■H DOLENJSKI LIST
TOVARIŠU TITU,
ki je šel skozi vse preizkušnje s svetlim in dvignjenim čelom, vedno in za vse čase istoveten z usodo delavskega razreda in svojega ljudstva,
revolucionarju, pod čigar vodstvom smo v bratski zvezi jugoslovanskih narodov ustvarili enakopravnost in trajno zedinjenost v socialistični skupnosti,
čestitajo za rojstni dan VSI DELOVNI LJUDJE DOLENJSKE, BELE KRAJINE IN SPODNJEGA POSAVJA TER »DOLENJSKI LIST«.
V LJUBLJANSKEM OKRAJU: 2.489 ZBOROV VOLIVCEV
Predvolilne priprave-potrditev našega zaupanja v novo ustavo
Jutri bodo delovni ljudje v delovnih organizacijah izvolili odbornike občinskega zbora delovnih skupnosti. V nedeljo bodo šli na volišče vsi občani, ki imajo volilno pravico: izvolili bodo odbornike občinskega zbora. Kmetje, ki so člani kmetijske zadruge, bodo razen tega izvolili v nedeljo še odbornike občinskega zbora delovnih skupnosti — kmetijske skupine.
Včasih so pojmovali volitve kot državljansko, rekli bi celo pod-ložniško dolžnost. Sta-rojugoslovanski volilni mešetarji so zvabljali ljudi na volišča in jih z različnimi pretvezami pridobivali za to ali ono stranko. Volilni programi so bili pobarvani   z demagoškimi
akt volje občanov, s katerim le-ti vplivajo na primer na sestavo predstavniških organov, na njihovo kvalitetno delo. Volitve, ki so nedvomno danes še bolj pomembne, so ena izmed številnih oblik soodločanja občanov. Volitve niso nekaj, kar bi bilo izven mehaniz-
skih problemov v svoji komuni, do nadaljnje rasti svojega ožjega in širšega občestva.
Jutri in v nedeljo bomo volili o d b o r n i-ke občinske skupščin e, torej predstavniškega telesa, ki ima čedalje manj elementov države. To je naš družbeni organ, ki bo v
Izpolnili bomo dolžnost do sebe in drugih
10. maja so .bili v okraju končani zadnji zbori volivcev in delavcev. Seštevki o tako pomembni akciji poltičnih organizacij, predvsem pa SZDL in sindikatov, zaslužijo nekaj pozornosti tudi kot številke, saj se tako najlaže oceni veličina opravljenega dela in tudi uspehi. Zato je tudi IO okrajnega odbora SZDL dal to vprašanje na dnevni red seje dne 16. maja.
Na 1.075 zborih volivcev za občinske zbore, republiški in zvezni zbor je sodelovalo nekaj manj kot GO.000 volivcev
Vreme
OD 23. MAJA DO 2. JUNIJA Nestalno s pogostimi padavinami. Močnejše padavine pričakujemo med 23. in n>aj?m ter me*l 30. majem ta *■ .iimijrni. Izboljšanje vremena okrog 21. maj* >n 3. junija.
Dr. V. M.
(13,5',;), na zborih delavcev pa kar 124.000 ( 45,5 % vseh zaposlenih). Kako ogromno število je to, ni potrebno posebej opozarjati. Naši delavni ljudje so tako ponovno potrdili, da so z vsemi silami pripravljeni podpreti novo u-stavo, katere prvi akt smo dejansko ravnokar opravili na teh zborih.
Ce bi poskušali povzeti iz poročila o opravljenih zborih to, kar je vsem skupnega, bi bili spričo pestrosti vsebine sicer v zadregi. Eno pa je o. gromni večini zborov le skupno:«« so bili delovni, neformalni in po obravnavanih vprašanjih vse kaj drugega kot zgolj kandidacijski. Večina zborovanj Jo imela na dnevnem redu tudi obravnavo poročil o doseženih uspehih v zadnji mandatni dobi organov oblasti. Ta poročila so bila zelo dobro sprejeta in so znova odprla oči tistim, ki so za večino naših uspehov že mal-co oslepeli. Sicer pa Je znano.
da kdor dnevno spremlja rast tega nRšega skupnega razvoja, ne more kar takoj oceniti vseh uspehov in njihovega pomena.
Ta poročila so pripomogla še k nečemu: pri obravnavi zahtev o liku predstavnikov v vseh skupščinah je sama prišla do izraza zahteva, da je spričo znatno večje materialne osnove in veliko bolj razvitih odnosov med ljudmi tudi lik odbornika in poslanca nov, zahtevnejši in zrelejši. Iz teh osnov so organizacije, ki so politično pripravljale zbore volivcev, tudi Črpale osnove za razpravljanje o kandidatih. Polovica zborov volavcev je za občinski zbor predlagala le po enega kandidata, ki so ga vsestransko prej pretresli. Zbori delavcev pa so predlagali v treh četrtinah po enega kandidata.
Iz vsebinske ocene in analize opravljenih zborov pa so
(Nadaljevanje na 2. str.)
gesli, da bi tako prikrili pravo bistvo strankinih namenov. Ko pa je bilo volitev konec, je državljanom ostala samo še dolžnost — poslušno, brez ugovarjanja delati tisto, kar sklene in veleva država. Po volitvah, ko so volivci oddali svoje glasove, se je spet jasno pokazalo, da obstajata dva bregova: na eni strani država, na drugi strani pa njeni podlož-niki, ki do naslednjih volitev nimajo več besede. Njihovo »odločanje« se je omejevalo zgolj na to, da vržejo kroglico ali listič v eno ali drugo skrinjico. Nemalokrat pa je bilo tudi to dvomljivo.
Jutrišnje in nedeljske volitve niso edini
ma samoupravljanja, brez zveze z njim. Zaradi tega jih ne smemo ocenjevati  ločeno od vseh drugih oblik, prek katerih občani uveljavljajo svoje pravice v komuni in širši skupnosti. Toda volitve niso samo pravica, ampak tudi dolžnost. In sicer predvsem dolžnost do samega sebe in do ljudi, s katerimi nas družijo skupni gospodarski, socialni, kulturni in drugi interesi. Na volitve torej ne gremo zaradi države, ki terja od nas poslušnost in spoštovanje. Naša dolžnost, da gremo na volišče, je več kot državljanska dolžnost. To je dolžnost občana, ki ne srne in ne more biti brezbrižen do življen-
sklopu z drugimi samoupravnimi organi, kakor so delavski sveti, upravni odbori in drugi, reševal naše probleme. Tega pa ne bo delal neodvisno od naše volje in hotenja. Prek raznih oblik —, na zborih volivcev, referendumu, sestanku
(Nadaljevanje na 3. str.)
Milijarda in 106 milijonov din kreditov za čateške in Dolenjske Toplice
V ponedeljek je Splošna gospodarska banka v Ljubljani odobrila med drugimi tudi investicijski posojili za zdravilišči Dol. Toplice in Cateške Toplice. Zdravilišče Dol. Toplice je dobilo za rekonstrukcijo zdravilišča 583 milijonov din kredita na 20 let. Povečalo bo svoje zmogljivosti za 242 ležišč. Zdravilišče Čateške Toplice pa bo zgradilo turistični ho-
tel s 100 ležišči, novo restavracijo, hidroterapijo in letno športno kopališče, za kar mu je bilo odobreno Investicijsko posojilo 523 milijonov dinarjev na 20 let. Tako sta obe zdravilišči z najnovejšo pomočjo skupnosti dobili osnovo, da bosta povečali svoje zmogljivosti, to pa je hkrati pomemben delež za nadaljnjo turistično in zdra-viliškn izgradnjo na našem področju.
Pozdrav novomeških pionirjev dragemu tovarišu Titu: NA MNOGA SREČNA IN ZDRAVA LETA, NAS DRAGI, NAJBOLJŠI PRIJATELJ IN UČITELJ!
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Dinamiko izvoza živine in mesa je treba občutno zmanjšati
Ugodnejši pogoji za plasma živine in mesa na zunanjih tržiščih so zapeljali naša izvozna podjetja, da so v preteklih mesecih letošnjega leta premočno povečala dinamiko izvoza živine in mesa — posledice tega pa čutimo v oskrbi domačega trga z mesom in v povišanju maloprodajnih cen v vseh naših potrošnih središčih.
Poglejmo si podatke o gibanju izvoza živine in mesa v letošnjem letu. V tren mesecih so naša izvozna podjetja realizirala 43 odst. za letošnje leto predvidenega izvoza mesa. Tako je izvoz živine in mesa predstavljal 15 odst. celotnega realiziranega izvoza iz naše republike, pri tem pa se je stalež živine zmanjšal za 8 odst.
Ti podatki odločno opozarjajo, da je treba takoj občutno zmanjšati dinamiko izvoza živine in mesa, zlasti telet. V nasprotnem primeru bodo namreč pitališča živine ostala brez potrebne osnove za predvideno proizvodnjo mesa, izpad v proizvodnji pa bi še resneje ogrozil oskrbo domačega trga z mesom in tudi realizacijo predvidenega izvoza živine ter mesa v letošnjem in prihodnjem letu.
Zato je potrebno, da izvoz živine in mesa v prihodnjem obdobju zmanjšamo na razumen obseg, tako da ne bomo prekoračili za letos predvidenega plana izvoza živine in mesa. Vsekakor bodo izvozna podjetja morala podrediti svojo izvozno politiko (in svoje ozke komercialne interese) interesom našega gospodarstva in delovnih ljudi, ki bi jim nezmanjšana dinamika izvoza resno ogrozila življenjski standard.
Prav gotovo bi lahko intervencija Zavoda za materialne rezerve (odkup živine in mesa, ki je na razpolago za odkup in ustvarjanje rezerv za intervencijo na domačem trgu) onemogočila izvoznim podjetjem nadaljnje forsiranje izvoza živine in mesa ter izboljšanje oskrbe naših potrošniških središč z mesom.
Oskrbo pa je moč izboljšati tudi s hitrim povečevanjem proizvodnje prašičev, s povečanjem proizvodnje in izboljšanjem tehnologije v brojlerski proizvodnji (skrajšanje ciklusa proizvodnje od sedanjih 70 na 5 dni — kot je običajen na takšnih farmah v tujini), dalje z boljšo in enakomernejšo preskrbo večjih potrošniških središč z ribami itd.
V sredo se je začela v etiopski prestolnici Adis Abebi afriška konferenca na »vrhu«. Udeležujejo se je najvišji predstavniki 30 afriških držav, zastopniki petih avtonomnih področij in voditelji osvobodilnih gibanj iz petnajstih kolonialnih ozemelj. To je prva vse-afriška konferenca in že v tem dejstvu tiči njen pomen.
Afrika je v zadnjih nekaj letih doživela silne spremembe: politični zemljevid celine se je spremenil, kolonia-lizem se umika. Politična neodvisnost je postala resničnost, z njo vred pa tudi ekonomske in druge težave. Tudi Afričani čedalje bolj spoznavajo, da je politična neodvisnost samo politična neodvisnost. Za popolno neodvisnost je potrebna vsaj še gospodarska neodvisnost, Afrika pa je še vedno ena izmed najmanj razvitih celin na svetu.
K temu je treba prišteti še nesoglasja med posameznimi afriškimi državami oziroma skupinami držav, ki imajo različne poglede na sodelovanje in odnose z bivšimi kolonizatorji. Ti namreč skušajo v spremenjenih razmerah vplivati na odločitve afriških vlad z gospodarskim pritiskom in s trdno navezavo teh vlad na svojo stran.
Zato ni mogoče pričakovati, da bo afriška konferenca na vrhu rešila vsa ta nesoglasja. Morda bodo ta nesoglasja prišla pod žarometi svetovnega zanimanja še bolj do izraza. Toda dejstvo, da vsi Afričani danes govorijo o afriški enotnosti in o afriški osebnosti, dokazuje, da je ta ideal danes skupen vsem Afričanom, če je nekaterim samo pretveza za iskanje ožjih, kra-
jevnih koristi, ne zmanjšuje njegovega pomena ne njegove privlačnosti. Za afriško enotnost bo potreben dolg in naporen proces in še več konferenc, toda sedanja konferenca v Adis Abebi bo ostala vsem v spominu kot prvi. zavestni in odločni korak v tej smeri.
Položaj v Laosu se je v zadnjih tednih poslabšal. Lani je bil sicer v Ženevi dosežen in podpisan sporazum o laoški nevtralnosti, ki so ga pozdravili vsi: od ZSSR, ZDA do Lit Kitajske. V Vientianu so osnovali Iaoško vlado z zastopniki vseh treh struj, laoški kralj Vatang pa je obiskal vse dežele podpisnice ženevskega sporazuma. Med svojimi obiski je dobil številna zagotovila
AFRIŠKI VRH
o pomoči Laosu in spoštovanju laoške nevtralnosti. Mir v Laosu je bil sicer na negotovih nogah, toda svet je upal, da bo sčasoma dodobra shodil.
Toda začela so se množiti znamenja, ki so napovedovala konec navideznega miru. Zunanjega ministra Folseno so umorili. Pred njim je doletela podobna usoda nekega generala. Potem je prišlo do prvih spopadov med enotami Patet Lao in enotami nevtralistič-nega polkovnika Kong Lija v Dolini vrčev. Svet se je vznemiril.
Predsednik ZDA Kennedy je pOslal v Moskvo svojega osebnega odposlanca Harrimana, ki je po sestanku s sovjetskim premierom Hruščovom dejal: »Hruščov in Kennedv potrjujeta, da njuni vladi  brez  pridržkov podpirata
ženevski sporazum o Laosu, o katerem je bilo govora in o katerem je bil dosežen sporazum na dunajskem sestanku med obema državnikoma«.
