SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 10 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 29 de maržo - 29. marca 2001 Leto in delo se pričenjata Počitnice so za nami. Marsikdo si .jih je Privoščil v notranjosti države, nekateri tudi drugod po kontinentu, nekaj jih je šlo tudi v evropsko in slovensko zimo. Nekateri pa So rnorali ostati doma in so se lahko kopali kar na cesti v vodi, s katero nas je častilo hudo deževje. Seveda v teh dveh poletnih mesecih vse Paše skupno delovanje premine. Pa še vročina in deževje pripomoreta svoje. Tudi Paš časopis si je vzel zaslužene počitnice, s^j ni kaj poročati o delu naše skupnosti. Sedaj pa se ta prične prebujati in kar Povsod se začenja delo. Najprej seje in Priprave za občne zbore, ki stoje pred vrati. Pričenjajo se pevske vaje na vseh straneh, Po Domovih mladinske športne vaje in igre Pa kulturna predavanja in priprave za razne obletnice. Seveda se že pričenjajo načrtovanja za posamezne krajevne Dneve in -2akaj ne - za Slovenski dan. In ker k življenju naše skupnosti spada ludi veselo in družabno omizje, se pripravljajo razni zajtrki, kosila in večerje, pogostitve in družabni večeri. Pa vse to zmoremo? se lahko vprašajo. Dejstvo je, da fizično gotovo, saj smo včasih zmogli še več. In skupnost se ni zmanjšala. Res pa je, da prihajajo problemi, ki so popolnoma naravni in predvidljivi. m n c ~wwiiiiwiniiiiwiiniii i Uvidevamo, da je manj mladine, ki bi hotela sodelovati pri upravljanju domov, res je, da je starejših, ki pa so to pripravljeni, čedalje manj. A spet to ni vse tako črno, ker se vedno nnjde nekaj ljudi, mladih in starih, ki poleg svojega poklicnega dela v argentinskem okolju sprejme tudi slovensko težaštvo. Otrok v slovenskih šolah je vsako leto spet več, tako da je na dolgo dobo še dovolj življenjskega priliva. Vemo, da aktivno znanje slovenščine upada, a po naših sejah se na splošno še vedno govori slovensko. Tudi je čedalje več naše mladine, ki odhaja študirat v Slovenijo ali pa se kar direktno tam naseli. Saj bi bil to današnji cilj naše politične emigracije kot njena dolžnost do Slovenije. Drugi del pa mora ohranjevati slovensko družbo v Argentini kot dolžnost do skupnosti. Pa četudi se kdo odloči za intenzivno kulturno ali gospodarsko delo v argentinskem okolju, ni nemogoče istočasno intenzivno delo v slovenskem. Od gospodarstva (Herman Zupan) do kulture (dr. Milan Komar) ali cerkve (dr. Jure Rode). Torej, delo se spet pričenja ali bolje, nadaljnje. Vsak lahko dobi mesto, od koder lahko izpolni svojo dolžnost do slovenstva in skupnosti. Vsak po svoje, vsi pa skupaj! TD Miha Brejc podpredsednik DZ Državni zbor je sredi tedna z 51 glasovi za in 22 proti ponovno izvolil Miho Brejca (SDS) za podpredsednika DZ. S tem naj bi se razmere v parlamentu začele urejati, saj bo tako lahko svoje poslanstvo opravila fudi opozicija, kar je z zahvalo poslancem Po izvolitvi potrdil tudi Brejc. Slednji je bil za podpredsednika DZ prvotno izvoljen 10. hovembra lani, zatem pa je 1. februarja letos skupni z ostalimi poslanci koalicije Slovenija odstopil z vodstvene funkcije. Za tu korak so se odločili, ker ni bilo mogoče poseči dogovora o razmerju med koalicijo ’u opozicijo v dveh nadzornih delovnih telesih DZ. Po noveliranju poslovnika DZ in s tem povezanimi večjimi pravicami opozicije v nadzornih parlamentarnih delovnih komisijah so se poslanci koalicije Slovenija odločili za vrnitev na vodstvene položnje. Sicer pa se je zaplet med vladnimi in opozicijsko Koalicijo Slovenija glede razdelitve vodilnih položajev v parlamentarnih delovnih telesih začel že kmalu po lanskoletnih parlamentarnih volitvah. V ospredju je bilo predvsem vprašanje, kaj je „prava” opozicija, v katero po mnenju opozicijskih Socialdemokratov in Nove Slovenije ne sodi stranka mladih SMS, ki je z vladajočo LDS podpisala sporazum o sodelovanju, njen predsednik pa je dobil stolček. Zgodilo seje v Sloveniji... MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO Slovenski in hrvaški premier, Janez Drnovšek in Ivica Račan, sta se v telefons-*Glu pogovoru dogovorila, da bosta državi v ^v°h, treh tednih okrepili stike in načeli Poglobljene pogovore o vseh odprtih vpra-arUih, nato pa se bosta premiera v začetku aPrila uradno sestala in ocenila, kako na-®rej- ,,Če ne bo premikov, če bomo ocenili, t|a stagniramo, bomo morali resno razntisli- 0 utednarodni arbitraži; to velja zlasti za ti vPrašanje meje,” je poudaril premier Drnovšek. NOV POMORSKI ZAKONIK Državni zbor je s 44 glasovi proti petim P° hitrem postopku sprejel nov pomorski 2akonik, ki v skladu z evropskim pravnim uom uvaja mednarodno primerljiv sistem "morskega prava. Zakonik, ki naj bi med ^zagotovil nov zagon pri razvoju po-gospodarstva, ima približno 1000 členov in bo stopil v veljavo mesec po objavi v uradnem listu. POLJSKI PREDSEDNIK NAVDUŠEN NAD SLOVENIJO Poljski predsednik Aleksander Kwasniewski, ki je na obisku v Sloveniji, je zadnji dan v Sloveniji skupaj s Kučanom obiskal Planico, kjer sta si ogledala svetovni pokal v smučarskih poletih. Poljski gost se je v okviru tridnevnega obiska z gostiteljem, slovenskim predsednikom Kučanom, pogovarjal predvsem o širitvi Evropske unije in zveze NATO. V soboto je Kwasniewski obiskal Škocjanske jame in kobilarno Lipica, pa tudi Bohinj, kjer se je neformalno srečal s predsednikom vlade Janezom Drnovškom.,,Slovenija je zelo lepa dežela, njeni prebivalci pa izjemno gostoljubni ljudje. Planica je eden najlepših krajev na svetu,” je svoje navdušenje ob ogledu smučarskih poletov v dolini pod Poncami izrazil Kwasniewski. Vlada za sklenitev sporazuma z Vatikanom, ampak kakšnega Dogodki okoli postavitve ,,Spomenka laži” pred škofijo, ki ga je - kot kaže -insceniral sam predsednik republike Kučan iz maščevanja, ker so slovenski škofje na indirektni način protestirali proti zavlačevanju sporazuma z Vatikanom, so opomnili predsednika vlade Drnovška, da je treba rešiti ta problem, če hoče kty doseči v Evropi. Zato sta po dolgem premoru pred dnevi vlada in slovensko zunanje ministrstvo objavila, da sta zainteresirana za čimprejšnjo sklenitev sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem. Vlada bo morala najprej sprejeti osnutek besedila, ki so ga po štirih mesecih usklajevanj med koalicijskimi partnerji oblikovali in dopolnili na zunanjem ministrstvu, potem pa se bo začel nov krog pogajanj z Vatikanom. Vlada naj bi pripravljeno in popravljeno besedilo v obravnavo poslala še na ustavno sodišče in v državni zbor. V postopku priprave besedila sporazuma sta obe strani skušali najti kar najustreznejše rešitve. Ta postopek pa se je ustavil zaradi (verjetno spet po istem akterju) insceniranega mafijskega napada na ta sporazum, ko se je vrsta piscev - kot vedno ob taki priliki - med njimi bivši ustavni sodnik Krivic, zagnala vik in krik, češ da gre preko slovenske ustave. Vlada je sicer večkrat ocenila, da sporazum ni v nasprotju s slovenskim pravnim sistemom. Ob sestavljanju sedanje koalicije so se stranke sporazumele, da bodo sporazum uspešno pripekale do konca. Zunanje ministrstvo je po dolgih usklajevanjih, kjer je bil v središču tudi nekdanji ustavni sodnik in zastopnik bivše Partije - ZLSD Matevž Krivic, pripravilo besedilo. Ministrstvu so se sicer pripombe Krivica zdele preveč obširne in oporečne z vidika mednarodnega prava, vendar pa so pravni strokovnjaki le upoštevali nekaj pripomb, predvsem tiste, ki so se jim zdele strokovno sprejemljive in ki bi jih bilo mogoče uporabiti v pogajanjih. Seveda je vprašanje, kaj bo k temu dejal Vatikan. Sporazum je bil sicer že dogovorjen in parafiran. Vatikan lahko sprejme dodatke ali o njih razpravlja, lahko pa tudi vztraja na prejšnjem dogovoru ali pa se sploh neha pogovarjati s slovensko vlado. Nesocialni pravilnik Ob sprejemu Pravilnika o obratovalnem času, s katerim je ministrica za gospodarstvo do kraja liberalizirala obratovalni čas trgovin in dopustila, da so trgovine lahko neomejeno odprte tudi ob nedeljah, se je dvignilo veliko protivnih glasov. “Obstoječi pravilnik o obratovalnem času prodajaln smo spremenili, ker ni bil v skladu z zakonom o trgovini,” je v odgovor pojasnila ministrica za gospodarstvo Tea Petrin. Nenadni sprejem omenjenega pravilnika je presenetil tako Sindikat delavcev trgovine Slovenije kot tudi zbornično Združenje za trgovino. Sekretar združenja je pojasnil, da jih je ministričina hitrost presenetila, zago-tov pa se bodo o novem pravilniku na združenju še pogovorili. Sindikati ministrici očitajo, da se pred spremembo pravilnika ni posvetovala niti z njimi pa tudi združenje delodajalcev o tem ni ničesar vedelo. Tudi poslanci Koalicije Slovenije ter vladne SLS+SKD je to presenetilo, ker ustavno sodišče še niti ni začelo z obravnavo zakonitosti dosedanjega zakona. Tudi se vprašnjejo, zakaj ni vlada poklicala na pogovor in dogovor socialne partnerje. