, ga bom poklical." V sencih mu je kovalo in kar peklo ga je v prsih. Vendar se je hotel Volbenku maščevati, vsaj malo maščevati. Tabor ga je gledal teko resno, skozi malo okence se je videl pramen od večne luči. Martinu se je zdelo, da mu žalostna Muti božja kliče: „Nikuri! Maščevanje prepusti Bogu!" Martin je obstal in prisluhnil temu klicu. Za hip se je zdelo, da zmaguje v njem, naslednji trenutek pa mu je zarezala dušo stara bolečina. Spomnil se je materinih osteklenclih oči. Tiste oči so tožile, tožile... In zukaj vražji sturec še ponoči ne da miru? Martin je razločno videl črno postavo, ki je stekla čez polje. Kdo drugi je bil, kot Volbenk? ..Sin. ne hodi v pogubo, ne sili v lastno nesrečo! Vrni se, odpusti zločincu!" mu je klicalo s Tabora. ..Odpusti mi, Marija Sedemžulostnu, ne morem, jaz ne morem!" je odgovarjal Martin. Na klancu je čepela Volbenkova bajta, vsa črna, skrivnostna, du, pošastna kakor njen gospodar. Stene so bile črne, nikjer ni v noči rezala teme belina zidu. ..Za temi stenami' spi zlobnež, prokleti morilec, ki je ■mojo muter zastrupil!" je vrtalo v Martinovem srcu. Klic s Tabora je utihnil. Martin je tiho prišel prav do bajte. Ob steni je bila naložena vrsta suhih butar. Svobodnjakov sin je petegnil iz žepa kremen, kresilo in gobo. Potegnil je. Rrrsk! — rrrsk — rrrsk! Kremen je tolkel ob kresilo, iskre so letele v gobo. Murtin je pihal v tlečo gobo in plaho zrl v malo okence. Zdelo se mu je, da ga skrivuj neprestano opazujejo coprnikove vražje oči. Goba se je razžarela, fant jo je potisnil y butaro. Suho dračje je vzplamtelo, zagorelo. Martin ni maral slišati pokanja goreče suhljadi, zatisnil si je useša in tekel čez polje proti domu. Nemir in zla slutnja mu tisto noč nista dala zaspati. Bajta ni pogorela. K(VmU|j! je požigalec zbežal, je stopil iz hiše Volbenk in je z vodo polil butare, ki so se začele vžiguti. Volbenk je gledal za Martinom in je siknil. ..Prokleto. Vilibaldov sin to ti plačam!" VI. Vilibaldov Martin se je zjutraj oddahnil, ko je videl, da Volbenkovu bujta ni pogorela. Ozrl se je proti cerkvici na griču in otroško zaupno govoril: ..O, Marija Sedemžalostna, hvula ti, ker nisi dopustilu, da bi bila moja duša omadeževana z gnusnim zločinom. Ponoči, v svoji zaslepljenosti nisem hotel razumeti Tvo jegu klica, zduj gu razumem in vesel sem!" Gledal je desnico, ki je potaknilo ogenj in Se zgrozil „Ta roka je hotela zažgati kočo, res kočo hudobnega človeka, a vendar! O Murijn taborska, po kolenih bom šel trikrat okrog Tvojega oltarja, ker si mi dušo obvarovula grehu." Za urednika in izdajatelja odgovajja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.