Iz te izjave je razvidno, da ni niti v interesu ZDA ni ti ZSSR, da bi se položaj v Laosu poslabšal in njegova nevtralnost porušila. Kdo je potemtakem zainteresiran za poslabšanje položaja v tem občutljivem delu sveta?
Ko je že kazalo, da se je položaj spet nekoliko pomiril, je nov incident tretjega maja ponovno razburil duhove. Tega dne so neznani vojaki s streli napadli dva helikopterja mednarodne komisije za nadzorstvo, ki sta letela v Ksing Huang po truplo nekega francoskega podoficirja. Kong Lijevi nevtralisti so za ta incident takoj obdolžili enote Patet Lao, ti pa so obtožbe odločno zavrnili in naprtili odgovornost za to dejanje nevtrali-stom. Dokazati ni bilo mogoče nikomur nič.
In prav v.tem je težava. Ni mogoče dokazati, katera zunanja sila si želi poslabšanje položaja v Laosu, ker se vse dogaja po posrednikih. Znano pa je, da je Liu Šao Ci med nedavnim obiskom v Burmi izrazil zaskrbljenost pekinške vlade zaradi kršitve sporazuma o Laosu po zahodnih državah. V Jugovzhodni Aziji in tudi drugje vlada nelagoden občutek, da LR Kitajska le ni tako nedolžna pri vsej zadevi, da bi lahko z mirno vestjo v sedanjem trenutku obtoževala Zahod, da krši ženevski sporazum. Morda pa to le ni samo strah pred zahodnim vplivom. Znano je, da ima Peking vse to območje za svojo »interesno sfero« in da ne trpi tukaj niti sovjetskega vpliva.
Predvolilne priprave - potrditev našega zaupanja v novo ustavo
(Nadaljevanje s 1. str.)
v preteklem tednu tako krajevni kot občinski politični štabi zaustavili nadaljnjo nalo-go-predvolilno aktivnost političnih organizacij do občinskih in zveznih ter republiških volitev. Dne 24. maja oz. do 26. maja bodo krajevne organizacije SZDL, sindikalne podružnice, mladina, borci in vsi drugi opravili še pomembno delo. Te dni se pogovarjajo o aktualnih gospodarskih nalogah v proizvodnji, izvozu, produktivnosti itd., obravnavajo osnove in dopolnitve o-snutkov statutov občin, delovnih organizacij in krajevnih
skupnosti, srečujejo se s kandidati za od'bornike in poslance ter se pogovarjajo z njimi o svojih težavah, načrtih in delu. Nadaljnje naloge v kmetijstvu in gozdarstvu, na področju šolstva in prosvete, znanosti in kulture, zdravstva, socialnega varstva, javne uprave in družbenih služb nasploh so predmet razprav na malih, delovnih, študijskih, masovnih in manifestativnih zborovanjih. S sprejemi mladih volivcev so bili razgrnjeni pred njimi ogromni uspehi naše socialistične graditve in njihove naloge.
Sprejem štafete mladosti in praznovanje dneva mladosti
vpada v čas, ko predvolilno vzdušje na delovnih razpravah dosega višek. Priprave na kresove, večer ob tabornem ognju, krajevne praznike, o-življanje tradicij NOB, priprave na 20. obletnico rojstva nove Jugoslavije itd.,itd. vse to je sestavni del predvolilne dejavnosti naših delovnih ljudi. Novi kadrovski prijemi, javno razpravljanje o vseh družbenih in političnih zadevah, zunanje politični položaj, obiski visokih osebnosti pri nas in razprava o V. plenumu CK ZKJ — tudi to so stvari, ki kažejo, da smo z novo ustavo še trdneje zastavili delo za svoj jutrišnji dan. Izgradnja socializma z udeležbo vseh po staja osnovni smoter osebne in skupne dejavnosti v naši družbi.
Gm.
Predlog odbora Stalne konference mest:
Podpore v višini minimalnih pokojnin
Stalna denarna pomoč naj bo ena od osnovnih oblik preskrb.-, starih in nepreskrbljenih občanov, nesposobnih za delo, ter tistih, ki nikakor ne morejo dobiti minimalnih denarnih sredstev za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. Višina minimalne socialne pomoči za, kritje nujno potrebnih življenjskih stroškov, kakor so hrana, stanovanje, obeka in obutev, naj bi ne bila manjša od minimalne pokojnine po predpisih o pokojninskem zavarovanju.
Te ugotovitve in pobude so izrekli na zadnji seji odbora
stalne konference mest za socialna in zdravstvena vprašanja, na katerih so razpravljali o družbeni skrbi za nepreskrbljene in stare ljudi v mestih.
Na seji odbora so ugotovili, da socialno skrbstvo pomaga starim in onemoglim z denarjem, prehrano, nastanitvijo v socialnih ustanovah in z zdravstveno zaščito. Stalno ali enkratno denarno pomoč je lani prejemalo nad 110.000 socialno nepreskrbljenih ljudi, skupni izdatki za to pomoč pa so znašali približno dve milijardi dinarjev.
V domovih za stare in one-
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
• Na velikem predvolilnem zborovanju v Beogradu, ki se ga je udeležilo nad 250 tisoč ljudi, je govoril generalni sekret:ir SZDLJ Aleksandar Ranković. Uvodoma je poudaril velik pomen predvolilne dejavnosti, nato pa je spregovoril o doseženih uspehih v obdobju po zadnjih volitvah. Dejal je, da se je družbeni proizvod v tem času povečal za polovico, industrijska proizvodnja pa celo za 67 odstotkov. V tem obdobju je tudi kmetijstvo dalo 30 odstotkov več pridelkov. Velike uspehe smo dosegli tudi pri ublaževanju neenakomernosti v razvoju posameznih predelov naše dežele. Pomoč ne dovolj razvitim republikam in rajonom je zgodovinska in politična nujnost. Taka politika obvezuje ne samo razvitejše, da bi pomagali manj razvitim, temveč tudi manj razvite, da bi razumeli potrebe razvitih, da stalno računajo s tem, da se morajo razvitejše republike tudi še naprej bolj razvijati in to spet tudi v lastnem interesu in v interesu vse skupnosti.
Potem ko je govornik orisal vsestranski razvoj, ki ga doživlja Beograd, kjer so izbrali tovariša Rankovića za poslanskega kandidata, je naglasil pomen nove ustave. Dejal je med drugim, da se je družbeno upravljanje globoko zakoreninilo na vseh družbenih toriščih. V njem se prek demokratičnih oblik urejajo vsa bistvena vprašanja, ki so za prebivalce življenjskega pomena. Sistematičnega samoupravljanja ne moremo razvijati brez polnega zaupanja v ljudi in zavestne družbene sile.
Aleksander Ranković je obširno govoril tudi o čuvanju zakonitosti. »Ni nobenih zaslug,« je dejal med drugim, »strokovnosti, pridobljenega družbenega ugleda ali službenega in drugega položaja, ki lahko privedejo do tega, da ljudi, ki so se pregrešili zoper zakone, ne bi preganjali glede tistega, kar voren položaj, politične funkcije, lahko samo otežujejo, nikakor pa ne olajšujejo, kadar
gre za takšna škodljiva dejanja.«
• Predsednik ZAR Naser se je med svojim obiskom v Jugoslaviji mudil tudi v Sloveniji, kjer je obiskal več krajev, med njimi tudi Ljubljano. V spremstvo predsednika Tita je obiskal dvorano Mestnega sveta Ljubljane, kjer so ga proglasili za častnega meščana slovenskega glavnega mesta. To je prvi tuji državnik, ki mu je Ljubljana izkazala to posebno čast. Izmed Jugoslovanov sta prejela to priznanje samo tovariša Tito in Kardelj.
• Predsednik republike Josip Broz Tito je odlikoval pisatelja Miroslava Krležo ob njegovi sedemdesetletnici z redom republike z zlatim \ encem. Umetnik, priznan tudi širom po svetu, je prejel to visoko odlikovanje za posebne zasluge v javnem delovanju.
SAMOUPRAVLJANJA NI BREZ ZAUPANJA V LJUDI
• Kakor smo že poročali, so v Novem Sadu odprli 30. mednarodni kmetijski sejem. V nedeljo ga je obiskal tudi tovariš Tito, ki je v izjavi poudaril, da je opazil velik napredek v kmetijstvu. Po njegovem mnenju smo lahko optimisti, ne glede na to, da je kmetijstvo še vedno odvisno od elementarnih in nekaterih drugih pogojev.
• Splošna gospodarska banka je že konec marca odobrila 20 zahtevkov za gradnjo, rekonstrukcijo in modernizacijo gostinsko-turi-stičnih objektov. Na ponedeljkovi seji je odobrila nadaljnjih 16 investicij. Med odobrenimi zahtevki je tudi posojilo 583 milijonov din za zdravilišče Dolenjske Toplice, kjer bodo povečali zmogljivosti za 242 ležišč.
Zdravilišče Čateške Toplice je dobilo investicijsko posojilo 523 milijonov din za gradnjo turističnega hotela s 100 ležišči, za restavracijo, hidroterapijo in letno športno kopališče. Banka je vezala odobritev na ustrezni vpis obveznic Splošne gospodarske banke iz občinskih investicijskih skladov.
• Svet za kmetijstvo in živilsko industrijo pri Gospodarski zbornici SRS je znova načel vprašanje prepovedi točenja odprtih vin, vsaj v večjih potrošniških središčih in turističnih krajih. To naj bi storili zaradi tega, da bi preprečili razno mešanje vin. Na vinskih kartah naj bi bili obvezno označeni poreklo, letnik in dobavitelj določene vrste vina.
• Da bi imeli potrošniški krediti še pomembnejšo vlogo na trgu, predlagajo, da bi odstranili nekatere administrativne ovire. Tako menijo, da menice z žiranti naj ne bi bile edini način zavarovanja kredita. Razen prek menice naj bi se banka zavarovala prek »zastavila«, ki bi lahko bilo zelo različno, kot na primer žiro račun, hranilna knjižica, kmetijski inventar, zemlja ali kakšna druga trajna vrednost.
• V letošnji turistični sezoni se bo pojavilo v primorskih krajih okoli 30 trgovin na kolesih. V nekaterih turističnih središčih so zgradili nove trgovske lokale. Vse to bo nedvomno pripomoglo k jačanju materialne osnove turizma, ker samo naravne lepote še ne zagotavljajo večjega priliva tujih turistov v našo deželo.
• V nedeljo okrog 11. ure je presenetil Ljubljančane in prebivalce bližnjih krajev močan potres. Občutili so ga kot močno valovanje morja. Potresni epicenter je bil v bližini Litije. Močne sunke so čutili tudi v Domžalah, Kranju, Kamniku in Gornjem gradu. Med potresom so se podirali dimniki, z zidov se je krušil omet, s streh pa so padali strešniki. Nekaj ljudi je bilo laže ranjenih.
mogle je bilo pred dvema letoma 8500 varovancev. Možnosti teh domov pa niso zadovoljive, da bi sprejeli vse ljudi, ki jim je oskrba nujno potrebna.
Starostna sestava prebivalstva naše dežele se zelo naglo   spreminja   In : vedno:
več je pri nas starih ljudi. Leta 1953 je bilo v Jugoslaviji približno 1,500.000 nad 60 let starih ljudi: strokovnjaki pa predvidevajo, da jih bo prihodnje leto že blizu dva milijona. S tem narašča tudi število onemoglih in za delo nesposobnih občanov, ki jim je socialna pomoč nujno potrebna. Nekateri menijo, da bi bilo treba z občinskimi odloki priznati tem ljudem pravico do materialne pomoči, ne pa samo predvideti možnost denarne pomoči, ki je spričo pomanjkanja denarnih sredstev dostikrat ni bilo mogoče uresničiti.
Zaradi slabega vremena slabši promet
20. maja je bilo novomeško sejmišče zaradi slabega vremena slabše obiskano kot sicer. Kupcem je bilo na voljo 836 prašičev, od katerih so jih G74 prodali. Cena je bila tokrat nekoliko nižja kakor na zadnjem sejmu.
Iz Niša
pošiljajo prisrčne pozdrave z najboljšimi željami za 25. maj, domačim pa lepe pozdrave vojaki: Lojze Zupančič, Franc Vskoreč, Lojze in Feliks Božič.
POPRAVEK
V vest »PREDLOG ZA NAŠO NOVO HIMNO«, ki smo jo objavili pretekli četrtek, se je vrinila neljuba tiskarska napaka: namesto natisnjenega stavka »Prejšnji teden se je v Beogradu končal izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije .. .« bi moralo biti zapisano: ». .. kongres Zveze komponistov Jugoslavije . . . « Bralce prosimo, da neljubo napako tiskarne »Delo« oprostijo. Uredništvo

Izpolnili bomo dolžnost do sobe in drugih
(Nadaljevanje s JU str.)