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci izraža veliko začudenje in zaskrbljenost in je opozorila na nesprejemljivost podaljševanja obratovalnega časa trgovine zaradi škodljivih posledic za zaposlene delavke in delavce ter njihove družine. Predsednik komisije dr. Anton Stres je dejal, da Komisija Pravičnost in mir odločno podpira zahteve sindikatov, da ministrica takoj umakne omenjeni pravilnik. Hkrati Komisija poziva člane katoliške Cerkve in vse druge državljanke in državljane, ki cenijo družinsko življenje in nedeljski počitek, da se, razen v najnujnejših primerih, odpovedo nakupom ob nedeljah. Argentinski veleposlanik v Sloveniji Milan Kučan je 21. marca sprejel poverilna pisma novoimenovanega veleposlanika Argentine v Sloveniji s sedežem na Dunaju Gustava Eduarda Figuera. Kučan se je z veleposlanikom pogovarjal o številnih še neizkoriščenih možnostih dvostranskega sodelovanja, kljub veliki geografski oddaljenosti med državama. Posebej je izpostavil interes Slovenije za gospodarsko sodelovai\je.Ob tem je omenil Luko Koper, ki bi lahko postala vhodna točka argentinskega gospodarstva na trge srednje- in jugovzhodne Evrope. Kučan seje z argentinskim veleposlanikom pogovarjal tudi o argentinskih državljanih slovenskega porekla, ki so po njegovih besedah nosilci odnosov med državama, so po STA sporočili iz urada predsednika republike. Lepe besede, v praksi pa se ne Kučan ne kdo drug kaj resno zanima za nas. STRAN 3: Seminar učiteljev Nogometna ekipa -priprave na turnejo v Sloveniji Ker so mnogi spraševali, kako potekajo priprave na turnejo, smo se odločili, da pripravimo kratko poročilo o tem projektu. V lanskem letu smo dobili povabilo k vseslovenskemu nogometnemu turnirju, kjer bi sodelovale ekipe iz raznih dežel, kjer prebivajo slovenski izseljenci, kot so Kanada, ZDA, Avstralija, Nemčija, itd. Ta turnir je bil pripravljen iz privatne pobude po stikih preko interneta. Nismo vedeli še, če bo iz tega kaj nastalo, je pa dalo pobudo, da smo se začeli pogovarjati v mladinskih organizacijah o možnosti nastanka ekipe in sodelovanja v takem turnirju. Zbrali smo se v začetku nogometaši iz raznih okrajev ter športni referenti mladine iz vseh domov in smo se odločli, da bomo pri tem projektu sodelovali. Opaziti je bilo mnogo interesa in navdušenja nad idejo, ki je bila nekaj novega in izvirnega v naši skupnosti. Najprej smo ponudili mesto trenerja lic. Heriju Zupanu, ki je z veseljem sprejel odgovornost in ki je danes tudi glavni vodja te ekipe. Za mesto kondicijskega trenerja (prepa-rador fisico) se je ponudil prof. Jure Urbančič. Tako smo povabili k sodelovanju vse mlade od 16. leta dalje in vpisalo se je čez šestdeset nogometašev. Kmalu po prvih pripravah smo pa dobili sporočilo, daje vseslovenski turnir za nedoločeno dobo prestavljen. Ker je bilo navdušenje za tak projekt izredno, smo videli možnost izpeljati turnejo sami. Tako smo s pomočjo veleposlaništva, to je g. Tomaža Kunstlja, dobili stik z Nogometno zvezo Slovenije. Tu so nam bili pripravljeni pomagati v izvedbi turneje in so nam ponudili tekme z ekipami iz druge in tretje lige v Sloveniji. Danes treniramo trikrat na teden in se resno pripravljamo na to turnejo. Prihaja nas čez štirideset mladih, od teh je v načrtu, da potuje dvaindvajset nogometašev ter vodstvo z zdravnikom in fizioterapevtom. Vsi sodelujoči smo potomci Slovencev ali v di-rektem sorodstvu. Vsi smo amaterji, nihče ne dobiva honorarjev za sodelovanje. Odgovornost za izbiro reprezentančnega moštva sloni na trenerju H. Zupanu ter njegovem pomočniku J. Urbančiču. Potovali bomo 20. julija tega leta. Nastanjeni bomo v Škofovih zavodih v Št. Vidu pri Ljubljani. Vračamo pa se 5. avgusta. Kdor bo v tem času v Sloveniji, ga že zdaj naprošamo, da nas pridete podpirat. Datumi tekem so že določeni: 23/7, 26/7, 29/7 1/8, in 4/8 . Tekme bodo v raznih mestih Slovenije, ki bodo še določena in jih bomo v tem tedniku tudi sporočili. Za trening so predvidena tekmovanja z raznimi ekipami iz Argentine. V izvedbi je finančna izvedba projekta. Sodelujoči prodnjamo kartončke (PRODE), ki stanejo $1, s katerimi si delno financiramo stroške. Zaprošamo tudi razne ustanove in slovenske pocljetnike v Argentini za sodelovanje pri tem projektu. Nekateri so že ponudili pomoč in smo jim hvaležni. Pričakujemo, da nas boste vsi podprli! Vsi, ki smo zraven pri tem projektu, smo sprejeli odgovornosti, ker smatramo, da so cilji zdravi in pozitivni, družimo mlade iz vseh domov v en skupni projekt, in tako poudarjamo naš skupni izvor. Kakovostno poudarjamo ne samo športne uspehe, ampak predvsem človeške vrednote, kot so nesebičnost in prijateljstvo. Več informacij lahko dobite na internetu: www. foto.com.ar/nogomet Marko Vombergar, tajnik nogometne ekipe Po sv KRVAVE EKSPLOZIJE NA KITAJSKEM V valu eksplozij v mestu Shijiazhuang na severu Kitajske je po zadnjih podatkih različnih bolnišnic v mestu umrlo najmanj 110 ljudi, veliko ljudi pa je ranjenih. Kitajska televizija je poročala, da so eksplozije zahtevale 108 smrtnih žrtev, 38 ljudi pa je ranjenih. BOJI V MAKEDONIJI Na območju Tetova so se nadaljevali siloviti spopadi med makedonsko vojsko, ki je začela uporabljati tudi težko topništvo, in albanskimi skrajneži. Makedonske sile so začele silovito ofenzivo in razbile skupine upornikov v Tetovu ter jih prisilile k umiku. Po neuradnih podatkih naj bi imeli uporniki v spopadih velike izgube. Makedonske oblasti so v Tetovu uvedle policijsko uro, ki traja od 19.00 do 6.00 ure. Kasneje so makedonske oblasti pozvale albanske teoriste, da imajo 24 ur, da se ali izselijo z makedonskega ozemlja ali pa predajo makedonski vojski. Ker do tega ni prišlo, je makedonska policija po izteku ultimata začela znova obstreljevati položaje oboroženih Albancev na pobočjih Šar planine v bližini Tetova. Zaradi spopadov v Tetovu pa je svoje domove po podatkih UNHCR doslej zapustilo že kakih 22.000 ljudi. Iz življenja Vrnil se je Cavallo in se postavil ob krmilo države. Ta novica, ki bi bila pred letom popolnoma neverjetna, je danes sama po sebi, umemia in vzbuja upanje celo v krogih, ki do tega ekonomista gojijo svojevrstno antipatijo. NA DNU PREPADA Razvoj dogodkov je bil krivičen do našega lista, pisca teh vrstic in seveda bralcev. Ko je v ponedeljek, 19. marca besedilo romalo v tiskamo kar v dveh člankih, je nesrečno vladal gospodarski minister Lopez Murphy. In s to zavestjo smo šli vsi spat. Ko pa smo se zbudili drugo jutro, je že srečno vladal minister Cavallo. A ni bilo več časa zamenjati besedila v listu. Zato so naročniki brali članek, ki z realnostjo ni imel veliko opravka. V nečem pa ima pisec le zadoščenje. Pomanjkljivosti, ki jih je pokazal v planu odstopivšega ministra, so bile tudi podlaga, da je bilo prvo, kar je napovedal novi: podporo domači industriji in boj davčni evazjji. Kako je sploh mogoče, da predsednik De la Rua pokliče v vlado Cavalla in da ta ponudbo sprejme. Ko so bile predsedniške volitve, je namreč radikalizem na sedanjega ministra zlival precej gnojnice in obratno. Ko so bile županske volitve v prestolnici, je Cavallo obtožil Povezavo volilne goljufije in njihove predstojnike imenoval „partizane“. Odgovor je precej enostaven. S strani predsednika mu ni preostalo nič drugega. Zadnja karta, s katero je hotel pomiriti borzo, zagotoviti red in pokazati voljo do resnega dela, Lopez Murphy, se je izkazala za popolnoma neuspešno. Minister je bil zavrnjen in zasovražen, komaj je objavil svoj program. Sindikati so napovedali stavke, učitelji so zapustili šole, univerzitetni študentje so planili na ulice, guvernerji so se odločno uprli, zaslomba podjetnikov pa je bila tako mlačna, da mu ni preostalo drugega kot pobrati šila in kopita in zapustiti svoje mesto. Resnično: ostal je edino še Cavallo in po tem adutu je segel predsednik gotovo s težkim srcem. A drugega izhoda ni bilo. Kaj pa s strani Cavalla. On ima predsedniške želje in nudi se mu edinstvena priložnost, da se izkaže. Če uspe, bo zanj najboljša propaganda, ker sicer dejansko v sklopu argentinskega političnega odra nima možnosti. Po drugi strani pa je človek, ki mu je všeč oblast. Saj ga je Beliz svoj čas obtožil, da bi ,,za kos oblasti prodal svojo mater“. Položaj mu je zelo prav prišel, da dobi v roke oblast, kot je doslej nihče ni imel. Vse to pa je bilo mogoče le, ker je država zdrsnila skoraj na dno prepada. Izbira je bila ali tak kirurgični poseg in sicer v političnem oziru, ali pa kaos, ki je pretil razbiti družbo in onemogočiti državo. To pot, se je predsednik pravilno odločil. KDO VLADA? Vprašanje je na mestu. Teoretično namreč državo vodi koalicijska vlada Povezave, ki jo sestavljata radikalna stranka in Solidarna fronta. To tudi delno še drži, ker čeprav ni v vladi nobenega ministra več, ki bi pripadal Solidarni fronti, je stranka ukazala državnim tajnikom in podtajnikom, naj ostanejo na svojih mestih. Sedaj tudi tečejo razna pogajanja, koliko in katera ministrstva naj ponovno pridejo v roke frentistov. Vendar po pravici povedano, radikali tudi ne vladajo, ker je stranka sama zašla v hudo krizo prav zaradi imenovanja Cavalla. Že prej je tekla kri, ko je Lopez Murphy napovedal svoj programa. Rane pa so se poglobile, komaj je predsednik najavil, da je prepustil krmilo državnega gospodarstva bivšemu peronističnemu ministru. Tone Mizerit Bi lahko rekli, da vlada De la Rua? Formalno že, vendar to ni izvrševanje oblasti, temveč kot tukaj rečejo ,,upravljanje krize". Danes ima več dejanske oblasti v rokah Cavallo kot pa predsednik. Zato ni čudno, da ga enostavno imenujejo ,,superminister • Kako je Cavallo dosegel to oblast? Zahteval jo je in dali so mu jo. Sicer nekoliko omejeno, a dejansko doslej noben človek v Argentini ni imel, tudi formalno ne, toliko oblasti. Cavallo je namreč zahteval, naj mu parlament po členu 75 nove državne ustave podeli izredna pooblastila, da lahko vlada mimo kongresa in dejansko izvršuje tudi zakonodrgno oblast. Za ukrepe, ki jih bo podvzel, ne potrebuje pristojnih zakonov ne dodatne potrditve parlamenta. In če je Se pred dnevi buenosaireški guverner Ruckauff trdil, da ne bo nikomur podpisal praznega čeka, so sedaj njegovi poslanci s svojim glasom potrdili Cavallu neizmerno oblast. Res pa je, da so jo nekoliko omejili v primeru s tistim, kar je zahteval. Ne bo sniel znižati plač ne pokojnin, ne okrniti šolskega sistema, ne privatizirati Narodne banke. A to ni toliko bistvena zadeva niti izgovor, da ne bi mogel minister svojega načrta izpeli3' ti. Vlada torej človek,, ki je bil doslej funkcionar vojaške vlade, peronistične vlade in sedaj levičarske povezave. Pa neg kdo dvomi, da je denar sveta vladar... IN SEDAJ? Cavallo je zelo bistro nastopil. Najprej je razveljavil in razglasil za neizvedljive vse ukrepe, ki jih je napovedal Lopez Murphy-Nato je zagotovil, da sorazmerje en peso = en dolar velja in da ho veljalo še dolga leta-Potem je napovedal podporo razvoju in proizvodnji. Končno pa zatrdil, da bodo zunargi upniki Argentini „ponujali“ denar, ne da ga bi bilo treba drago iskati po svetu: prelepa slika uspeha. Drug ukrep je bil že drugačne narave: davek na izstavo čekov in pa odlok, da mora vsaka kupčija, ki presega tisoč pesov (ah dolarjev, kar je enako), biti plačana s čekom, se čimer se prepreči potvarjanje h1 omeji davčna evazija. Kar se proizvodnje ter industrije tiče, je pa segel po ..originalnem" ukrepu: napovedal je hudo zvišanje taks na uvoz in tako uvedel protekc(jo, ki jo izvaja večina držav, kateri pa se je Argentina že dolgo let nazal odpovedala. Ta ukrep so industrialci že leta in leta zahtevali, a vedno naleteli na gluha ušesa. Je pa istočasno najbolj pomemben korak, kar jih je storil novi minister. Verjetno bo naletel na kako nasprotovanje P11 Mednarodnem denarnem skladu, a končno bo obveljala njegova, ker tudi gospodje p° FM1 raje vidijo protekcijo v urejeni državi kot kaos, v katerem je pretila celo odpoved plačevanja zunanjega dolga. Še preden je bilo vse to v parlamentu potrjeno, je minister že pohitel v Španijo na razgovore, ker je Španija država, ki im3 tufiveč investicij v Argentini. Te in pa možne bodoče so izredno važne za pogon razvoja ki ga država potrebpje in ga je Cavall° napovedal. Seveda, ne smemo misliti, da so že vsi problemi rešeni. Tudi če bo vse praviln0 zastavljeno in bomo resno delali, bo preteklo precej časa, da se bo kaka izboljšav® poznala v vsakdanjem življenju. Vendar s° red, mir in zaupanje, ki se je vrnilo s prihč" dom Cavalla, že samo po sebi velik dosežek- Ostaja vprašanje politične stabilnosti-Parlament je dokazal, da kadar gre za nohte je zmožen odločiti pravilno. Sedaj je treba videti, koliko zrelosti imajo politi*11 radikalizma, fronte in peronizma, ali bod° morda potem, ko jim poide strah, ponovn0 začeli metati polena pod noge družbener®11 razvoju. Š« SVOBODNA SLOVENIJA mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmBemmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmummmmmammmKmam Slovenci v Argentini NOVICI S KOROŠKE PRISTAVA Zlata maša p. Kukoviče Tudi na Pristavi smo proslavili zlato ntašo svojega župnika, p. dr. Alojzija Kukoviča DJ. V nedeljo, 18. marca smo se v velikem številu zbrali tisti, ki spadamo v Pristavski okoliš, pa tudi mnogi drugi, ki so hoteli prisostvovati temu velikemu prazniku. Med svati so bili tudi zlatomašnikovi sorodniki in njegova sestra Cveta, ki je prišla za to priliko na obisk iz Kanade. Ves potek slavnosti je izzvenel po geslu, ki si ga je p. Kukoviča izbral za svoje delo: Bogu hvala za vse! Tako v liturgičnem opravilu kot v zlatomašnikovih besedah je zvenela zahvala za starše, brate in sestro ter mnoge dobre ljudi in sobrate, ki so mu stali ob strani vsa ta leta. Za vse njegovo delo pa so se mu zahvalili številni govorniki ob koncu maše: v imenu Društva Slovenska Pristava predsednik inž. Franci Schiffrer, za Prešernovo šolo Magda Češarek, Kristina Jerovšek v imenu pristavskega krožka Zveze slovenskih mater in žena, Cecilija Jelenc in Aleš Kogovšek v imenu mladih, Vinko Lazar v imenu rojakov iz okolice San Miguela, Kjer je zlatomašnik pred leti deloval, in Nace Grohar v imenu katoliških mož. Že prej, ob pristopu, sta ga pozdravila pristavska šolarja Martin Zamik in Mar-janka Grohar. Ob spremstvu ministrantov in narodnih noš je k oltarju pristopil p. dr. Kukoviča, z njim pa sta somaševala delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini msgr. dr. Jure Rode in jezuitski provincial Alvaro Estrella. Seveda ni mar\jkala tradicionalna Zlatomašnik bod’ pozdravljen iz grl mešanega zbora pod vodstvom Anke Savelli Gaser. Slavoloka in mlajev res ni bilo, zato pa je oltarni obok krasilo geslo „Bogu hvala za vse”, okrašeno z venci zelenja. Po maši je slavje potekalo v gostinskem proštom ob bogato pogrnjenih mizah. Slavljenec je tudi spomnil, da je prav te dni poteklo tretje leto, odkar je prevzel dušno pastirstvo med pristavsko družino. GB STEEVILKAAAAA...33! Tombole so prijetno družabno srečanje in prinašajo finančni kisik našim Domovom. Da mora biti to res, kaže ravno številka 33, kolikorkrat smo se na Pristavi že srečali pri tablicah. Pristava je - k|jub novi strehi, ki nudi zavetje pod tlakovanim dvoriščem - veliko odvisna od