Socialistične zveze, seji drugače — bomo vplivali na delo občinske skupščine, na njene odločitve in na uresničevanje njenih aktov, ki bodo izražali naše delavskega sveta ali skupne interese. Ali bolje: občinska skupščina ne bo mogla uspešno delati brez našega sodelovanja. Njene odločitve ne bi imele pravega učinka brez
kar je cesarjevega«. Danes zavest občana merimo po tem, koliko je pripravljen sodelovati pri urejanju družbenih zadev, ki so tudi njegova lastna zadeva, pri uravnavanju življenja skupnosti, katere član je tudi sam. Ne gre torej za poslušnost, pokornost, podložnost ali kaj podobnega. Narobe: občan ima toliko večjo družbeno veljavo,  njegov prispevek
samo  po  svoji glavi, ■ brez   dogovarjanja   z a občani, ne da bi pri-sluhnili težnjam delovnih ljudi ali celo proti * njihovim interesom, bi ■ to   pomenilo   zlorabo ■ zaupanja. Vsak posa- a mezni odbornik in ob-činska skupščina kot celota se morata zave- " dati, da nista sama sebi ■ namen, da predstavlja- B ta občino, torej občane B ki   bdijo nad njunim delom.
delovne or6anizaoje!
2Ar. incijct volirrto
oacmsiv z.aon zbor movnn
SKUPMOSii ^S-
OBClNSKA SKUPSClHA
volivci t
26. moja volimo
občinski ZBOR zbordeiovmh skupnosti
"občinska skupščina k§*"
Jutri in v nedeljo bomo izpolnili dolžnost do sebe in drugih delovnih ljudi, s katerimi nas družijo skupni interesi. Z izpolnitvijo svoje dolžnosti bomo potrdili dosedanjo pot in izrazili pripravljenost, da gremo še naprej po poti napredka: za
■ bogato vsestransko
■ rast naše občine in
■ za razcvet vse jugo-
■ slovanske skupnosti.
■ Z množično udeležbo
■ na volitvah, kjer bo-
■ mo volili odbornike
■ občinske skupščine,
■ bomo   dokazali, da
■ živimo s svojo obči-
■ no in da smo njeni
■ aktivni člani.
tiste konkretne politike, ki jo snujemo v vsakdanjem življenju, pri samostojnem odločanju o zadevah v podjetju, v stanovanjski hiši, na šoli in drugje. To pa pomeni, da je delovanje samoupravnih organov v občini prepleteno med seboj, v medsebojni odvisnosti. Zaradi tega je nemogoče, da bi se občinska skupščina za štiri leta, do novih volitev, osamosvojila od občanov in delala po svoji glavi.
Z izpolnitvijo svoje volilne pravice, ko bomo dali glas za odbornika občinske skupščine, bomo prevzeli nase dolžnost: ostati še naprej v dejavnem odnosu do svojega predstavniškega organa. Izpolniti samo volilno dolžnost, to bi bil boren prispevek občana pri urejanju skupnih zadev v občini. Človek v naši družbi ni več sa-nio državljan. Njegova stopnja »državljanske zavesti« se ne meri samo po tem, ali je sodeloval na volitvah, ali poslušno izpolnjuje »predpise države« in ali »daje bogu, kar je hožjega,   cesarju pa,
pri bogatitvi družbe in s tem tudi sebe je toliko večji, kolikor manj je podložnik.
Ko bomo dali svoj glas za odbornika, kar smo seveda dolžni storiti, če nam je napredek občine pri srcu, ne smemo tega storiti tako, kakor da bi se znebili bremena, češ: zdaj pa plavaj, kakor veš in znaš! Odbornik kot posameznik in občinska skupščina kot celota ne bosta mogla uspešno delati, če ne bomo sodelovali z njima, usmerjali njuno delo, jima dali pobude in ju kritizirali, če bo treba. Kolikor bolj bodo odločitve občinske skupščine rezultat najširše razprave na sestankih Socialistične zveze, zborih volivcev in na drugih demokratičnih tribunah, toliko večje bo zagotovilo, da bodo ugodno sprejete pri občanih in da jih bodo le-ti vestno izpolnjevali.
Tudi odborniki se morajo zavedati, da sprejemajo z izvolitvijo veliko obveznost do občanov: skozi mandatno dobo bodo morali opravičiti njihovo zaupanje. Če bi delali
Koledar volitev
24. maj
26.
maj
Volitve v zbor delovnih skupnosti
• Volitve v občinski zbor in kmetijsko skupino zborn delovnih skupnosti
KANDIDATKA ZA SOCIALNO-ZDRAVSTVENO SKUPINO OBČINSKE SKUPŠČINE
— Delam na referatu za mladinsko varstvo za mladoletne prestopnike, zato o teh stvareh najlaže govorim. Za otroke, ki so potrebni posebnega šolanja, bi morali imeti več   denarja, prav
tako za njihovo nadaljnje učenje po končani posebni šoli. Včasih damo težke milijone za otroke, ki so prizadeti z vidom ali sluhom, da končajo osemletko v Ljubljani, potem pa ne vemo, kam z njimi. Zanje bi morali imebi posebne delavnice, kjer bi se lahko usposabljali za življenje in si sami služili kruh, tako pa so mnogi vse življenje v breme skupnosti.
Pri svojem delu opažam, kako nam manjka psiholog. V Novem mestu ga sploh ni-
mamo, pa bi ga res nujno potrebovali. Uspešno delo z mladoletniki terja skupno delo psihologa, pedagoga in socialnega delavca, to pa pri nas ni mogoče, ker kot rečeno, nimamo psihologa. Neki tovariš te stroke se vozi iz Ljubljane in honorarno dela pri nas, kadar imamo komisije za kategorizacijo o-trok. Pri nekaterih otrocih se pojavljajo motnje, ki bi jih psiholog zlahka odpravil, če pa jih zanemarimo, srečamo dostikrat takega o-troka kot mladinskega prestopnika. V zadnjem času res ni veliko deliktov te vrste, pač pa je problematična vzgoja otrok.
Tako nam je povedala 23-letna socialna delavka Marija Prah iz Novega mesta, ki kandidira za skupino zdravstva in socialnega varstva v občinskem zboru delovnih skupnosti.
čestitka iz Sombora
Belokranjski in dolenjski fantje, ki so pri vojakih v Somboru, čestitajo za dan mladosti in pozdravljajo svojce. Marjan Zugič, Jože Vodopivec, Jože Slak, Peter Zunič, Anton Rožič, Stanko Simonič, Anton Husič, Leopold Matkovič in Peter Mat-kovič.
NARODI JUGOSLAVIJE!
Zgodovina nas je naučila, da samo enotni in pobrateni lahko kljubujemo vsem težavam in uresničujemo svoje smotre v boju za lepšo prihodnost. S krepitvijo socialističnih družbenih odnosov in čedalje večjo vlogo delovnega človeka v določanju poti našega razvoja se bo krepil temelj bratstva in enotnosti vseh narodov Jugoslavije. Zavestne družbene sile morajo nenehoma krepiti solidarnost vseh delovnih ljudi, poglabljati zavest o enotnosti posameznih in skupnih interesov, razvijati kar največjo odgovornost vseh in vsakogar za skladen socialistični razvoj.
MLADINA JUGOSLAVIJE! Socializem je tvoja sedanjost in prihodnost. Samo v socialističnih odnosih človeške solidarnosti in humanosti, v visoko razviti socialistični družbi je smisel tvojega boja in življenja. Zato se uči, ustvarjaj, bodi neutrudljiv graditelj socializma in dosledna idealom borcev revolucije.
VOLIVCI, OBČANI IN OBČANKE!
Z zaupanjem lahko gledamo v našo prihodnost. To lahko storimo, ker občan proizvajalec in upravljavec čedalje bolj neposredno odloča o pogojih svojega dela, razvoju svoje delovne organizacije, komune in vse skupnosti.
Ena izmed oblik tega odločanja so tudi bližnje volitve v skupščino.
Glasujmo za krepitev resničnih socialističnih družbenih odnosov in demokracije, za materialni in kulturni napredek dežele, za mir in socializem.
Izvolimo tiste, ki se bodo dosledno zavzemali za samoupravljanje, za zgraditev socialistične družbe svobodnih ljudi, za hitrejši ekonomski napredek, za čedalje boljše življenjske pogoje delovnega človeka, za enotnost enakopravnih in pobratenih jugoslovanskih narodov in narodnosti, za solidarnost delovnih ljudi, za ideale naše revolucije.
Izvršni odbor zveznega odbora SZDLJ
Občinski komite ZIVIS v Novem mestu je prejšnji teden organiziral več posvetovanj mladih volivcev. Na teh koristnih srečanjih so se mladi volivci pomenili o načelih nove ustave, o volitvah, predvsem pa o problemih svoje organizacije, pri čemer so posebej poudarili nujno potrebno izgradnjo stanovanj za mlade ljudi.
SPREJEMI MLADIH VOLIVCEV
Mladina novomeške občine se je zborov volivcev, na katerih so izbrali odborniške in poslanske kandidate, zadovoljivo udeleževala, samostojno je organizirala 9 zborov mladih volivcev, posvečenih zlasti tistim mladincem, ki bodo letos prvič uveljavili svojo volilno pravico. Razprave sicer niso bile povsod tako živahne, kakor bi pričakovali, so pa obdelale precej problemov, ki težijo mlade ljudi, in čemur bodo morali prisluhniti tudi tisti mladinci, ki bodo izvoljeni v predstavniška telesa.
Trenutno so med mladino najbolj aktualni pogovori, kako bodo okrasili volišča in kar najbolj pomagali, da bodo bližnje volitve lepo uspele. Ponekod so se že odločili, da bodo odšli na volišča kar skupinsko.
V dneh pred volitvami se bodo z mladimi volivci, zlasti s tistimi, ki bodo tokrat prvič pred glasovalno skrinjico, posvetovali predsedniki krajevnih organizacij Socialistične zveze na podeželju in predsedniki delavskih svetov v delovnih kolektivih gospodarskih organizacij, ki bodo v ta namen priredili svečan sprejem za mlade volivce.
Dolenjski fant
ki je pri vojakih v Makedoniji, pošilja vsem znancem, domačim in sorodnikom lepe pozdrave, mladini pa čestita za praznik mladosti. Jože Lužar, doma z Vinice pri šmarjeti.
Mornarja iz SpiHa
toplo pozdravljata vse znance in mladino, kateri želita ob njenem prazniku 25. maju še mnogo delovnih u-spehov. Franc Pucelj iz Dob-ruške vasi in Lojze Božič z Dobrave.
Čestitka iz Dubrovnika
Vsem aktivom mlacf.nske organizacije želim še mnogo uspehov in jim čestitam za 25. maj, obenem pa pozdravljam vse domače in prijatelje iz mirnopeške doline. Vojak Janez Krcvs.
Stev- 207u867

»Brežiška občina se je lepo razvila"
SREČANJI
Niko Perkman iz Brežic kandidira v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Brežice. Bojen je leta 1937, po poklicu pa je visokokvalificirani avtomehanik. V Agroservisu v Brežicah je zaposlen že od leta 1954, torej odkar se je izučil. Končal je nižjo gimnazijo. V Agroservisu je član izvršnega odbora sindikalne podružnice, je pa tudi član občinskega komiteja ZKS v Brežicah.
— Tovariš Perkman, kako sodite o delu dosedanjega ljudskega odbora?
— Posebno veliko o tem ne bi vedel povedati. Šele lansko jesen sem po dveh letih prišel od vojakov. Omenil bom prve vtise, ki sem jih dobil po vrnitvi iz JLA. Obrati v Brežicah, tako industrijski, obrtni kot kmetijski, so v času moje odsotnosti močno napredovali. Zlasti v kmetijstvu je bilo na področju razvijanja sodobne proizvodnje in podružbljanja zemljišč v zadnjih dveh letih zelo veliko narejenega. Močno me je iznenadilo lepo novo stanovanjsko naselje v Brežicah, kopica obnovljenih trgovin, razni novi komunalni objekti in tako dalje. Vse to sem najbrž opazil toliko bolj kot drugi, ker me dve leti ni bilo doma. Skoroda bi lahko rekel, da sem se težko znašel, ko sem prišel domov, toliko novega sem opažal na vsakem koraku.
— O dosedanjem delu ljudskega odbora sva se pomenila.  Zdaj  pa bi
radi slišali še vaše mišljenje o nalogah bodoče občinske skupščine. Mislim, da je največja
Niko Perkman
naloga vseh občanov dosledna uresničitev vsega, kar nam nalaga letni program razvoja občine. Letošnji plan je, upoštevaje razpoložljiva sredstva, — na žalost nam prav teh močno primanjkuje — zelo dobro zastavljen. Rad bi poudaril tudi to: manj bo treba ostajati pri razgovorih in bolj kot doslej uresničevati sklepe. Toliko o letošnjem letu. Glede daljnoročnih nalog pa mislim, da si lahko veliko obetamo od turizma; zlasti za naše področje, ki leži na pol poti med Zagrebom in Ljubljano ob sodobni avtomobilski cesti, je turizem zelo pomemben. Razpoložljivih sredstev v gospodarstvu, ki jih je že tako premalo, pa ne bomo smeli drobiti.
Stanislav Plaveč, rojen 1. septembra 1940 v Novem mestu. Maturira! leta 1960. Ze v gimnazijskih letih mladinski aktivist in priljubljen tovariš, član ZK od leta 1959. Sedaj študent 3. letnika ekonomske fakultete v Ljubljani in kandidat v zbor občinske skupščine prve volilne enote v Novem mestu.
— Kaj misliš o svoji kandidaturi in kako gledaš na nekatere probleme v naši občini, predvsem gospodarske?
— Čeprav študiram v Ljubljani, sem dovolj doma, da poznam razmere v našem kra-
Delovni ljudje!