vremena. Hvala Bogu, letos nam je bilo prizanešeno z dežjem. V zameno nam je pa poslal tako vročino, da je marsikdo dvakrat pomislil, ali bi šel na pot. Prijatelji Pristave so kljub vročini prišli in se posedli po vrtu. Po običajni pripravi in pregledu tablic sta Dominik Oblak in SODELOVANJE Z RADIJSKIMI POSTAJAMI MANJŠIN Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Bernard Sadovnik je pozdravil osnutek novega zakona o avstrijskem radiu in televiziji (OeRF), ki gaje sprejela avstrijska vlada, in med dmgim predvideva sodelovanje med OeRF in zasebnimi radijskimi postajami avtohtonih manjšin v Avstriji. Osnutek zakona zagotavlja tudi navzočnost predstavnikov manjšine v nadzornih odborih OeRF, poslej pa naj bi zagotavljal tudi manjšinske oddaje v okviru OeRF. Sadovnik je dodal, da punktac|ja zakona po več kot desetletjih slovenski manjšini končno zagotavlja, da bo OeRF morala upoštevati manjšinske jezike in obstoj ter sodelovanje z manjšinskimi radijskimi postajami. PREGLED ENEGA LETA DELA NSKS Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Bernard Sadovnik je predstavil svoje enoletno predsedovanje. Pri tem je poudaril, da je slovenska manjšina na Koroškem za zagotavljanje svojih interesov izbrala politiko dialoga, zato tudi NSKS kot zastopniška organizacija ne želi biti ideološko opredeljena (?). Sadovnik je tudi poudaril, da ga veseli, da se slovenska vlada aktivno vključile v manjšinsko problematiko na avstrijskem Koroškem in da Slovenija kljub varčevalnim ukrepom zagotavlja finančno podporo manjšini, brez katere delovanje koroških Slovencev ne bi bilo mogoče. Ob tem je še poudaril, da je finančna pomoč Slovenije dvakrat večja od avstrijske in da pričakuje, da bo Avstrija povečala to pomoč. PRIMORSKA DVOJEZIČNI STATUT TRSTA V teh dneh je v dvojezični, italjjansko-slovenski izdaji izšel statut občine Trst. Statut, ki v svojem prvem členu izrecno omenja slovensko prisotnost v občini, je tržaški občinski svet odobril že leta 1994, v naslednjih letih pa je bil večkrat spreme- Andrej Golob pričela s klicanjem številk. Veliko število najprej kvatem in nato čink-vinov je bilo rezde|jenih med navdušene srečneže, ki so željno čakali na tombole. Kar nekaj številk je bili izklicanih, pre-dno se je prva polna tablica priglasila pred komisijo. Zato pa je moral žreb določiti med tremi, kateri pripade prva tombola: izvrsten računalnik z vsemi pripomočki, tiskalnikom in skenerjem. Sreča je doletela Anko Golob Drajzibner iz Bariloč; a nič manj bogati sta bili ostali dve tomboli, ki sta jih dobila Ana Martinez (hladilnik z zmrzovalnikom) in Franci Gričar (glasbeni stolp). Vsi tr|je so se velikodušno oddolžili s svojimi darovi. Za njimi so se zvrstili še mnogi drugi, ki so nasmejanih obrazov odnašali tombolske dobitke. Kot rečeno, vroč dan je kar klical po pijači; da pa mrzla pijača ni padala v prazen želodec, so članice pristavske Zveze slovenskih mater in žena spekle sladke dobrote, medtem ko so možje pri raži\ju skrbeli, da se čevapčiči niso zapekli. Večer se je že spustil na Pristavo in počasi se je vzdušje umirjalo - v pričakovanju naslednjega klica: šteevilkaaaaa... A treba bo počakati eno leto. GB njen zaradi stalnih zapletov in šikan, tako da je bilo zadnje besedilo odobreno v občinskem svetu šele marca leta 2000. Dvojezično izdajo sta v kratkem sporočilu za javnost pozdravila tudi občinska svetnika stranke Slovenske skupnosti (SSk) Peter Močnik in Andrej Berdon, ki sta slovenski prevod zahtevala že leta 1994, ko se je danes že bivši tržaški župan Riccardo Illy obvezal, da bo poskrbel za prevod tega temeljnega občinskega dokumenta. LUKA KOPER PREVZELA TRŽAŠKI POMOL Med primopredajo poslov novemu 30-letnemu koncesionarju, družbi Trieste International Container Terminal, na sedmem tržaškem pomolu se je v Trstu sestala tudi skupščina delničarjev. Družbeniki, Luka Koper, tržaško špedicijsko poc|jetje Pa-risi in družba pristaniških delavcev IPT, so podprli dokapitalizacijo družbe TICT z ene na šest milijard lir. Tako bodo delničarji ohranili enake lastniške deleže. Meta vombergar (2) Seminar učiteljev iz Argentine, Avstralije in Urugvaja Med udeleženci seminarja je vladalo zelo lepo vzdušje. Poglobili smo svoja poznanstva in sklenili nova prijateljstva. Čeprav smo bili iz različnih držav ali provinc, teed nami ni bilo razlike. Vsi smo se med seboj spoštovali in razumeli. Preberimo, kakšno je bilo naše vsakdanje živ|jei\je na Seminarju, kot ga je prikazala Marjetka Btariha v našem glasilu: SEMINARSKA PESEM Ob sedmih zjutraj se zbudimo >n na zajtrk pohitimo. Točno ob devetih začnemo >n veliko zanimivega počnemo. Ob dveh nas Dragica in Tatjana čakata -Kovo zanimivo delo nam prinašata, Oovorimo, igramo se, poslušamo ln vmes kako ka vo okušamo. , b šestih je večerja ^ Dragica od nas veliko točnost terja. Pat odhajamo bolj pozno, Pripravljamo časopis - oh, to je grozno! 2a splošno izobraževalni program sta s® Pa zavzela Vesna Gornik in Zvone Žigon. *vt konec tedna smo se podali na Gorenj- sko. Preberimo potopis Bernardke Krsnik in Marjane Hribar Vivod: POZDRAVLJENA, GORENJSKA V zgodnjih popoldanskih urah smo se zbrali pred hotelom „Turist“, kjer smo med čakanjem, da nam šofer odpre avtobusna vrata, zmrzovali. Dodobra smo okusili ostri slovenski mraz. Nosove smo imeli tako ,,vinsko” rdeče, kot da smo se ga napili. Med kramljanjem in smehom se je kar naenkrat pojavil mogočni glas: „France Prešeren!” Res je bilo tako. Pogledali smo skozi okno in videli rojstno hišo našega nnjvečjega genija slovenske romantike. Avtobus je ustavil, vsi skupni smo se počasi približali Prešernovemu spomeniku, ki so ga postavili ob praznovanju dvestote obletnice njegovega rojstva. Ogledali smo si hišo, se usedli na zgodovinske klopi in skupni navdušeno recitirali našo priljubljeno „Vrbo“. Po skupinah smo si ogledali črno kuhinj«, nizka vrata, posebno zanimiva pa je bila mnjhna postelja, na kateri sta spala oče in mati. Res smo doživeli pesnika Prešerna in smo mu hvaležni, da nas je uvrstil v vrhove evropskega pesništva. Malo pozneje smo po ledenih tleh pešačili do cerkve sv. Marka. Tam smo zvedeli, da je bil krščen v farni cerkvi. Zopet v avtobus „Nered“ do Radovljice. V čebelarskem muzeju, ki je eden nnjvečjih v Evropi, smo si ogledali starodavne panjske končnice in z veseljem poslušali obširno razlago o življenju čebel. Posebno smo bili ponosni na čebelico „Sivko“, ki je krotka, nenapadalna in skromna, kar zadeva hrano. Pa je bil spet Slovenec, ki jo je odkril. Prenočili smo v prečudovitem hotelu Park ob Blejskem jezeru. Naslednje jutro smo zaslišali: „Sneži! Sneži!” Kar vriskali smo od veselja, ko so mnjhne snežinke božale naše mrzle plašče. Vreme nam je bilo kar naklonjeno, zato smo med prepevanjem v avtobusu občudovali lepo, ozko Savsko dolino, na naši levi mogočne zasnežene Alpe, na desni čudovite Karavanke. Pred Kranjsko goro smo se ustavili ob jezeru Jasna in veselo metali kose ledu na zmrznjeno jezersko gladino. Zopet v avtobus, plašče dol, plašče gor! V gostilni Šmer v Kranjski Gori so nas že čakali s pristnim gorenjskim kosilom -enkratno. V zatemnjeni sobi, ob svečah, smo se posedli okrog okrogle mize, na kateri je bil črn in bel kruh. V črno kuhinjo smo eden za drugim hodili po mesno obaro z ajdovimi žganci. Po stari slovenski navadi smo si z vinom gasili žejo, sladkali pa smo se s sirovimi in orehovimi štruklji s smetano. In zdaj ti pazi na „lin|jo“! Po naši „argentinski siesti” smo se nankrat znašli pred mogočno Planico. Skupina se je razšla. Vse je bilo snežno belo, prekrito s tihim plaščem. Slišali sva samo odmev najinih korakov in se prepustili, da nnju je misel popeljala do višine zasneženih vrhov, ki s svojo navzočnostjo prepevajo hvalnico Najvišjemu. Z vrhov sva se vrnili napojeni, polni živ|jei\ja in ljubezni do domovine. Domovina, ti si kakor mati! V odličnem razpoloženju smo prispeli na Brezje, kjer smo se v cerkvi s pesm|jo zahvalili Mariji. Obljubili sva ji, da bova vsa ta najina doživetja s seminarja posredovali našim mladim in s tem gradili boljši svet. Skupina na Bledu Levstik z obtožbo manj Petčlanski senat ljubljanskega okrožnega sodišča je zaradi preteka zakonsko predvidenega roka za obtožbo zavrgel tožbo zasebne tožilke Nataše Vesel, ki je Levstika bremenila kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo - svojo sorodnico, ter s tem v tej stvari končal kazenski postopek. Po drugi strani pa je Levstik dokazal z dokumenti, daje bil v času umora v bolnišnici. “Od prvotnih trinajstih Levstiku očitanih hudih kaznivih dejanj ostajata predmet postopka po zaslišanju 186 prič le še dve,” je po sklepu senata povedal Levstikov odvetnik Danijel Starman. Levstiku tako ostajata očitani le še dve kaznivi dejanji, umora Borivoja Jeleniča ter Alojza Marolta. Na predlog tožilstva sta pričala Zdravko Marolt in Anton Puh. O Maroltovi pristranskosti pričajo njegove besede: „Levst.ika bi ubil s krampom in ne samo njega,” sicer pa ga dolži tudi umora svoje matere, za kar pa ni dokazov. Anton Puh je še z dvema domobrancema pri sprehodu mimo cerkve v Strugah videl nekega nepoznanega domobranca (drugi so mu povedali, da naj bi bil to Levstik), ki je pred seboj vodil nekega partizana (Borivoj Jele- Slovenska književnost in zdomstvo Državna Založba Slovenije v Ljubljani je pravkar zaključila velik založniški podvig; izdajo zgodovine slovenske književnosti od njenih začetkov do konca 20. stoletja v treh knjigah. V Slovenskem šolskem muzeju so pred dnevi predstavili tretjo knjigo z naslovom Slovenska književnost III, ki obsega dobo od 1945 do danes. Njeni avtorji so Jože Pogačnik, Silvija Borovnik, Darko Dolinar, Denis Poniž, Igor Saksida, Majda Stanovnik, Miran Štuhec in Franc Zadravec. Urednik projekta, začetega leta 1996, je bil Tine Logar. Jože Pogačnik je prevzel obravnavo književnosti v zamejstvu in zdomstvu (sam je zavrnil pojem izseljenska književnost) ter prvi del povojne poezije; poglavje o slovenski liriki med 1945 in 1960 (avtorji, rojeni do leta 1940), ko začne poezijo obra- JUAN VASLE vnavati Denis Poniž (avtorji, rojeni po letu 1940). Značilno je, da se o obravnavi emigracije mora pisatelj vnaprej braniti. O zamejski in zdomski književnosti je Pogačnik poudaril svoje kriterije, ki niso ideološki, ampak estetsko-vrednostni. To pa je edino, kar spada v literarno zgodovino. Lahko je tudi ideološko ..nasprotni človek” dober pisatelj ali ideološko pozitiven človek za določeno obdobje, stranko ali državo slab pisatelj! (Pogačnik je med prvimi doma pisal o emigrantski literaturi). O mladinski književnosti po zvrsteh (prezrti temi v starih literarnih zgodovinah) je pisal Igor Saksida. Denis Poniž je prispeval pregled slovenske poezije po letu 1960 in dramatike, Silvija Borovnik pa o pripovedni prozi po letu 1945. Po stopnicah argentinskega tanga Sad neskončne noči ,,Stezica, ki te je zbrisal čas, ki si nuju na sprehodih opazovala, še zadnjič sem prišel, da ti potožim svojo bol.” Tako se začne tango Caminito (Stezica), ki ga je uglasbil Juan de Dios Filiberto iz Buenos Airesa in ovekovečil pevec Carlos Garde! Caminito je kratka ulica za pešce v središču četrti La Boca v Buenos Airesu, kjer se je v javnih hišah, kavarnah in pivnicah rodil tango, „žalostna misel, ki pleše”. Muzejsko cesto mora obiskati vsak, kdor se hoče pohvaliti, da je bil v argentinskem glavnem mestu. Obiskovalce prevzamejo raznobarvne pločevinaste stene okoliških hiš. Ob zvokih najznamenitejših tangov, ki jih v živo izvaja ansambel glasbenih veteranov z bandoneo-nom, dvema kitarama in pevko, se vrstijo prodajalci raznih slik in spominčkov, na koncu pa goste kratkočasi še srebrni mož, ki izvaja počasne kretnje in se pokloni vselej, ko v klobuk pade kovanec. V Cami-nitu kot skoraj povsod po svetu najdeš tudi Slovenca, Marjana Gruma, ki prodaja svoje slikarske izdelke. Edino, kar tu in tam malo pokvari vtis, je vonj reke Riachuelo, čeprav sodi v scenografijo, prav tak kot veliki železni most, ki povezuje bregova. Boca v španščini pomeni usta in prav ob ustju Riachuela je bilo pristanišče, kjer se je ob koncu osemnajstega stoletja izkrcalo na tisoče emigrantov, med njimi veliko tistih, ki so prihajali iz italijanske Ligurije, natančneje iz Genove. Naselili so se v bližini, morda tudi zato, da bi bilo domotožje mary boleče. Živeli so na obeh straneh četrti: na tisti, ki jo ob južnovzhodnih vetrovih poplavi voda, in na tisti, ki se s takimi težavami ne spopada. Doma so govorili xeneise, medtem ko so se z domačimi sporazumevali v cocoliche, mešanici materinščine in španščine, ki so jo sami oblikovali. Mlade generacije so že uporabljale lunfardo, dialekt, zelo pogost v besedilih tangov. Mamke so častile Madonno Nero in možje pluli. La Boca je zibelka tanga, ki se je rodil sredi neskončnih noči, prežetih z glasbo in alkoholom, pa tudi brez nujstarejše obrti ni PISMA BRALCEV nič). Zaslišali so dva strela za cerkvijo. To je vse. To nnj bi bil ves dokaz. Priči obrambe sta izpodbijala za Levstika obremenilne navedbe pokojnega Janeza Mikliča. Po njunih navedbah nuj bi Mikliča že kmalu po vojni začela zasliševati takratna varnostna služba Ozna, z grožnjami pa nuj bi ga pripravili do tega, da je podal za Levstika obremenilne dokaze. To sta oba izvedela od Mikliča, ki je napisal tudi pismo, v katerem zavrača svoje obremenilne trditve zoper Levstika. Glede Starmanovega predloga, da nuj sodišče v zvezi z umorom Jeleniča preuči partizanske in domobranske arhive, je sodišče pojasnilo, da bo z vso dokumentacijo, ki jo ima na razpolago, na obravnavi seznanila stranke, ki bodo lahko predlagale nova dejstva ali jim ugovarjale. Obramba bo v nadaljevanju nasprotovala vsem izpovedbam prič, ki so bile pred preiskovalnim sodnikom brez Levstikove prisotnosti zaslišane še pred letom 1992. Glavna obravnava se bo z zaslišanjem preostalih prič nadaljevala 24. ter 29. muja, razglasitev sodbe pa nuj bi bila po predvidevanjih senata 31. muja. Spoštovani g. urednik Prilagam Vam ambiciozen projekt za mujhno spremembo slovenske zastave. Slovenci imamo nekuj zelo pomembnih napak v svoji narodni simbologiji. Ena od teh napak je dejstvo, da nam manjka univerzalna črka -y- in teko, namesto R. Slovenya imamo R. Eslovenia, R. Slovenia, R. Slovenija (Sloveniha)! Druga »nesrečna iznujdba” je ime naše valute: Tolar! Izven Slovenije je treba zmerni razlagati, da ne govorimo o dolarjih ampak o tolarjih! Tretja, ne bi rekel napaka, vendar neke vrste na pol narejena pot. Ko smo po devinkulaciji z Yugo-republiko »iznašli” nov slovenski grb in ga »potlačili” v našo zastavo, bi morali takrat tudi spremeniti pozicijo barv. To se pravi, spoštovati naše tradicionalne barve, ampak v drugi konfiguraciji. Na ta način bi se nam posrečilo izogniti se tistih razlaganj in nesporazumov v razlikah od drugih enakih ali samo malo različnih zastav. Izven tega pa bi beli krog tudi predstavljal vesoljnost, v kateri je obsegan naš grb z vso njegovo bogato simbolizacijo. Ne poznam načina, da bi Slovenci razmišljali o teh treh točkah. Gotovo bomo ostali še vnaprej brez -y- in bomo še naprej govorili o tolarjih/dolarjih, ker smo na pragu EURA. Tako nam ostane samo možnost, da bi se lotili spremeniti pozicijo bele barve naše zastave. Edini način, ki se mi zdi pozitiven in mogoč, temefii na tem, da se sproži razprava, razgovor v slovenskih medijih ter se na ta način »sondira” viabiliteta tega predloga. Prisrčne pozdrave. Tone Šproc Po sv POTON NAFTNE PLOŠČADI Naftna ploščad P-36 brazilske državne družbe Petrobras, ki je bila s 120 metri in 35.000 tonami teže največja na svetu in na kateri je odjeknilo več močnih eksplozij, je dokončno potonila. S tem grozi brazilski obali huda ekološka katastrofa, suj bo iz naftne ploščadi v morje nujverjetneje izteklo 1,5 milijona litrov nafte in okoli 1,2 milijona litrov dieselskega goriva. Vzrok nesreče še vedno ni znan. V nesreči sta življenje izgubila dva gasilca, devet delav- šlo. V njem je najpogosteje nastopal com-padrito, mož brez stalne zaposlitve, imeniten plesalec, ki je živel ponoči in spal podnevi. Zaradi ženskih