Hitreje bomo napredovali, če bomo odločneje razvijali samoupravljanje kot največjo pridobitev delovnega človeka in se vztrajno borili zoper vse antisocia-listične pojave, zlasti proti birokratizmu, malomeščanski brezbrižnosti, lokalizmu in drugim oblikam sebičnega pozabljanja na interese delovnega človeka in skupnosti.
V tem boju sta program ZK in nova ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije močno orožje v rokah slehernega državljana, njegovih organov in organizacij.
„Naloge ne bodo lahke"
Ivan Abram je kmetovalec, doma iz Dobrave pri Kostanjevici. Ze ko se približaš domačiji, zlahka ugotoviš, da si na trdni kmetiji, ki jo vodi vešča roka. Tovariš Abram kandidira za odbornika občinskega zbora občinske skupščine Videm-Krško.
— Ko ste sprejeli kandidaturo, tovariš Abram, ste se gotovo ozrli po nalogah, ki čakajo odbornika z vašega področja?
—Ker nisem edini kandidat, lahko rečem, da bo imel odbornik, ki bo izvoljen, kar precej dela. Veliko neurejenih poti je tod okoli. Na Vodenice, v Orehovec in ltžišče na primer. Proti Vodenicam so ljudje sami začeli graditi cesto. 1 kilometer je narejene po vojni, še nekaj kilometrov bi jo bilo treba zgi.i:liti, pa bi imela naselja Male in Velike Vodenice ter Ržišče
Ivan Abram
povezavo s cesto, ki jo gradijo iz Šentjerneja na Ban. Zdaj so odrezani od sveta, zato bi jim to veliko pomenilo.
— Kako sodite o dosedanji politiki ljudskega odbora na vašem področju in v kmetijstvu?
— Zadnja leta Je bilo težko utirati pot za kooperacijo. Letos, ko so bili ljudje za to, pa gnojil ni. .. Težko je, zasebni kmet pa se kljub temu vživlja v nove načine kmetovanja. S cenami pridelkov so težave. V to kislo jabolko bo treba vgrizniti in spraviti cene na ekonomsko osnovo. Sadje letos lepo kaže, če bo cena, si bodo ljudje opomogli. Tudi krme in žit bo dovolj, če ne bo kakšne ujme. Politika ljudskega odbora je bila dobra, ni ji kaj reči. Kmetu pa bo le treba jasno povedati: tu boš ostal, tu bomo zaokroževali zemljišča in tam podružbljali.
— Najin razgovor je pri koncu; le še to povejte, kako gledate na kostanjeviški turizem?
—Priključek na avtocesto Je potreben asfaltiranja, to Je prvo. Naše gostinstvo se ne obnese, tudi tam bo treba kaj ukreniti. Kostanjeviška okolica je lepa. Grad preurejajo, šivalnico imamo v gradu, obrat zdravilnih z->l 5č se obeta, dve mizarstvi sta in kleparstvo. Vse to kaže razvijati še naprej. Ureditev okolja za turizem veliko velja. Več denarja bi potrebovali za krajevne zadeve. Priznati pa moramo tudi to: ko bi dala občina ves proračun za potrebe kateregakoli področja na podeželju, bi bilo za vse želje premalo ... Kdo, ki je umrl pred vojno, bi se moral zbuditi. Zvrtelo bi se mu
Za dan mladosti
pošiljajo slovenski fantje, ki so pri vojakih v Banja Luki, tople pozdrave in čestitke vsej slovenski mladini, domačim pa lep pozdrav! Tono Javornik, Karlo Urck, Marko šmalc, Jaka Smolej, Mario Gregorič.
v glavi, ko bi videl ves napredek zadnjih let... »Oživljeni« bi nam najbolje povedal, koliko smo naredili. Mi, kar nas je mlajšega rodu, pa skušamo razumeti razvoj in se lotevamo vsega, kar je novo. Naš odbornik pa bo imel polne roke dela, to drži!
Stanko Plaveč
ju. Kandidaturo sem sprejel s presenečenjem. Smatram, da je to veliko priznanje in zaupanje občanov, ki so me predlagali v svoji volilni enoti. Kot bodočega ekonomista me zanima predvsem gospodarski razvoj naše občine. Iovsod seseda primanjkuje kadrov; zlasti mlade inteligence, ki bi z delovnim pole-tom in znanjem zadov.Ua potrebam hitrega razooia vseh gospodarskih dejavnosti.
— Kaj si želiš, da bi Novo mesto na hitro dobilo?
— V prvi vrsti kopališče! Potem, da bi športne objekte izkoriščan v namene, katerim naj res služijo. Kot Novome-ščan pi si š' želim, da bi dostojno proslavili 600-letnico našega mesta.
Še eno srečanje. To je Zofka Prah, 22-letna uslužbenka ObLO v Novem mestu. Letos bo šla prvič na volišče.
— Kako gedaš na nedeljske volitve? Imaš kakšne posebne želje?
— Volitve pričakujem z velikim zanimanjem; ne samo zato, ker bom prvikrat volila, temveč predvsem zato, ker se bo tukaj izrazila resnična ljudska volja v vsej svoji razsežnosti in resnični demokraciji. Razen tega sem zelo vesela, da se mladim ljudem tako veliko zaupa in da se je žena uveljavila kot enakovreden tovariš moškemu, v vseh oblikah družbenega življenja.
— In želje?
— Da bi kulturno življenje v Novem mestu resnično zaživelo! Iniciativa 63 — zakaj ni še več takšnih prireditev? In da bi dobila mladina že tolikokrat obljubljene prostore. Imeli smo klub mladih, pa so nam vzeli še to sobo! Veliko želja imam; vem, da vse niso uresničljive, nekatere pa so; zakaj jih ne dosežemo?
Srečali smo dva mlada človeka slučajno na ulici. Mesto je polno ljudi, sobotni večer je. Reka gre kakor srebrn pas v soju luči naprej. Tudi oni gredo vedno naprej, z duhom časa, mladi in starejši, ki poznajo težje dni. Dragocenosti njhovih izkušenj so jim kažipot.
S. L.
Zofka Prah
„Brez zadruge res ne gre več!"
Jože šepec je kmetovalec iz Cundrovca pri Brežicah. V starejšo generacijo šteje. Otepal se je kandidature, ker je bil vsa leta po vojni razen v eni mandatni dobi odbornik OLO. Zaradi povezanosti delovanja nove skupščine z delom prejšnjega ljudskega odbora pa bo moralo ostati tudi nekaj starih odbornikov. Zato je nazadnje le sprejel kandidaturo za odbornika občinskega zbora občinske skupščine Brežice.
— Kot odbornik ste star maček, povejte torej kaj o pripravah na volitve, tovariš šcpec!
— Priprave gredo kar dobro! Bolj demokratično je vse, kot je bilo včasih. Ljudje pa niso z vsakim kandidatom zadovoljni, veste! Veliko razpravljajo o tem, kdo naj jih zastopa. — Tako je povedal in takoj prešel na probleme svojega okoliša:
— Pri nas je največ preglavic z jezerom ob Sromeljšči-ci. Tod je poplavno področje. Sromeljščica prinaša naplavine, korito je zatrpano in zato poplavlja. Nekaj bo treba ukreniti ali odpisati davke ali regulirati strugo. Naredili smo na občino vlogo za odpis davkov. Videti je, da se strinjajo.
— še o kmetijstvu povejte kaj, saj pravijo, da ste dober gospodar!
— Kar dobro gre. Zadruga nam gre na roko s strojnimi uslugami. Vprežne živine Je malo. V desetih dneh sem s pomočjo zadruge opravil vse za setev. Z umetnimi gnojili Je letos težko, ker ni nitro-
monkala. Krivi pa smo kmetje sami, ker ga nismo kupovali v jeseni, ko ga je bilo dovolj. Tistih nekaj vreč bi lahko vsakdo spravil doma in še na kredit bi lahko dobil. Letošnje leto je dobra šola za vnaprej!
— Že doslej ste bili odbornik, torej poznate delo ljudskega odbora?
— Rekel bi, da je bilo kar dobro. Odbor se je precej mujal, da bi se zvlekli iz težav, v katerih smo bili. Pri nas je veliko odvisno od kmetijstva, ker ni industrije. Ljudje pač potarnajo za davke, toda kaj storiti? Davki so v naši občini glavni dohodek. Kakšna nova tovarna bi nam zelo prav prišla. Večji dohodek bi bil in tudi ljudi s po-družbljenih zemljišč bo treba nekje zaposliti.
— Z gozdarstvom je pri vas težko, kaj kaže ukreniti? Kako sodijo ljudje?
— Nekateri tako, drugi spet drugače. Gozdov pa imamo komaj za domačo porabo. Izsekani so. Spremeniti in obnoviti jih bo treba. Topole bi po mojem bile primerne, jaz sem že poizkusil. Nekaj sadik sem na svojem posadil. Rečem vam, rastejo, da je veselje! Mi, kar nas je lastnikov gozdov, pa imamo premalo denarja za večjo akcijo. Ce bo dala družba — videti je, da bo — se bomo morali sprijazniti z novim gospodarjenjem v gozdovih. V začetku bo najbrž težko, tako kot je bilo pred leti s kooperacijo. Odklanjali smo zadrugo In kooperacijo, danes pa ne bi znali kmetiti brez zadruge.
Življenje ubira svojo pot naprej, ne levo, ne desno se ne ozira, sprijazniti se je treba s tem in ujeti korak.
— Kaj pravite h govoricam, da se umetno osemenjevanje živine ne obnese?
— Tako vam povem: umetno osemenjevanje je pametna stvar. Krave se letos resda ne brejijo tako, kot so se sicer. Vzrok pa ni v umetnem osemenjevanju. Huda zima je bila, krme je premalo, krave so podhranjene, pa se ne o-brejijo tako, kot so se prej.
Mirni Udovič
Potrebujemo vrtec, igrišče in novo šolo
MIMI UDOVIC, uslužbenko »Novoteksa« v Novem mestu, so predlagali kot kandidatko za občinski zbor volil-ci bršlinskega konca nad železniško progo. Na vprašanje, katerim problemom bo v ljudskem odboru posvečala največ pozornosti, je povedala:
— Ce bom izvoljena v ljudski odbor, se bom v prvi vrsti zavzemala za razbremenitev žena pri delu. Pri nas v Bršlinu se je zadnja leta močno razvila industrija in je mnogo žena zaposlenih. Ker si gospodinjske pomočnice večina ne more privoščiti, niti jih ni dobiti, si pomagajo tako, da z možem delata v izmenah in pazita na otroke, eden dopoldne, drugi popoldne. Zaradi tega imajo vse tovarne velike težave, kadar sklicujejo sestanke bodisi organov samoupravljanja ali o-stalih. Vrtca ni nobenega, igrišča tudi ne, trgovin pa je za tako razvit industrijski predel premaJo. Ce bi bile žene razbremenjene pri delu doma, bi se tudi lahko v večji meri vključeevale-v delo raznih organizacij.
Kot članici šolskega odbora novomeške osemletke mi je tudi dobro znan problem gradnje nove šole. Na to bo treba misliti, saj sedanja stavba nikakor ne zadošča več potrebam. Vemo pa, da vsako leto prihajajo novi učenci in da je z dvema šolskima izmenama šolsko poslopje ves dan docela zasedeno. Otroci Iz Karteljevega, Prečne in ostalih oddaljenih krajev, ki imajo vsak drugi teden šolo popoldne, prihajajo v zimskem času domov v popolni temi. To res ne gre! Ce bi imeli novo šolo in več učilnic na razpolago, bi lahko vsi oddaljeni otroci hodili k pouku dopoldne. V zvezi z gradnjo nove šole pa nastane vprašanje sredstev. Vem, da jih trenutno nimamo, zdi se ml pa, da bi jih morali začeti s skupnimi močmi takoj ubirati.
»Z razvojem in s korakom življenja se je treba spoprijaz-niti in iti z njima vštric ...« meni tovariš Jože šepec
KMETIJSKA ZADRUGA DOLENJSKE TOPLICE:
NAJPREJ ZEMLJA, NATO VSE OSTALO
Lojze Bradač, predsednik zadružnega sveta kmetijske zadruge Dolenjske Toplice, nam je povedal pred dnevi:
»Ljudje, ki preudarijo in razumejo razvoj, odobravajo to, kar dela naša zadruga. Nazad-njakov je na srečo pri nas zelo malo. Ko smo začeU letos krčiti 35 hektarov steljnikov, so nekateri starejši nezaupneži trdili: ,Ta stelj-nik je marsikoga živel'...
To so besede iz ust ljudi, ki se s tem, kar je novo, težko sprijaznijo. Njihovi trditvi navkljub pravim jaz: boljše bodo živeli ljudje, če bo namesto stelje rasla pšenica! Počasi in preudarno delamo, zato pa so uspehi veliki. Nove oblike kmetovanja in novi načini so za kmeta privlačni.«
Mnogo besed je bilo, še več pa dejanj. Začelo se je po vojni. Prebivalci vasi na področju, ki ga dandanes zajema kmetijska zadruga Dolenjske Toplice, so začeli odhajati v tovarne. Na zemlji je bilo že od nekdaj premalo kruha in zaslužka. Razvijajoča se indu-
Predsednik zadružnega sveta KZ Dol. Toplice Lojze Bradač
strija v Novem mestu: No-voles, IMV, SGP Pionir, Krka, Novoteks in še drugi obrati so privabljali mladi rod.