kril so se zadeve nemalokrat urejale z noži. Možatost je bila med vsemi vrlinami nujboij cenjena. »Tango je mačo,” pravi poet. Vse to je po eni strani metalo senco na četrt z ne nujboijšim ugledom in po drugi ustvarjalo legendo, prežeto s čustvi, nesrečnimi ljubimci, boemi, nostalgičnimi pivci, nepoboljšljivimi ponočnjaki in strastnimi plesalci, ki so svoje partnerice tesno oprjemali pod pas, ker to pač narekuje eden nujboij čutnih plesov na tem planetu. Kmalu je tangu delal družbo nogomet. V La Boci sta se rodila najbolj priljubljena argentinska kluba, River Plate leta 1901 in Boca Juniors štiri leta pozneje. Medtem ko River danes domuje v imenitni četri Belgra-no, so zlato-modri ostali zvesti rojstnemu kruju. Tam imujo od 1940 tudi štadion, ki ga je pomagal načrtovati slovenski arhitekt Viktor Sulčič, sošolec Vena Pilona. Neko nedeljsko jutro, ko je vse kazalo, da bo dež pokvaril popoldanski nogometni praznik, je domačin hitro našel krivca: »Piove, governo ladro!” (Dežuje, tatinska vlada!) je vzkliknil. Delo, 22. februarja 2001 cev pa je pogrešanih. Nastal je že 20 kvadratnih km velik naftni madež, Petrobras pa je na kny nesreče poslala 26 posebnih ladij in pripravila 33 km zapor, s katerimi želijo zujeziti širjenje naftnega madeža. V PARIZU SO ZMAGALI SOCIALISTI Francoski socialisti in Zeleni so si z zmago v drugem krogu lokalnih volitev v Parizu zagotovili večino v mestnem svetu. Po uradnih izidih bo imel levi tabor v mestnem svetu 92 od 163 sedežev. Doslej je imela levica le 63 mestnih svetnikov. Francoska desnica je poleg Pariza izgubila še eno pomembno trdnjavo - Lyon, zmagala pa je v 41 mestih z več kot 30.000 prebivalcev. Po več kot stoletju vladavine konservativcev v prestolnici nuj bi novi župan postal socialist Bertrand Delanoe. KONČNA POSTAJA POSTAJE MIR Ostanki ruske vesoljske postuje Mir so strmoglavili v južni del Tihega oceana. Večji del 137 ton težke orbitalne postuje, ponosa sovjetskega in pozneje niškega vesoljskega programa ter največji umetni satelit v zgodovini človeštva, je zgorel že ob vstopu v Zemljino atmosfero. O morebitni škodi ne poročujo. S tem se je končalo 15-letno Mirovo potovanje v vesolju. MRZLA VOJNA? ZDA so mesec dni po aretaciji dolgoletnega agente FBI Roberte Hanssena, ki nui bi vohunil za Rusijo izgnalo 50 ruskih diplomatov. Ameriško zunanje ministrstvo je štiri ruske diplomate zaradi domnevnega sodelovanja s Hanssenom razglasilo za nezaželene osebe in so morali v desetih dneh zapustiti državo, še 46 ruskih diplomatov pa mora ZDA zapustiti do 1. julija. Moskva, ki meni, da bo ukrep zaostril odnose med državama, odločitev pa označila za sovražno, je tudi zapovedala izgon 50 ameriških diplomatov. Levstik z obtožbo manj PISMA BRALCEV Petčlanski sonat, ljubljanskega okrožnega sodišča je zaradi preteka zakonsko predvidenega roka za obtožbo zavrgel tožbo zasebne tožilke Nataše Vesel, ki je Levstika bremenila kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo - svojo sorodnico, ter s tem v tej stvari končal kazenski postopek. Po drugi strani pa je Levs! ik dokazal z dokumenti, daje bil v času umora v bolnišnici. “Od prvotnih trinajstih Levstiku očitanih hudih kaznivih dejanj ostajata predmet postopka po zaslišanju 18(5 prič le še dve," je po sklepu senata povedal Levstikov odvetnik Danijel Starman. Levstiku tako ostajata očitani le še dve kaznivi dejanji, umora Borivoja Jeleniča ter Alojza Marolta. Na predlog tožilstva sta pričala Zdravko Marolt in Anton Puh. O Maroltovi pristranskosti pričajo njegove besede: ..Levstika bi ubil s krampom in ne samo njega,” sicer pa ga dolži tudi umora svoje matere, za kar pa ni dokazov. Anton Puh je še z dvema domobrancema pri sprehodu mimo cerkve v Strugah videl nekega nepoznanega domobranca (drugi so mu povedali, da naj bi bil to Levstik), ki je pred seboj vodil nekega partizana (Borivoj Jele- nič). Zaslišali so dva strela za cerkvijo. To je vse. To naj bi bil ves dokaz. Priči obrambe sta izpodbijala za Levstika obremenilne navedbe pokojnega Janeza Mikliča. Po njunih navedbah naj bi Mikliča že kmalu po vojni začela zasliševati takratna varnostna služba Ozna, z grožnjami pa naj bi ga pripravili do tega, da je podal za Levstika obremenilne dokaze. To sta oba izvedela od Mikliča, ki je napisal tudi pismo, v katerem zavrača svoje obremenilne trditve zoper Levstika. Glede Starmanovega predloga, da naj sodišče v zvezi z umorom Jeleniča preuči partizanske in domobranske arhive, je sodišče pojasnilo, da bo z vso dokumentacijo, ki jo ima na razpolago, na obravnavi seznanila stranke, ki bodo lahko predlagale nova dejstva ali jim ugovarjale. Obramba bo v nadaljevanju nasprotovala vsem izpovedbam prič, ki so bile pred preiskovalnim sodnikom brez Levstikove prisotnosti zaslišane še pred letom 1992. Glavna obravnava se bo z zaslišanjem preostalih prič nadaljevala 24. ter 29. maja. razglasitev sodbe pa naj bi bila po predvidevanjih senata 31. rngja. Slovenska književnost in zdomstvo Državna Založba Slovenije v Ljubljani je pravkar zaključila velik založniški podvig; izdgjo zgodovine slovenske književnosti od njenih začetkov do konca 20. stoletja v treh knjigah. V Slovenskem šolskem muzeju so pred dnevi predstavili tretjo knjigo z našlo vom Slovenska književnost lil, ki obsega dobo od 1945 do danes. Njeni avtorji so Jože Pogačnik, Silvija Borovnik. Darko Dolinar, Denis Poniž, Igor Saksida. Mtyda Stanovnik, Miran Štuhec in Franc Zadravec. Urednik projekta, začetega leta 1996, je bil Tine Logar. Jože Pogačnik je prevzel obravnavo književnosti v zamejstvu in zdomstvu (sam je zavrnil pojem izseljenska književnost.) ter prvi del povojne poezije; poglavje o slovenski liriki med 1945 in 1960 (avtorji, rojeni do leta 1940), ko začne poezijo obra- JUAN VASLE vnavati Denis Poniž (avtorji, rojeni po letu 1940). Značilno je. da se o obravnavi emigracije mora pisatelj vnaprej braniti. O zamejski in zdomski književnosti je Pogačnik poudaril svojo kriterije, ki niso ideološki, ampak estetsko-vrednostni. To pa je edino, kar spada v literarno zgodovino. Lahko je tudi ideološko ..nasprotni človek" dober pisatelj ali ideološko pozitiven človek za določeno obdobje, stranko ali državo slab pisatelj! (Pogačnik je med prvimi doma pisal o emigrantski literaturi). O mladinski književnosti po zvrsteh (prezrti temi v starih literarnih zgodovinah) je pisal Igor Saksida. Denis Poniž je prispeval pregled slovenske poezije po letu 1960 in dramatike, Silvija Borovnik pa o pripovedni prozi po letu 1945. Po stopnicah argentinskega tanga Sad neskončne noči »Stezica, ki te je zbrisal čas, ki si naju na sprehodih opazovala, še zadnjič sem prišel, da ti potožim svojo bol." Tako se začne tango Caminito (Stezica), ki ga je uglasbil Juan de Dios Filiberto iz Buenos Airesa in ovekovečil pevec Carlos Garde!. Caminito je kratka ulica za pešce v središču četrti La Boca v Buenos Airesu, kjer se je v javnih hišah, kavarnah in pivnicah rodil tango, »žalostna misel, ki pleše”. Muzejsko cesto mora obiskati vsak, kdor se hoče pohvaliti, daje bil v argentinskem glavnem mestu. Obiskovalce prevzamejo raznobarvne pločevinaste stene okoliških hiš. Ob zvokih najznamenitejših tangov, ki jih v živo izvaja ansambel glasbenih veteranov z bandoneo-nom, dvema kitarama in pevko, se vrstijo prodajalci raznih slik in spominčkov, na koncu pa goste kratkočasi še srebrni mož, ki izvaja počasne kretnje in se pokloni vselej, ko v klobuk pade kovanec. V Cami-nitu kot skoraj povsod po svetu najdeš tudi Slovenca, Marjana Gruma, ki prodaja svoje slikarske izdelke. Edino, kar tu in tam malo pokvari vtis, je vorg reke Riachuelo, čeprav sodi v see nografjjo, prav tak kot veliki železni most, ki povezuje bregova. Boca v španščini pomeni usta in prav ob ustju Riachuela je bilo pristanišče, kjer se je ob koncu osemnajstega stoletja izkrcalo na tisoče emigrantov, med njimi veliko tistih, ki so prihajali iz italijanske Ligurije, natančneje iz Genove. Naselili so se v bližini, morda tudi zato, da bi bilo domotožje manj boleče. Živeli so na obeh straneh četrti: na tisti, ki jo ob južnovzhodnih vetrovih poplavi voda, in na tisti, ki se s takimi težavami ne spopada Doma so govorili xeneise, medtem ko so se z domačimi sporazumevali v cocoliche, mešanici materinščine in španščine, ki so jo sami oblikovali. Mlade generacije so že uporabljale lunfardo, dialekt, zelo pogost v besedilih tangov. Mamke so častile Madonno Nero in možje pluli. La Boca je zibelka tanga, ki se je rodil sredi neskončnih noči, prežetih z glasbo in alkoholom, pa tudi brez nnjstarejše obrti ni POTON NAFTNE PLOŠČADI Naftna ploščad P-36 brazilske državne družbe Petrobras, ki je bila s 120 metri in 35.000 tonami teže n;yvečja na svetu in na kateri je odjeknilo več močnih eksplozij, je dokončno potonila. S tem grozi brazilski obali huda ekološka katastrofa, sni bo iz naftne ploščadi v morje najverjetneje izteklo 1,5 milijona litrov nafte in okoli 1,2 milijona litrov dieselskega goriva. Vzrok nesreče še vedno ni znan. V nesreči sta življenje izgubila dva gasilca, devet delav- šlo. V njem je najpogosteje nastopal com-padrito, mož brez stalne zaposlitve, imeniten plesalec, ki je živel ponoči in spal podnevi. Zaradi ženskih kril so se zadeve nemalokrat urejale z noži. Možatost je bila med vsemi vrlinami najbolj cenjena. ..Tango je mačo," pravi poet. Vse to je po eni strani metalo senco na četrt z ne najboljšim ugledom in po drugi ustvarjalo legendo, prežeto s čustvi, nesrečnimi ljubimci, boemi, nostalgičnimi pivci, nepoboljšljivimi ponočnjaki in strastnimi plesalci, ki so svoje partnerice tesno oprjentali pod pas, ker to pač narekuje eden najbolj čutnih plesov na tem planetu. Kmalu je tangu delal družbo nogomet. V la Boci sta se rodila najbolj priljubljena argentinska kluba. River Plate leta 1901 in Boca Juniors štiri leta pozneje. Medtem ko River danes domuje v imenitni četri Belgra-no, so zlato-modri ostali zvesti rojstnemu kraju. Tam imajo od 1940 tudi štadion, ki gaje pomagal načrtovati slovenski arhitekt Viktor Sulčič, sošolec Vena Pilona. Neko nedeljsko jutro, ko je vse kazalo, da bo dež pokvaril popoldanski nogometni praznik, je domačin hitro našel krivca: „Piove, governo ladro!” (Dežuje, tatinska vlada!) je vzkliknil. cev pa je pogrešanih. Nastal je že 20 kv3' dramili km velik naftni madež, Petrobra-* pti je na kraj nesreče poslala 26 posebnih ladij in pripravila 33 km zapor, s katerim1 želijo zajeziti širjenje naftnega madeža. V PARIZU SO ZMAGALI SOCIALISTI Francoski socialisti in Zeleni so si 1 zmago v drugem krogu lokalnih volitev ' Parizu zagotovili večino v mestnem svet11 Po uradnih izidih bo imel levi tabor ' mestnem svetu 92 od 163 sedežev. Doslej/ imela levica le 63 mestnih svetnikov. Fra" coska desnica je poleg Pariza izgubila eno pomembno trdnjavo - Lyon, zmagal'1 pa je v II mestih z več kot 30.IXX) prebival' cev. Po več kot stoletju vladavine kons* vativcev v prestolnici naj bi novi župa’’ postal socialist Bertrand Delanoe. KONČNA POSTAJA POSTAJE MIR Ostanki ruske vesoljske postaje Mir si vohunil za Rusijo izgnalo 50 ruskih dip*0 matov. Ameriško zunanji' ministrstvo štiri ruske diplomate zaradi domnevne sodelovanja s llansscnom razglasilo za zaželene osebi' in so morali v desetih dt' zapustiti državo, še Iti ruskih diplom 111/ Delo, 22. februarja 2001 diplomatov. pa mora ZDA zapustiti do 1. julija. M os k1/ ki meni, da bo ukrep zaostril odnose državama, odločitev pa označila za soVI ,. no, je tudi zapovedala izgon 50 umeriš Po svetu Spoštovani g. urednik Prilagam Vam ambiciozen projekt za majhno spremembo slovenske zastave. Slovenci imamo nekaj zelo pomembnih napak v svoji narodni simbologlji. Ena od teh napak je dejstvo, da nam manjka univerzalna črka -y- in tako, namesto R. Slovenya imamo R. Eslovenia, R. Slovenia, R. Slovenija (Sloveniha)! Druga ,,nesrečna iznajdba" je ime naše valute: Tolar! Izven Slovenije je treba zmeraj razlagati, da ne govorimo o dolarjih ampak o tolarjih! Tretja, ne bi rekel napaka, vendar neke vrste na pol narejena pot. Ko smo po devinkulaciji z Vugo-republiko »iznašli" nov slovenski grb in ga »potlačili" v našo zastavo, bi morali takrat tudi spremeniti pozicijo barv. To se pravi, spoštovati naše tradicionalne barve, ampak v drugi konfiguraciji. Na ta način bi se nam posrečilo izognil' se tistih razlaganj in nesporazumov v razlikah od drugih enakih ali samo malo različnih zastav. Izven tega pa bi beli krog tudi predstavljal vesoljnost, v kateri je obsegan naš grb z vso njegovo bogato simbolizacjjo. Ne poznam načina, da bi Slovenci raz- j mišljali o teli treh točkah. Gotovo borno ostali še vnaprej brez -v- in bomo še naprej govorili o tolarjih/dolarjih, ker smo na pragu EURA. Tako nam ostane samo možnost, da bi se lotili spremeniti pozicijo bele barvo nat/ zastavo. Edini način, ki se uu zdi pozitiven Z mogoč, temelji na tem. da se sproži razprava, razgovor v slovenskih medijih ter se "" ta način »sondira" viahiliteta tega predloga Prisrčne pozdrave. Tone Buenos Aires, 29. marca 2001 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 5 Novice iz Pisali smo pr KONČNO PRIJELI MATJAŽA ROGLJA Na podlagi razpisane tiralice so policisti na mejnem prehodu Brnik odvzeli Prostost samooklicanemu svetovnemu računalniškemu prvaku Matjažu Roglju, ki Je pripotoval z redno letalsko linijo iz Frankfurta na letališče Brnik. Po prijetju so Bog\ja zaradi suma kaznivega dejanja goljufije predali kriminalistom Urada kriminalistične policije v Ljubljani v nadaljnji postopek. Tam so opravili pogovor in ga kasneje Opustili. Preiskava se nadaljnje, v prihodnjih dneh pa so kriminalisti z Rogljem opravili še nekaj informativnih pogovorov. UMRL DR. LEV MILČINSKI V Ljubljani je v 85. letu starosti umrl akademik prof. dr. Lev Milčinski, priznani Psihiater in redni član Slovenske akademije snanosti in umetnosti. AERODROM MARIBOR V STEČAJNEM POSTOPKU Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo stečajni postopek za pocljetje Aerodrom Maribor. Mariborsko letališče je za ves Promet zaprto že od 21. decembra, približ-ho 50 zaposlenih, ki že štiri mesece niso Prejeli plače, pa je doma na čakanju. Predlog za uvedbo stečajnega postopka je v skladu z določili zakona o finančnem poslovanju podjetij vložil direktor podjetja Aleš Walland, delavci Aerodroma Maribor Pa so se s tem strinjali. 16. SLOVENSKI GLASBENI DNEVI V Ljubljani so bili v cerkvi sv. Jakoba 16. slovenski glasbeni dnevi, tokrat v znamenju 300-letnice ustanovitve Academiae philharmonicorum Labacensis in 100-letni-ce rojstva skladatelja Blaža Arniča. Dnevi družijo številne glasbene ustanove in posameznike, od Društva slovenskih skladateljev in Univerze prek Slovenske filharmonije in Simfonikov RTV do Festivala Ljubljana in celo Mednarodnega violinskega festivala na Bledu. V štirih dneh so se zvrstili trije koncerti, že tradicionalna Noč slovenskih skladateljev in mednarodni muzikoioški simpozij. Sklepni koncert je bil posvečen skladatelju Blažu Arniču. Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, zbor Consortium musicum in basbaritonist Saša Čano so izvedli njegovo Tretjo simfonijo - Dumo na besedilo Otona Župančiča, ki je bila v celoti izvajana samo leta 1948 v počastitev pesnikove 70-letnice. RAZSTAVI, V Miheličevi galeriji na Ptuju so odprli razstavo 29 slik zasebne zbirke argentinskih Slovencev Antonije Zorc Božič in njenega moža Milana Langusa. Razstavo sta pripravila Narodna galerija Ljubljana in Pokrajinski muzej Ptuj, na otvoritveni slovesnosti pa je dragocene umetnine obiskovalcem predstavil direktor Narodne galerije Andrej Smrekar. - V Galeriji sodobne umetnosti v Celju pa je na ogled pregledna razstava del zamejskega umetnika Božidarja Teda Kramolca iz Kanade. Razstavo, ki prinaša prvi tovrsten vpogled v umetnikovo ustvarjalnost, je pripravila kustosinja Alenka Don\jan. DEBEVEC DOBRO STRELJAL Slovenski zlati olimpijec Rajmond Debevec je osvojil 4. mesto (696,1 krogov) na evropskem prvenstvu z zračno puško na 10 htetrov v Pontevedri v Španiji. RUSIJA:SLOVENIJA 1:1 Slovenija je 24. marca nastopila v zasedbi: Simeunovič, Gajser, Milinovič, Bulajič, Knavs, Novak, Čeh, Osterc (od 66. Cimero-«č), Zahovič, Pavlin, Rudonja (od 88. Pajovič). Po nekoliko skromnejšem začetku Kvalifikacij je slovenska nogometna reprezentanca spet v odlični formi. V Moskvi je bila v hladnem vremenu proti favorizirani Kusyi najmanj enakovreden nasprotnik in •*e Povsem zasluženo osvojila točko. Igrali s° v izredno težkih razmerah, saj je igralce •Potila nizka temperatura (-2°C), rahlo pa je Pidi snežilo. Vse to pa jih ni oviralo, da ne k* Pokazali svojih kakovosti. Z disciplinira-P° in borbeno igro so zaustavili ruske Jezdni ke in dosegli izid, ki pomeni veliko sPodbudo za naprej. - Katančeva četa je tekmo začela pogumno in ni pokazala prav hobenega spoštovanja do nasprotnika. Tanj je prevzela pobudo, a njihova visoka SaJUozavest je bila hitro kaznovana. V deve-b minuti je Osterc izgubil žogo na polovici domačih, sledil je hiter protinapad, v kate-rejP je bil Hahlov hitrejši od Bulajiča in firtšel sani pred vratarja Simeunoviča, ki ni jPogel ustaviti žoge. Toda vodstvo Rusov Katančevih ni zmedlo in počasi so pletli Proč pred ruskimi vrati. Izenačenje je malu prišlo v 22. minuti. Po močnem Potisku in obleganju Nigmatuljinovih vrat ■*e Zahovič lepo podal žogo v kazenski Prostor do Knavsa, ki je v slogu visokih grelcev z glavo izid izenačil. Po golu slo-er»skega branilca so pobudo prevzeli Rusi, da slovenska zadnja vrsta je odbila vse aPade. - Drugi del ni bil bistveno drugačen SLOVENCI V BUENOS AIRESU Dr. Anton Novačan umrl Poročal smo nedavno, da je pisatelj in dramatik dr. Anton Novačan, ki je po prihodu v Argentino najprej živel v Buenos Airesu, nato pa se je preselil s soprogo na svoje posestvo v Misio-nes, zbolel in se zatekel v Nemško bolnico v Buenos Airesu. Prizadevanje zdravnikov specialistov je bilo uspešno ter se je zdravstveno stanje dr. Novačana, ki je trpel za težko srčno boleznijo, zboljšalo. Dr. Novačan v bolnišnici ni več vzdržal in se je podal pred prazniki na dolgo in naporno pot v Misiones. Na veliko nedeljo pa je prispelo v Buenos Aires kratko brzojavno sporočilo, daje dr. Novačan na poti 22. marca umrl v mestu Posadas, odkoder so njegovo truplo prepeljali v Alern ter ga tam na veliko soboto 24. marca položili k večnemu počitku. SLOVENSKE NOVE MAŠE Na veliko nedeljo sta bili v območju Velikega Buenos Airesa dve novi maši. Novomašnik Anton Ogrin je daroval svojo prvo daritev na Belgranu, Janez Grilc pa v Ramos Mejlji. Obema novomašnikoma so rojaki pripravili lep sprejem. Pri Ogrinovi novi maši je pel zbor Gallus, pri Grilčevi pa cerkveni pevski zbor iz Ramos Mej(je. Za prvega je bilo pripravljeno novomašno kosilo na Victor Martinezu, za drugega pa v cerkveni dvorani v Ramos Mejlji. V nedeljo, 1. aprila, bo novomašnik Lojze Zupančič, doma iz Šmartna pri Litiji, daroval svojo prvo daritev Bogu v Floridi. Po sprejemu novomašnika bo slovesen vhod v cerkev. Novomašniku bo govoril duh. svetnik Alojzij Košmerlj, med mašo bo pel cerkveni pevski zbor iz San Martina pod vodstvom Borisa Pavšerja. Po končani sv. maši bo daritev novomašnih spominkov. Vsi Slovenci vabljeni! SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Poglavitna odločila o zakonu o delu Sestavil Jože Kessler, samozaložba Veseli smo nove knjige, ker obravnava vprašar\ja, ki večino slovenskih naseljencev v Argentini vsak dan neposredno zadevajo. Sm.R. Svobodna Slovenija, št. 13; 29. marca 1951 Slovenija mo Nastanek gradov in mest kot prvi. Slovenci so bili celo nevarnejši, čeprav izrazitih priložnosti ni bilo ne na eni in ne na drugi strani. SPECIALNE ZIMSKE OLIMPLADE Končale so se 7. zimske svetovne igre Specialne olimpiade, ki so potekale na Aljaski. V tem čudovitem zimskem parku Amerike je tekmovalo 2750 specialnih olimpijcev iz 79 držav sveta, ki so merili moči v smučarskem teku, alpskem smukanju, talnem hokeju, hitrostnem in umetnostnem drsanju ter deskanju na snegu. Slovenska delegacija s 16 tekmovalci in sedmimi trenerji je presegla uspeh izpred štirih let in osvojila kar 22 medalj, od tega 6 zlatih ter po osem srebrnih in bronastih. Osem slovenskih alpskih smučarjev je osvojilo 12 medalj, smučarji tekači pa 10. KARNIČAR TUDI KANDIDAT Športna akdemya Laureus, ki je lani začela podeljevati istoimenske nagrade športnikom, je sporočila letošnje nominirance. Za najprestižnejšo nagrado, športnika leta, se bodo potegovali igralec golfa Tiger Woods, dirkač Schumacher, plavalca Van der Hoogenband in Thorpe ter veslač Redgrave pri moških ter atletinji Jones in Freeman, plavalka De Bruyn, igralka golfa Webb ter teniška igralka Venus Williams pri ženskah. Med nominiranci v kategoriji ekstremni šport pa je tudi slovenski smučar Davo Karničar, ki mu je uspelo presmučati Mt. Everest. CANKAR TRETJI MADRID - Celjan Gregor Cankar, ki ni nastopil na dvoranskem svetovnem prvenstvu (SP) v Lizboni, je na zadnjem dvoranskem mitingu Mednarodne atletske zveze (IAAF) v tej sezoni v Madridu zasedel tretje mesto v skoku v daljavo (7,95 metra). Kot se je za grofe in druge velikaše spodobilo, so si takoj s svojimi tlačani pričeli zidati gradove. Ne smemo si misliti, da so to bile v tistih prvih časih (8. do 12. stoletje) kake velike zgradbe. Bili so večinoma samo visoki utrjeni stolpi, večinoma na strmih vrhovih ali kako drugače rta varnih krajih. Po današnjih gledanjih življenje v njih ni bilo kty prijetno. V bližini okoli njih so imeli grofje svoje „pridvomo” gospodarstvo, ki je zalagalo velikaševo mizo. Drugi kmetje so bili raztreseni po grofiji in so morali oddajati določene dajatve grofu. Vse to je bilo točno zapisano v t.im. urbarjih. Opravljati so morali tlačani tlako, to je nekaj dni na leto graditi, popravljati ali delati na grofovih zgradbah, poteh itd. Kmetje so lahko kupovali (ali zamenjavali) razne potrebne predmete od trgovcev, ki so potovali iz krnja v krni, iz pokrajine v pokrajino. Ti so se ustavljali najraje (zaradi varnosti) pod gradom, kjer se je tako razvil semenj- Počasi so se trgovci tam ustalili in si sezidali hiše. Med njimi so se naselili tudi obrtniki s svojimi specifičnimi delavnicami. Tako se je okoli gradu dvignila prava naselbina, ki ni živela od polja, ampak od trgovine. Sicer pa je še vedno bila pod lastjo grofa, ki pa ji je sčasoma dal posebne pravice: to je župana, nižjega sodnika, davčne olajšave. V poznejših stoletjih so prešli izpod graščaka naravnost v zaščito deželnega kneza V Sloveniji vidimo vsa stara mesta, npr. Kamnik, Maribor itd, da so bila zidana v funkciji trgovine. Na sredi je bil širok in dolg trg, na obeh straneh hiše, cerkev in mestna hiša, nad mestom grad. Zato so se tudi imenovali „trg” in v večjem obsegu ,,mesto". Za mesto je bilo bistveno, da je imelo obzidje, svoj grb, in druge pravice. Ljubljana je nastala pod Spanheimskim gradom in se ornepja prvič v 13. stoletju. Središče je bilo na Starem trgu, od sv. Stara Ljubljana Jakoba do Poljan, stisnjeno med grič in Ljubljanico. Ostanki obzidja se vidijo še danes. V mestih so se ustanovile župnije. (V Ljubljani je bila 9.in 10, stoletja župnija pri sv. Petru, ki je obsegala vse okolje pod Gradom, ko Ljubljane še ni bilo.) Meščani so bili nekako med kmeti in gospodo. Kmet, ki se je zatekel v mesto, je postal svoboden, višji meščani so prišli lahko v plemstvo in obubožani plemiči med meščane. ^sebn<^novic^^ Krsti. V soboto 24 marca je bila krščena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Tatjana Erjavec, hčerka Lojzeta in Veronike Urbančič. Botrovala sta Dominik Oblak in Erika Lydia Poginjen. Krstil je p. dr. Alojzj Kukoviča DJ. - Isti dan je bila tudi v slovenski cerkvi krščena Milena Aleksandra Llallire Luyo, hčerka Julija Cesarja in Sandre Veronike Hočevar. Botrovala sta Raul Llallire in Helena Košir Kocmur. Krstil je Franci Cukjati. - V cerkvi Marije Kraljice v Lanusu je bila krščen Maksimiljan Franci Rozman, sin Franceta in Aleksandre Mugerli. Botrovala sta Slavko Rozman in Marija Patricija Mugerli. Krstil je Franci Culyati. Srečnim staršem naše čestitke! Mali oglasi |