Stari ljudje so ostajali doma in zmajevali z glavami. Nato je završalo: pojavil se je hmeljev nasad v Jurki vasi. Napovedi nejevernežev je že prva letina postavila na laž. V letu 1959 so bili odkupljeni prvi hektari zasebne zemlje. Prihodnje leto še več, danes pa ima kmetijska zadruga Dolenjske Toplice okoli 650 hektarov po-družbljenih kmetijskih površin, štiri leta so vmes. Štirikrat po 365 dni. Brez števila razlag, prepričevanj in razgovorov ter trdega dela. Danes v okolici nihče več ne zmajuje z glavo, kadar kdo omeni KZ Dolenjske Toplice. Načrt, ki je slonel na temelju: najprej zemlja, nato pa vse ostalo, se je obne-sel. Mladim zadružnim obratom je zagotovljena bodočnost. Dovolj bo krme za hleve, v katerih je živina, do-volJ_ gnoja za hmeljeve nasade in tudi strojev je dovolj.
V dveh letih in pol: 650 hektarov zemljišč
Na Dolenjskem ni kmetijske zadruge, ki bi podružbi-la tako velike površine zasebnih zemljišč kot prav KZ Dolenjske Toplice. Tudd tukaj ni Slo zlahka, samo od sebe in brez težav. Leta 1959 je bilo na sedanjem področju 37 hektarov površin splošne-
ga ljudskega premoženja ter majhen del odkupljenih. To je bilo v času, ko so na našem področju rasli prvi hmeljevi nasadi.
1960. leta se je razmahnil odkup zemljišč. Delovne sile za obdelavo je primanjkovalo, ker se je mladina večji del zaposlila v industriji. Ljudje so zemljo ponujali. Zadruga je odkupovala vse, brez izbire. Družbena posest se je povečala od prvotnih 37 hektarov na 132. V letu 1961 se je odkup nadaljeval, tako da je bilo konec leta že 198 hektarov družbenih površin, še bolj se je razmahnil v letu 1962, ko je bilo v zadrugi že 536 hektarov zemljišč.
V tem času je po treznem razmišljanju obveljalo načelo: odkupiti vsako parcelo, ki je na ponudbo. Navidezno je bilo takšno stališče morda res videti neresno in neutemeljeno. Razmetane parcele so se kopičile. Kdo jih bo obdeloval in kolikšni bodo stroški prevozov strojev za obdelavo? Tako so se vpraševali mlačne-ži. V letu 1962, ko je sledila prva arondacija, pa se je pokazalo, da je vsaka odkupljena parcela prišla prav, bodisi kot osnova za zaokroževanje, bodisi kot zemljišče, katero so lahko nudili v zameno za površine, ki jih je zajelo zaokroževanje.
Najprej pred svojim pragom — in razgrnjeni načrti
Po prvi arondaciji se je v letu 1962 povečal obseg družbenih površin na 536 hektarov, po drugi pa je že dosegel o-koli 650 hektarov. V zadrugi pravkar pripravljajo tretjo arondacijo.
Lastniki so se sprijaznili s politiko podružbljanja zemljišč in ne kažejo več nekdanjega nerazumevanja. Kmetijska zadruga je svoje načrte razgrnila pred prebivalci svojega področja. Brez skrivanja so povedali: vse površine primerne za strojno obdelavo, pridejo v poštev za podruž-bljanje. Začeli so pri članih svojega kolektiva in pri zadružnih organih. V kolektivu kmetijskih obratov KZ Dolenjske Toplice ni prav nobenega člana, ki bi bil polproletarec. Dali so zgled pri podružblja-nju zemljišč.
Vsem zadružnikom in vsem prebivalcem čestita za krajevni praznik Dolenjskih Toplic
kolektiv
KMETIJSKE ZADRUGE DOL. TOPLICE
Jutri, 24. maja, vabimo vse člane delovnih skupnosti, v nedeljo, 26. maja, pa vse občane, da že v zgodnjih jutranjih urah na voliščih izpolnijo svojo osnovno državljansko dolžnost!
2e pred začetkom akcije podružbljanja, pa tudi potem, ko je že stekla, je bilo brez števila razprav po vaseh, po zborih volivcev, na zadružnih sestankih in povsod, kjer se je zbralo več ljudi. Utemeljevali so takšen razvoj kmetijstva, odgovarjali na vprašanja, ki so jih zastavljali kmetovalci, in pojasnjevali. Nobenega skrivanja ni bilo, »karte so dali na mizo«, kot pravijo sami.
Živinoreja in hmelj ter poljski pridelki za kolobar
Vzporedno z odkupom zemljišč so nastajali načrti za u-smerjanje družbene kmetijske proizvodnje v zadrugi. Področje je takšno, da je omogočalo živinorejo, dosedanji nasadi hmelja so se tako obnesli, da bodo povečali s hmeljem zasejane površine na 15 hektarov, na preostalih zemljiščih pa bodo pridelovali razne vrste krme za živino ter tudi poljščine.
V družbeni proizvodnji so se že izoblikovali trije okoliši in obrati. Na področju Jurke vasi živinorejski obrat s kravami molznicami ter hmeljarsko proizvodnjo, na področju Dol. Toplic ter Gor. Sušič živinorejski obrat, ki se hkrati ukvarja tudi s poljedelstvom, in na področju Soteske in Podhoste živinorejski obrat.
Proizvodnja vseh treh obratov sestavlja celoto
Svojevrstna in gospodarsko utemeljena posebnost družbene proizvodnje v KZ Dolenj-
lo na 450. Pitališča govedi že zdaj čutijo pomanjkanje telet, ki jih le stežka dobijo. Kmetijska zadruga Dolenjske Toplice bo polovico potreb po teletih za pitanje krila sama. Nekaj jih bo nudi hlev v Jurki vasi, nekaj v Gor. Sušicah, nekaj pa jih bodo dobivali iz pogodbene reje.
Dejavnost zadruge se spreminja
Pred štirimi leti je gozdarstvo zajemalo 60 odst. dejavnosti zadruge. Vzporedno s podružbljanjem zemljišč se je vloga gozdarstva vedno bolj zmanjševala, lani je kmetijstvo predstavljalo 62 odst. dejavnosti, letos pa se bo delež kmetijstva povečal še bolj. 376 milijonov skupne vrednosti proizvodnje v letošnjem letu se bo po načrtu razdelilo tako: lastna kmetijska proizvodnja 81 milijonov, 145 milijonov odkupi in reprodukcijski material, 150 milijonov pa gozdarstvo.
Osnovna sredstva zadruge so vredna 184 milijonov in pol. V letu 1961 so naložbe dosegle 109 milijonov, preostanek pa je bil investiran lani. Hlev v Jurki vasi je veljal 28 milijonov 600 tisoč dinarjev. Za nakup zemljišč so lani porabili 13 milijonov dinarjev, letos pa je namenjenih za to 20 milijonov. Zadruga je obremenjena z nekaj manj kot 57 milijoni kreditov. Vrednost lastne proizvodnje narašča veliko hitreje kot investicija: lani je znesla 23 milijonov, letos pa bo poskočila na 81 milijonov. V Jurki vasi nameravajo graditi novo skladišče, ki
Tudi smodnik in plug se včasih pobratita — to nam kaže naša slika. Med delom na nekdanjih steljnikih — parcela meri zdaj 35 hektarov — pri Dolenjskih Toplicah sta se ustavila na kratek pomene k traktorist Tone Markovič in miner Franc Zurga, ki minira drevesne panje
stavb. Drevje, ki bo kmalu zraslo v park, je že posajeno. Pustimo obratovodjo Stanka Cestnika, da nam bo povedal kaj več o tem obratu, ki je prav gotovo ena najbolj vzornih mlečnih farm v Sloveniji. Vrhu tega ima še to prednost, da je najbrž tudi najcenejša.
— 70 hektarov podružblje-nih zemljišč je tod okoli. Največ je njivskih površin, največ je bilo odkupljenega lani. Na obratu dela 5 ljudi iz vrst prebivalcev, ki so prodali zemljišča. 87 krav molznic imamo trenutno. Mlečnost je okoli 2600 litrov na leto. Dokaj dober rezultat je to, čeprav nismo zadovoljni z njim. Krave so montafonke, zbrane iz vseh vetrov. Tretjega teleta ni imela še nobena, šele takrat prične dajati krava večje količine mleka. Tri najboljše molznice dajo po 19 litrov na dan, večina pa je takšnih z 9 ali 10 litri. Povprečna molznost je 8 litrov na dan. To je dokaj dobro, če u-poštevamo, da smo hlev napolnili šele novembra lani. Ko bomo dogradili še dva hleva, bomo pričeli s strojno molžo.
Letos smo posejali 12 hektarov pšenice, 15 hektarov ko-
Pogled na enega najlepših kmetijskih objektov pri nas, pa morda tudi v naši republiki: na obrat krav molznic, bodočo »tovarno« naravnega mleka v Jurki vasi
ske Toplice je tudi v tem, da je specializirana proizvodnja posameznih obratov tesno povezana. Hmelj potrebuje veliko naravnega hlevskega gnoja. Hmeljiščem v Jurki vasi ga bo nudil v izobilju hlev, kjer je že zdaj 87 krav molznic. Zmogljivosti hmeljske sušilnice so večje od dosedanjih nasadov, zato jih bodo povečali. Prevozi hmelja v zasilna skladišča v Straži so skupaj s tem, ker se je kvaliteta hmelja zaradi prevozov manjšala, veljali približno milijon dinarjev. Prav toliko so veljali dokler niso zrasli objekti v Jurki vasi, odkup in prevozi gnoja. Danes bi bilo brez novega obrata v Jurki vasi prav gotovo za okoli 3 milijone in pol več stroškov na hmeljišču. Prevozi so se odtlej namreč močno podražili.
V Jurki vasi bodo dogradili še dva prav takšna hleva za krave molznice, kot je ta, ki že stoji. V bodočnosti bo tam 300-glava čreda krav molznic. Dovolj hlevskega gnoja za hmeljišča bo, pa tudi mleka za potrebe Novega mesta. V obratu Soteska-Podhosta bodo redili pitance. 150 stojišč je že, 100 jih bodo pa še zgradili. V obratu Dol. Toplice — Gor. Sušice pa je zdaj 130 stojišč (70 za pitance, 60 pa za vzrejno leglo), z dograditvijo novih hlevov se bo tudi tukaj število stojišč poveča-
bo veljalo 11 milijonov. V kleti bo prostora za 12 vagonov semenskega krompirja, v pritličju bodo strojne lope, v o-stalih dveh nadstropjih pa skladišča za hmelj in reprodukcijski material.
Stanko Cestnik pripoveduje o mlečni farmi
če hitite z avtomobilom iz Novega mesta proti Dol. Toplicam, boste na levi strani nasproti hmeljeve sušilnice opazili skupino stavb. Na prvi pogled bi vsakdo rekel: to je pa tovarna. In vendar ni tako: tam je mlečna farma v Jurki vasi. Cisto in snažno je okoli
ruze, ostalo pa so deteljišča in površine s travno mešanico. Pozimi smo dodajali nekaj močnih krmil, zdaj pa že počasi prehajamo na zeleno krmo. Tu v bližini hleva nameravamo urediti čredinski pašnik z električnim pastirjem. 6 milijonov dinarjev izgube planiramo letos pri molži, vendar jo bomo pokrili z izkupičkom od hmelja.
Pogodbeno sodelovanje usmerjajo v kvaliteto
Pogodbene proizvodnje s kmetovalci, ki živijo na področju zadruge, ne zanemarjajo. Okoli 540 hektarov površin je v pogodbeni proizvod-
nji. Upravnik tov. Jože Pefl-ko nam je povedal:
»Z dosedanjimi uspehi kooperacije nismo zadovoljni. Pogodbe so bile premalo čvrste in vse prsmalo usmerjene v kvaliteto. Temu nameravamo letos narediti konec. V spomladanskem obdobju nam je napore za kvaliteto v kooperacijah podrlo pomanjkanje umetnih gnojil. V jeseni se bomo z gospodarji pogodili drugače: zadruga ti nudi to, to in to, bomo našteli v pogodbi. Upošteval boš naša navodila, uporabil toliko u-mefcnih gnojil in zaščitnih sredstev ter sortna semena. Ko boš pospravljal posevek, nam boš oddal toliko tega, toliko tega in toliko tega.«
Na 540 hektarih kooperativnih površin bo lahko zadruga v sodelovanju z zasebnimi kmetovalci pridelala marsikaj, kar bo šlo s pridom na tržišče. Tudi pridelki, ki bodo dopolnjevali njeno lastno proizvodnjo, se bodo našli. Prav in boljše bo za zasebnega kmetovalca in za zadrugo.
Obdelovalni stroji komajda zadoščajo za podružbljene površine. Treba jih bo dokupiti. Imajo 8 traktorjev (potrebujejo še vsaj 4), vse potrebne priključke, silokombajn, kombajn za žito, pa tudi drobilec za žito imajo. Omislili so si ga, ker nameravajo urediti lastno mešalnico močnih krmil. Za 1000 glav goved, kolikor jih nameravajo rediti, se to izplača.
Turistično področje je treba upoštevati
Dol. Tcplice so znan turistični kraj. Mladi rod opušča kmetovanje in išče zaposlitev v Novem mestu in v Straži. Vsi objekti, ki jih gradi zadruga, naj bodo čim lepše u-rejeni in naj kaT najmanj kvarijo okolico turističnega področja. Ob 35-hektarskern steljniškem kompleksu, ki so ga letos pričeli krčiti pri gozdičku med izlivom Sušice v Krko in cesto proti Podhosti, turistično društvo na pobudo zadruge že ureja sprehajališče.   Dosedanje   garaže v
TA PROSTOR SMO ODSTOPILI KMETIJSKI ZADRUGI DOLENJSKE TOPLICE
Takšna pa je Erika, najlepša telička v čredi frizijk, znanih krav nilekaric, ki jih v obratu na Gornjih Sušicah pripravljajo za mlečno farmo v Jurki vasi
Dol. Toplicah bo zadruga preuredila v skladišče, novo strojno lopo z mehanično delavnico pa bo zgradila na desnem bregu Sušice ob cesti proti Uršnlm selom. V Dol. Toplicah in v Straži bo za potrebe prebivalcev in turizma uredila dve sodobni prodajalni sadja in zelenjave. V njih bo prodajala svoje pridelke (tople grede za zelenjavo že imajo, 40-hektarski sadni nasad pa nameravajo še urediti). Ob obratu v Jurki vasi bo zrasel park. Vse našteto delajo zaradi turizma.
Življenje na vasi se izpre-minja. Podružbljanje zemljišč ne izpreminja samo lastništva nad zemljo in kmetijsko proizvodnjo, ampak tudi ljudi. Ustvarja ljudi, ki so naklonjeni vsemu novemu, ker jih vse novo, kar je na področju pod partizanskim Rogom prinesla kmetijska zadruga, o-svobaja nekdanjega suženjske, ga dela in jim bogati življenje.

DOLENJSKI LIST
KMETIJSKA ZADRUGA NOVO MESTO:
V letu 1959 se je po kmetijskih zadrugah začela uveljavljati pogodbena proizvodnja ali kooperacija, pred dvema letoma pa smo že začeli povsod resno razpravljati o podružbljanju zemljišč in o sodobni, velikopotezni družbeni kmetijski proizvodnji na velikih površinah. Zasebni kmet; ki je bil v začetku podružbljanja zbegan, vse bolj in bolj spoznava, da je njegov prostor v razvijajočem se sodobnem kmetijstvu dokaj točno določen: služil bo kot dopolnilo družbene proizvodnje. Ta njegova naloga je morda bolj kot kjerkoli drugod prišla do izraza prav v Kmetijski zadrugi Novo mesto. Vzroki so dokaj preprosti: na območju občine Novo mesto deluje KGPK, ki zavzema pretežni del splošno ljudskih zemljišč, prostor Kmetijske zadruge pa je zaradi tega omejen. Omejen v tem smislu, da ji za podružbljanje preostane sorazmerno malo zemljišč, ki so primerna za strojno obdelavo. Morda je tu povod tega, da se novomeška zadruga razen z lastno kmetijsko proizvodnjo zelo resno ukvarja tudi s pogodbeno proizvodnjo.
Cd 17 tisoč hektarov js le 6 iisoč hektarov primernih za strojno obdelavo
6000 hektarov površin je sorazmerno malo za kmetijsko proizvodnjo, ki sloni na sodobnih konceptih. Na preostalih 11 tisoč hektarih je tako interes družbe kot zadruge; razvijati pogodbeno proizvodnjo, upoštevaje dejstvo, da bo nekaj površin treba v prihodnosti pogozditi, 6 tisoč hektarov zemljišč pa pomeni v bodočem razvoju oko-li 7 tisoč 500 glav goveje živine, kateri je zagotovljena krmska osnova.
Pogodbena proizvodnja je, kar  je  povsem razumljivo,
je bilo precej. Z osvežitvijo, ki jo prinašajo v svinjerejo ti merjasci, bosta šentjernejsko in škocjansko področje, ki sta doslej dajali na novomeški trg po 20 tisoč pujskov na leto, lahko to količino povečali na 30 tisoč pujskov. Na račun lega se bo dohodek v kmetijstvu povečal za okroglo "0 milijonov dinarjev. Veliko pomeni tudi novo
največ takrat, ko bodo opravljena hidromelioracijska dela na Radulji, ki poplavlja precej zemljišč. Površine sicer so, vendar krma, pridelana na poplavnem področju, ni primerna za živinorejo.
Obrat v Mirni peči bo s podružbljanjem še letos povečal svoje površine s 50 na 100 hektarov, v njegovi okolici je 600 hektarov zemljišč, ki so primerna za strojno obdelavo in bodo v prihodnosti počasi podružbljena. Proizvodnja je poljedelska, pridelujejo predvsem žita in koruzo za potrebe pitališč v zadrugi, v načrtu pa je tudi gradnja hleva za živinorejo. Odločili so se za kombinirane hleve, v katerih bodo lahko redili krave molznice ali pa pitano govedo. Načrti za prvi hlev, v katerem bo prostora za 100 krav molznic ali 148 pitanih goved, so že pripravljeni. V prihodnosti bodo število stojišč povečali za toliko, da bo mirnopeški obrat lahko redil 300 krav molznic ali 450 pitanih goved.
tako sadjarstvo kot hmelj in poljedelstvo s hlevskim gnojem.
Gozdarstva ne gre zanemarjati!
Gozdarstvo ustvarja v Kmetijski zadrugi Novo mesto okoli 27 odst. njenega bruto proizvoda. Ker je od vsega 15.500 hektarov gozdnih površin kar 15 odstotkov opustošenih, se gozdarski odsek mnogo bolj kot s posekom ukvarja z gozdno gojitvenimi. in varstvenimi deli. — Hkrati s tem je letni posek iz leta v leto manjši. Lani so na področju zadruge posekali 4100 kub. metrov iglavcev in 31.500 kub. metrov listavcev. Letošnji posek bo približno enak lanskemu, blagovna proizvodnja, to so količine lesa, namenjene prodaji, pa bo zajela približno 3400 kub. metrov iglavcev in 16.500 listavcev.
Del gozdov je zrelih za posek (gorjanski predel), pa ni cest za spravilo lesa. V nekaterih gozdovih staro drevje ovira rast naravnega podmladka, drugod spet pa sta potrebna pogozdovanje ali varstveni ukrepi. Dejavnost gozdarskega obrata je prav zato zelo raznolika. Gradijo ceste, ki bodo c-mogočile posek v zrelih gozdovih, ukvarjajo se z gozdno gojitvenimi ln varstvenimi deli in se na vse knplje trudijo popraviti škodo, ki jo je naredilo dosedanje gospodar-
Pitana goveda v hlevu na Vrhu, v živinorejskem obratu novomeške kmetijske zadruge
nila 20 milijonov dinarjev sredstev za gradnjo gozdnih cest. Najpomembnejša med njimi je cesta Ban—Ravna gora na Gorjancih, ki so jo začeli graditi že lani.
Cesta Ban—Ravna gora ima trojen pomen: ko bo dograjena, bo mogoče sekati na področju Ravne gore po 5 tisoč kubičnih metrov lesa listavcev, ki jih potrebuje No-
DRUŽBENA PROIZVODNJA IN KOOPERACIJA
Štiriletna sadika gladkega bora na 2erjavinu. Opustošeno gozdno površino so pogozdili z iglavci, ki lepo uspevajo
pomemben sestavni del programov Kmetijske zadruge Novo mesto. Nekaj številk iz nedavne preteklosti bo to trditev podkrepilo: v pogodbeni proizvodnji namerava zadruga zajeti okoli 3 tisoč hektarov, doslej pa je od tega Uspela na polovici. Lani so rejci pogodbeno zredili 3052 prvorazrednih mestnih prašičev, 380 mladih goved za pitaMšča in prodali zadrugi približno 1150 ton živine za zakol (goveda in prašiči). Zlasti rejo mesnatih prašičev bi se dalo povečati za 100".'», saj imajo zasebni rejci pri tem dober račun. 100 kilogramov težak prašič jim nudi 29 tisoč dinarjev čistega dohodka pri zagotovljeni ceni 290 dinarjev za kilogram žive teže. Na hektar površin lahko rejec zredi vsako leto 4 do pet takšnih prašičev.
Poživitev svinjfi eje in vedno več umetnih gnojil
V želji, razvijati in povečevati svlnjerejo, posveča zadruga veliko skrbi osvežitvi plemenskih merjascev, ker so dosedanji že preveč v sorodstvu. V zadnjem času je na* havlla 54 pasastih in belili merjascev, ki jih imajo predvsem rejci na področju Šentjerneja in ško-cjana. — To zagotavlja rejcem v enem gnezdu 9 do 10 zdravih in krepkih pujskov, saj ko bila gnezda doslej manjša, pa tudi poginov
pitaiišče • KGPK v Zalogu pri Novem mestu, ki bo preko vsega leta in ne le v jeseni in spomladi kot sejmišče, resen kupec pujskov, zlasti onih bele pasme. Kako se da razviti svinjereja dovolj zgovorno priča podatek, da je vseh pet tisoč gospodarstev lani prodalo zadrugi 3050 prašičev iz pogodbene reje, od tega pa je mirnopeški konec, kjer je le 600 gospodarstev, prispeval kar 1150 mesnatih prašičev!
V korak z razvojem pogodbene proizvodnje se vedno bolj povečuje tudi potrošnja umetnih gnojil. V letu 1961 jih je zadruga prodala 835 ton, v lanskem letu 1250 ton, letos pa samo v spomladanskem razdobju 957 ton.
Vrh-Klevež in Mirno peč, obrata družbene proizvodnje
Družbena proizvodnja se razvija na dveh obratih: na delaviščih Vrh in Kievevt, ki tvorita en obrat, in na obratu v Mirni peči. Delovi-šče Vrh ima 117 hektarov površin, delovišče Klevevž pa 64 hektarov, skupaj torej 181 hektarov. Obrat je živinorej-sko-hmeljarski. Dosedanjih 120 stojišč za pitanje govedi bodo še letos povečali na 220, v prihodnosti pa na najmanj 300 stojišč. Odkup zemljišč še vedno poteka, podružbljena zemljišča v okolici bodo še letos zaokroževali in jih povečali s 180 na 300 hektarov. Pri tem bodo zajeli okoli 50 hektarov okoliških gmajn. Družbeni obrat Vrh-Klevevž pa bo pridobil na pomenu
Lani: 5 milijonov 400 tisoč din čistega dohodka v družbeni proizvodnji
Tolikšen časti dohodek je ustvaril lani kolektiv družbenih obratov Kmetijske zadruge Novo mesto na nekaj več kot 200 hektarih podružblje-nih površin. Največ so prispevali hmeljevi nasadi v Šentjerneju in na Vrhu, preostanek pa mirnopeški obrat. Živinorejska proizvodnja je prispevala 240 pitanih goved v teži 96 ton, ki so šla vsa v izvoz. Da bi bila hmeljska sušilnica boljše izkoriščena, bodo hmeljeve nasade povečali od 18 na 24 hektarov in še letos začeli graditi v škoc-
Odločite se tudi vi in si naročite domači tednik!
janu skladišče za hmelj. Največ upov pa polaga zadruga v živinorejsko proizvodnjo, katero bodo najbolj razvijali.
Ker je enostranska specializacija tvegana, pripravlja zadruga načrte za obnovo sadovnjakov. Na področju škoc-jana proti Zagrebu in Bučki so zelo primerne lege za sadjarstvo. V prihodnjih petih letih bodo obnavljali sadovnjake, vendar ne površin, ki bi bile manjše kot 50 hektarov.  Živinoreja bo zalagala
jenje zasebnih lastnikov. Naj povemo še to, da je gozdarski odsek svoje obveznosti za dobavo lesa listavcev v letu 1963 že uresničil.
Tudi v gozdarstvu podružbljanje
V zasebnih gozdovih so lastniki delali veliko škodo deloma zato, ker so sekali les nestrokovno, deloma zato, ker so parcele zelo majhne, vsak lastnik pa je gospo-daril po svoje. Precej lesa je šlo vsako leto v nič zaradi napak pri krojenju. Glavni smisel in namen podružbljanja gozdne proizvodnje je odpraviti takšen nevzdržen na-čin gozdarjenja. Doslej je zadruga sklepala z lastniki enoletne proizvodne pogodbe, ki so lastnika zadolževale, da bo les, ko mu je bil odkazan za posek, prodal zadrugi. To je bila šele prva stopnja podružbljanja. Zdaj pa že sklepajo pogodbe za obdobje 20 do 30 let, s katerimi lastnik predaja svoj gozd v gospodarjenje zadrugi. Ta v njem seka les in goji gozd, lastnik pa dobi v zameno del cene lesa na panju in ima hkrati prednost pri zaposlovanju pri vseh gozdnih delih. Takšne pogodbe pridejo v po.štev le, če se odločijo zanje lastniki na večji gozdni površini, ker lahko KZ le v tem primeru krije stroške. V nasprotnem primeru lahko občinski ljudski odbor uporabi 37. člen zakona o gozdovih in dodeli zasebne gozdove v upravljanje področni gozdarski organizaciji.
Ceste za ljudi in gozdove
Omenili smo že, da je na območju kmetijske zadruge Novo mesto nekaj gozdov, ki so zreli za posek, pa ni možnosti za prevoz lesa, ker ni cest. Ceste je torej treba graditi. Letos je zadruga name-
voles v Straži, Cesta bo skrajšala dosedanjo pot prevoza lesa za približno 15 kilometrov, kar pomeni okoli 900 dinarjev prihranka pri tonskem kilometru. In še tretji nič manj važen pomen: prebivalci partizanskih vasi Javo-
paj merijo, pravzaprav bodo merili, ko bodo gozdno gojitvena dela opravljena, približno 350 hektarov. Za intenzivne nasade in pogozdovanje uporabljajo sadike gladkega bora, smreke, macesna in jelke. Na Ravni gori raste zdaj stara bukovina, ki se naravno ne pomlajuje več, zato jo sekajo in sproti urejajo intenzivni nasad. Izrojeni gozd na Žerjavinu in na Vah-ti na Gorjancih pa trebijo in pogozdujejo. Doslej je na Ravni gori urejenega 10 hektarov; približno 40 odst. vseh Vahti 40 in na Žerjavinu 40 hektarov. Letos je v načrtu pogozditev nadaljnjih 45 hektarov; približno 40 odst. vseh del od tega je že opravljenih.
Omeniti velja še reševanje mladega spodrasta iglavcev v gozdovih na področju škr-Janč, Boričevega, Podljubna, Bršlina in Smolenje vasi. Bukovo drevje je tolikanj gosto, da se mlada smrečina ne more razvijati. Na 75 hekta-
Pasasti merjasec, eden izmed 54, ki jih je lani nabavila novomeška kmetijska zadruga za poživitev pasme. Merjasca redi Marija Potočar v Gornji vasi pri Šentjerneju
Do tod je bila lani dograjena gozdna cesta Ban — Kavna gora, ki jo gradi Kmetijska zadruga Novo mesto. Letos dela nadaljujejo, in kot vse kaže, bo cesta prihodnje leto
dograjena
rovica in Ban bodo dobili z njo prometno zvezo, ki jih bo povezala z ostalim svetom, hkrati s tem pa bodo prebivalci Malih in Velikih Vodenic in Ržišča dogradili, ko bo cesta gotova, svoje priključke in se tudi oni povezali s svetom. Cesto gradi KZ Novo mesto, priključke nanjo pa bodo zgradili okoliški prebivalci s pomočjo občine. Letos bo zadruga porabila za gradnjo te ceste 19 milijonov dinarjev; od tega so trije milijoni lastnih sredstev, ostalo pa prispeva gozdni sklad.
Poleg tega zadruga letos rekonstruira 1 kilometer ceste od Boričevega na Petane. Prevoz lesa bo potekal laže, pa tudi prebivalci Boričevega, Petan in Mraševega bodo zadovoljni, ker je bila cesta doslej precej slaba.
Intenzivni gozdni nasadi, posek in drevesnice
Pretežni del preostanka Investicij, ki so letos namenjene gozdarstvu, približno 17 milijonov dinarjev, pa je namenjenih snovanju intenzivnih gozdnih nasadov in pogozdovanju. Pri tem so za-zdaj najpomembnejša tri področja: Zerjavin, Ravna gora m Vahta na Gorjancih. Sku-
rih takšnih gozdov je zadruga ■ začela sekati bukovino. Pri tem upoarabljajo sodobno opremo. Razen z naštetim pa se gozdarski odsek ukvarja še s čiščenjem, ob-žetvijo ter ostalimi gozdno gojitvenimi in varnostnimi deli na 80 hektarih gozdov.
Za obširen načrt pogozdovanja in ustvarjanja intenzivnih nasadov so potrebne dre-
TA PROSTOR SMO ODSTOPILI KMKTI.1SKI ZADRUGI NOVO MESTO
vesnice. Dosedanje so bile premajhne. Pri Šentjerneju že nastaja na 5 hektarih sodobno urejena drevesnica, katero bo mogoče povečati 10 hektarov. Ko bo urejena, bo dajala dovolj sadik za pogozditev 150 hektarov površin na leto kot predvideva dolgoročni načrt pogozdovanja-Drevesnica bo opremljena * sodobno namakalno napravo.
PROIZVAJALCI: prihajajte na redne zdravniške preglede - obvarovali se boste poklicnih bolezni I
NALOGA: 40 odst. več stanovanj letno v okraju
Takšna je osnovna zahteva sedanjega časa, če naj bi v naslednjih desetih letih dohiteli vedno večje zahteve po sodobnih stanovanjih v skladu s splošnim povečanjem potreb. Da bi to stopnjo dosegli, pa bo potrebna vrsta ukrepov, o katerih je pretekli četrtek na svoji prvi seji razpravljal novi izvršni odbor okrajnega odbora SZDL v Ljubljani.
Primerjava stanovanjske izgradnje v lanskem letu z letom 1961 kaže sicer dokaj-šen napredek, saj je bilo 1962 zgrajenih v novem okraju kar 5164 stanovanj — to pa je že za 13 odst. več kot prejšnje leto. Potrebe pa kažejo, da bi moral biti ta porast kar 40 odst.! Zanimiva je primerjava števila novozgrajenih stanovanj na 1000 prebivalcev, ki znese za našo republiko lani 5,5, v okraju pa že 8,1 stanovanja na 1000 prebivalcev (v letu 1961 7,6 stanovanja na 1000 prebivalcev). Švedi zgradijo letno 9,1 stanovanja, Švicarji 9,3, Zah. Nemčija 10,4 in ZSSR kar 14 stanovanj na 1000 prebivalcev! Čeprav je vse te številke vzeti odvisno od razmer in ekonomske moči posamezne dežele, pa v celoti le pokažejo, da dejansko zaostajamo.
Skoraj nemogoče je izvesti celotno analizo potreb in zahtev po novih stanovanjih. Ni namreč podatkov, koliko družin ima neprimerna stanovanja, koliko se letno menja ljudi, na novo zaposli itd. — kar vse vpliva na zahteve po novem stanovanju. Struktura družin pri nas kaže eno plat tega problema, število ljudi, ki se dnevno vozijo na delo izven kraja bivališča, pa dosega že tretjino vseh zaposlenih. Nekmetijskih družin je v okraju kar 73%! Pokazateljev je še ogromno — vsi skupaj pa izražajo zahtevo po pospešeni stanovanjski graditvi pri nas.
Nedvomno je v skupnem in individualnem interesu, da hi se porast gradnje stanovanj čimprej dosegel. Nekatere ovire so znane, druge pa i« ne dovolj. Na omenjeni seji' so bile dane nekatere konkretne sugestije, ki bi vsekakor pospešile izgradnjo stanovanj. Navedli bomo le najbolj pomembne.
Krivične neenake najemnine
Osnovna ovira za hitrejšo izgradnjo so premajhna sred-
stva. Dosedanji sistem financiranja izgradnje stanovanj preko ustreznih skladov je že pokazal dobre lastnosti. Potreben je nekaterih izpopolnitev, da bi v sedanjem času v celoti odgovarjal. Naslednji problem je v neenakih najemninah. Te so po letu 1960 začele izstopati v vedno ostrejši obliki. So pa dejansko posledica točkovnega sistema in kasnejšega prehoda na obračun po dejanski ceni. Na seji je bilo izrečeno mnenje, da bi se za stanovanja, ki so bila ocenjena po točkah, najemnina oz. vrednost točke korigirala tako, kot rastejo dejanske cene gradbenih del; zadeva je, razumljivo, vezana tudi na dejansko kupno moč stanoval- , ca. Ni pa v redu, da je razlika v najemnini za enako stanovanje — le leto ali dve starejše — tudi za 50 odst.
Nadaljnja misel, ki bi jo kazalo podrobnejše proučiti, je amortizacijska doba stanovanja. Vprašanje dobe 100 let je bilo že dostikrat obravnavano. Ne gre tega gledati pavšalno in neodvisno od vrste gradnje, gradiva, izvedbe osnovnih elementov, instalacij in naprav. Verjetno vsak od teh elementov zasluži svojstveno obdelavo. Jasno pa je že sedaj, da je 100-let-na amortizacijska doba za vgrajeno pohištvo, bojlerje, štedilnike itd. predolga in nerealna. Izraženo je bilo tudi mnenje, da bi kazalo del teh investicij v opremo stanovanja prenesti na uporabnika, saj tovrstna oprema nima značaja statično gledanih nepremičnin. Tudi udeležba uporabnika pri investiciji bi se s tem delno regulirala (sedaj v velikem številu primerov to ni urejeno). Enostavna analiza kaže, da je bilo lani v eno stanovanje investiranih povprečno 300.000 dinarjev za tovrstno opremo. Pri 2300 stanovanjih, ki so bila zgrajena samo na mestnem področju Ljubljane, bi to zneslo 700 milijonov dinarjev ali — 200 novih stanovanj! Kaže, da velja o tem
vprašanju resnično globlje razmisliti.
Več cenejših in enostavnejših stanovanj
Prav posebno mesto najde v sklopu problematike stanovanj vprašanje stanovanj za mladino in nove družine. Ta problem postaja vse bolj pereč in se kaže v skrajnih mejah — pri storilnosti, počutju in razpoloženju tovrstnih proizvajalcev itd. Sploh je vprašanje cenenih in enostavnejših stanovanj pereče. Zahteve po tovrstnih stanovanjih pa so v nasprotju s cenami gradbenih uslug, ki so v zadnjih 4 letih porasle kar za okroglo 40 odst. in tudi letos kažejo nagnjenje k nadaljnjemu dvigu (posebno obrtne storitve).
Nekoliko se je izkrivila tudi gradnja stanovanj za trg. Osnovna misel je sicer popolnoma v redu in tudi prvi uspehi so bili doseženi. Vrsta pomanjkljivosti pa nastopa v vedno ostrejši obliki in ovira to dejavnost. Posredniki — skladi so izstopili nekoliko iz svojih okvirov in se marsikje pojavljajo tudi kot izvajalci gradenj. To drobi gradbeno operativo, otež-koča tipizacijo gradbenih elementov in onemogoča gradnjo večjih serij (izkušnje Zagreba in Beograda so daleč pred našimi!) Zato se industrijska proizvodnja stanovanj skoraj nikjer ni mogla uvesti. Celo Gradiš kot eno največjih gradbenih podjetij je moral menjati odnose v proizvodnji tipiziranih gradbenih elementov, ker ni dobil dovolj velikih gradbišč, kjer bi uporaba takih elementov bila rentabilna. Ovire so tudi v dolgem postopku za odpiranje večjih gradbišč, pomanjkanju urbanističnih zasnov in s tem povezanih lokacij, del težav je že dobilo čisto spekulativno obeležje itd. Marsikaj se sicer pričakuje od novega zakona o urejanju mestnih zemljišč, vendar do uveljavljanja tega
„Resiti probleme v celoti!"
Kandidat v občinski zbor tov! enote Trebnje je tudi tovanš IVAN GOLE. Spoznali
vora°m° iZ naslednJega
»Kandidirate prvič?« »Da, prvič.«
»Ste hudi na tistega, ki vas Je predlagal?«
»To ne, ker nisem proti delu v družbenih organizacijah in predstavniških organih, sem pa proti obremenjevanju s funkcijami enega samega človeka.«
»Kako boste opravičili zaupanje ljudi?«
»2e odborniška dolžnost me bo vezala, da bom dal od sebe vse, kar morem, ker se morajo stvari bolje iztekati kot danes.«
»Kuj bo po vašem mnenju
največja naloga občinske skupščine?«
»Rešiti problem gospodarstva v celoti! Programi gospodarskih organizacij niso izpeljani do konca, zato je veliko podjetij, ki so v razvoju obtičala sredi poti. Mislim, da bo treba rešitev iskati v smotrnejšem investiranju in z uvedbo izključno modernega načina proizvodnje.«
»Kaj želite za svoje podjetje?«
»Da se čimprej preselimo v nove proizvodne prostore, ki jih dograjujemo.«
Poslovili smo se od Franca Jeriča
Ivan Gole »Vaš poklic?«
. »Kleparski mojster oziroma visokokvalificirani kovinar.«
»Zaposleni ste . -.?«
»... od prvega dne pri kovinskem podjetju v Trebnjem.«
»Vaš položaj v podjetju?«
»Direktor.« »Doma ste iz ...?« »... okolice Krmelja, iz Kamene.«
»Povejte, 8e kaj o sebi1.«
»V Trebnjem sem 13 let, v službi (pri podjetju) pa dve leti.«
V ponedeljek popoldne so v Mokronogu pokopali znanega borca in aktivista ter nosilca več odlikovanj iz NOB, in partizanske spomenice 1941, Franca Jeriča. Pokojnik je pred vojno Uvel v Mokronogu, že v prvih začetkih se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju najprej kot ilegalni sodelavec, nato pa je z ženo Perso odšel v partizane. V zadnjem času je kot invalidski upokojenec Uvel v Beogradu. Pokojnikovo truplo so v nedeljo zjutraj pripeljali is Beograda v Mokronog v  prostore zadružnega
doma, kjer se je od njega poslovila množica prebivalcev ter predstavnikov organizacij. V žalnem sprevodu je sodelovala godba na pihala LM iz Ljubljane, od pokojnika pa sta se poslovila v imenu vseh organizacij Toni Košak iz Mokronoga ter Franci Kolar, ki je ob grobu spregovoril v imenu okrajnega odbora ZZB Ljubljana. Domači pevci so pokojniku, ki bo še dolgo ostal v spominu Mokrono-žanov in okoličanov, zapeli v zadnje slovo pred zadružnim domom in na pokopališču, častni vod vojakov JLA pa je ob grobu izstrelil salvo.
predpisa grozi še dokajšnja vrzel, ki bi znala povzročiti celo zastoj v gradnji. Gre namreč za prehod od dosedanjih komunalnih prispevkov na oddajo gradbeno urejenih zemljišč za gradnjo, ki jih pa v veliki večini primerov še nimamo.
Stanovanje — sestavni del osebne potrošnje
Da se povrnemo na osnovno misel sestavka! Povečati sedanji tempo izgradnje stanovanj za okroglo 8500 stanovanj letno pomeni, da bi v naslednjih 10 letih približne dosegli takšen stanovanjski standard, kot je v sedanjem času primeren. Menjanje doslej postavljenih nepopolnih ekonomskih odnosov pri potrošnji te vrste pa seveda ni le zadeva naštetih elementov, temveč prav gotovo kompleksno vprašanje našega standarda. Stanovanje vedno bolj dobiva značaj sestavnega dela osebne potrošnje, izenačuje se pojmovno s prehrano, obleko, vozilom itd. in je torej vsebovano v naših splošnih težnjah v zve-
Stanovanjska izgradnja napreduje v vseh naših občinah, čeprav bi seveda marsikje iskreno želeli, da bi zgradili hitreje še več prebivališč za ljudi, ki še nimajo stanovanj ali pa žive v neprimernih stanovanjih- — Na sliki: nov stanovanjski blok na Vidmu pri Krškem
zi s porastom produktivnosti, nagrajevanjem po delu in vsemi drugimi sodobnimi zahtevami časa. Vse premalo je oblik, ki bi stimulirale tako potrošnjo stanovanjskega fonda, njegovo vzdrževanje in nego, udeležbo pri izgradnji in širše pojmovani interes bodočega koristnika od projekta do  končne   izgotovitve. Na
tem področju pa je priložnosti za najširšo razpravo in soodločanje v SZDL, krajevni skupnosti, gospodarski organizaciji itd. več kot preveč. Prav s tega vidika gledano, dobiva to vprašanje tudi politično obeležje in naj bi ga organizacije vključile v program svojega dela.
M. G.
TITO: delo obrtnikov je koristno
»Čeprav sem. o problemih obrtništva že govoril na VII. kongresu Ljudske mladine Jugoslavije, bi rad ponovno opozoril na velik pomen in vlogo obrtništva nasploh, zlasti pa storitvenih obrtnih dejavnosti v pogojih hitrejše gospodarske izgradnje naše dežele. To želim še posebej zaradi tega, ker industrijska proizvodnja v raznih dejavnostih še ne zagotavlja lastnih servisov za vzdrževanje posameznih proizvodov, čeprav v naši deželi z vsakim dnevom bolj raste število raznih aparatov, električnih naprav, televizorjev, avtomobilov in drugega in tako čedalje bolj naraščajo tudi potrebe občanov po raznih obrtnih storitvah.
Dejavnost obrtništva, zlasti storitvenega, je pomemben faktor za standard ljudi. Zato so naši družbi potrebne skoraj vse vrste obrtnikov za opravljanje raznih storitev. Nam so potrebni i krojači i čevljarji in ključavničarji i drugi obrtniki. Nezadostno zadovoljevanje teh potreb neugodno vpliva na standard občanov. Zdaj imajo občani na primer težave, če nastane okvara na vodovodnih instalacijah, na aparatih, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu itd., ker ni dovolj servisov za ta popravila, zlasti na posameznih področjih.
Razvoj storitvenih obrtnih dejavnosti je velikega pomena tudi za čim popolnejše zadovoljevanje potreb kmečkega prebivalstva, tako v gospodinjstvu kakor v kmetijski proizvodnji.
Obrtništvo lahko mnogo stori tudi za razvijanje proizvodnje spominkov ter za povečanje izbire raznih proizvodov, celo tistih, ki jih izdeluje industrija, s čimer bo prispevalo k obogatitvi trga z raznimi proizvodi.
Pozabljati tudi ne smemo, da predstavlja naše obrtništvo spričo strokovnosti obrtnikov pravo bogastvo. To velja zlasti za tisto obrtništvo, ki ima umetniško obeležje in ki se odlikuje s kvalitetno izdelavo. Zato bi bila velika škoda zavirati razvoj takšnih obrti in delo obrtnikov, ki izdelujejo na primer zlatarske in druge predmete z umetniškim obeležjem, ki prav nič ne zaostaja za podobnimi proizvodi na svetovnem trgu.
Podatki o razvoju našega obrtništva pa kažejo, da zaostaja za razvojem drugih gospodarskih panog, za splošnim gibanjem standarda ter za naraščanjem potreb po obrtnih proizvodih in storitvah. Zlasti lani so mnogi obrtniki zaradi nepravilnega odnosa do obrtništva opustili obrtne delavnice.
Nasproti obrtništvu smo zadnje čase uveljavljali politiko dezinvestiranja, bili pa so tudi primeri levičarske zaletelosti in odklonov glede na delo samostojnih obrtnikov, kar je povzročilo, da odpovedujejo svoje obrate. Ce obrtnik opusti svojo obrt in gre v tovarno, Ima skupnost več škode kakor koristi, ker imamo v tovarnah mnogo delavcev, nimamo pa dovolj obrtnikov. Nam so potrebni takšni strokovnjaki, da delajo prav kot obrtniki.
Napačno je mnenje nekaterih ljudi,. da bi bilo treba obrtništvo polagoma likvidirati. Obrtništva ne moremo likvidirati, ker nismo našli drugih oblik za zadbvoljevanje potreb po obrtnih proizvodili in storitvah.
Ne smemo pozabljati, da družbe ni moč ustvariti kar čez noč. Tudi na tem področju moramo najti nove oblike dela na družbeni osnovi. Potrebe po obrtnih storitvah so velike, nove oblike zadovoljevanja teh potreb prek družbene obrti, oblike, ki smo jih bili že ustvarili, pa so se postopoma spreminjale in dobivale proizvodni značaj. Na primer servisi stanovanjskih skupnosti so se dostikrat spreminjali v proizvajalce, čeprav so nam bolj potrebne storitvene dejavnosti, razne servisne službe. Zato nam zlasti v pogojih nezadostno razvite obrti ni vseeno, ali se bodo obrtne dejavnosti ukvarjale samo s proizvodnjo, ne pa tudi s storitvami.
V naši politiki razvoja obrti in krepitve socialističnih družbenih odnosov na tem področju razvijamo in moramo čedalje bolj krepiti obrtništvo na družbenem sektorju. Ker pa je organiziranje obrtne storitvene dejavnosti na družbeni osnovi dolgotrajen proces, nam je potrebno tudi delo samostojnih obrtnikov. Slednji lahko prispevajo k popolnejšemu zadovoljevanju potreb občanov in gospodarstva z obrtniškimi proizvodi in storitvami, ker so to ljudje, ki imajo bogate strokovne izkušnje in veliko delovno sposobnost.
Samostojnim obrtnikom je treba ustvariti pogoje, da jih bomo spodbujali k razvijanju njihovih poslov, k večjemu in boljšemu delu. Obrtnike, ki vlagajo v svoj posel delo in znanje, je treba na ustrezen način tudi nagrajevati. Tudi tu ne moremo uporabiti nekakšne uravnilovke. Tistega, ki se je učil, ki je dosegel določeno stopnjo znanja in višje strokovne kvalifikacije, ne moremo izenačevati z nekvalificiranim delavcem ali s tistim, ki se šele začenja učiti. Mi v svojem sistemu gospodarjenja sploh odklanjamo uravnilovko kot metodo v nagrajevanju in si prizadevamo na ustrezen način spodbujati strokovnost in večji učinek dela. To načelo, ki izvira iz načela nagrajevanja po delu in ki ga moramo uporabljati čedalje širše, mora prav tako veljati za obrtništvo. Obrtnikom je namreč treba zagotoviti takšne delovne pogoje, da bodo tudi oni nagrajeni po delu, da bodo od svojega dela spodobno živeli, bolje kakor doslej, in da bodo s svojim delom, znanjem in storitvami koristili družbi
Da bi obrtniki lahko uspešno opravljali svoje delo, potrebujejo tudi nekatere stroje. Toda zdaj ne morejo kupovati takšnih strojev iz uvoza, ni pa jim dovoljeno niti kupovati stare stroje, ki jih v družbenem sektorju ne uporabljamo. Te razmere je treba urediti. Tudi s predpisi je treba omogočiti, da bodo dobili obrtniki potrebna proizvajalna sredstva. Nikar se ne boj-mo, da bo kak obrtnik obogatel, če ima stroj, ki mu olajšuje delo in pripomore, da je njegovo delo učinkovitejše. V okviru uveljavljanja novega zakona si moramo prizadevati, da bomo tudi na tem področju uredili razmere, in če je treba kaj spremeniti v predpisih, moramo tudi to storiti.
Iz nedavnega razgovora predsednika republike s člani delegacije obrtnikov.
Stev7iT(6
DOLENJSKI LIST
BREŽICE: most ustvarjalnosti iz današnjega v jutrišnji dan
To, kar bomo našteli, po velikosti ni najbolj bleščeče, saj so marsikje naredili več in dosegli hitrejši razvoj. Nedvomno pa ima napredek, ki ga je dosegla brežiška komuna v zadnjih petih letih, kljub vsemu značilen pečat velike ustvarjalnosti in vztrajne želje: dohiteti in nadoknaditi. Da, dohiteti in nadoknaditi to, za kar je komuna, ker ima majhno materialno osnovo, prikrajšana v primerjavi z drugimi bolj razvitimi. Skromne osnove, v katerih gradijo, pa prav zato nadomeščajo vse tisto, kar je videti majhno, če primerjamo z uspehi drugod, in dajejo njihovim dosežkom še večjo ceno.
4 milijarde vloženih sredstev se obrestujejo
Od leta 1957 do konca lanskega leta se je družbeni bruto proizvod v občini povečeval za skoraj 17 odstotkov na leto. Vzporedno s tem je naraščal obseg proizvodnje v industriji za skoraj 20 odstotkov na leto, v kmetijstvu pa za nekaj več kot 8 odst. na leto. Investicije so se v tem razdobju povečevale za nekaj manj kot 65 odst. na leto. Zlasti v zadnjih treh letih je pričela zaradi novih ekonomskih ukrepov v gospodarstvu hitreje naraščati produktivnost, ki je razdeljeno na vsa leta od 1957 dalje porasla vsako leto za približno 7 odstotkov.
Čeprav brežiška komuna nima posebno močnega gospodarstva, ker je industrija maloštevilna in šele v povojih, je vlagala precej sredstev » razvijanje družbenega standarda prebivalcev. V gospodarstvo je bilo v zadnjih petih letih vloženih vsega blizu 4 milijarde dinarjev, od tega 2 milijardi 83 milijonov v gospodarske namene, 1 milijardo 893 milijonov pa v družbeni standard: za zdravstvo, šolstvo, stanovanja in komunalne objekte.
Gospodarstvo bi se lahko razvijalo hitreje, zlasti če bi ostala sredstva investicijskih skladov komune pri novih naložbah v nekdanjem sorazmerju s posojili, najetimi iz (splošnih investicijskih skladov. Do leta 1960 so podjetja prispevala le 4,5 odst. lastne udeležbe, v letih 1961 in 1962 pa se je njihova udeležba zaradi novih pogojev morala povečati na 35 odst. Ker so gospodarske organizacije nezadostno razvite, odtlej le stežka dosezajo uspehe na inve-ticijskih natečajh. Malo prej naštete številke o splošnem porastu gospodarstva pa kljub temu pričajo, da so se vse nailožbe dobro obrestovale.
Industrija se širi in povečuje proizvodnjo
V industrijo je bilo vloženih od leta 1957 do konca leta 1962 okoli 239 milijonov dinarjev.   Proizvodnja   se je
kljub temu povečala za več kot enkrat. Dobra polovica investicij je bilo vloženih v brežiško Opekarno, ki bo letos stekla kot sodoben industrijski obrat. Proizvodnja se bo v primerjavi z dosedanjo povečala za 32%, storilnost dela pa hkrati za 18 »dst. Tovarna pohištva nadaljuje z rekonstrukcijo, začeto lani, in bo povečala proizvodnjo na 6 tisoč pohištvenih garnitur na leto. V rudniku Globoko nadaljujejo z geološkimi raziskavami, ki odpirajo možnosti tako za povečanje glinoko-pa, kot izkopa premoga in kremenčevih peskov.
Nekdanji Agroservis se je razdelil v dva dela. V proizvodnem, ki je bil prej v težavah z naročili, je IMV razvil obrat za izdelavo sestavnih delov za kombije, še letos pa se bo v lanski jeseni začeta proizvodnja povečala za 212 odst. in dosegla skoro milijardo dinarjev vrednosti. Preostali del Agroservisa, ki se še vedno ukvarja z nekdanjo dejavnostjo, pa ima dovolj dela in naročil. Kolektiv bo letos povečal proizvodne prostore. Čeprav za nekoliko manj, pa kljub vsemu povečujeta proizvodnjo tudi Pletil-nica v Dobovi in Podjetje za popravio voz, slednje pa se pripravlja na preusmsritev svoje dejavnosti. Celotna industrija v občini, bo letos povečala vrednost proizvodnje za nekaj manj kot 54 odst. Kot vse kaže, se bo prav kmalu pričel . izgradnja industrijskega obrata, tovarne kostnega kleja v Brežicah. Načrti so pripravljeni, potrebna sredstva pa so že zbrana.
Novi obrtni obrati v vseh krajevnih središčih
Kot smo že omenili, v komuni ni mogla rasti industrija, ker je materialna osnova premajhna in ker ni bilo dovolj sredstev za udeležbo na investicijskih natečajih. Z manjšimi sredstvi pa so v vseh krajevnih središčih zrasli obrtni obrati, ki bodo v prihodnosti lahko prerasli v industrijske. Naj omenimo samo podjetje Kovina na Bi-zeljskem, Obrtno kovinsko podjetje v Dobovi in Livarno
v Dobovi. Zlasti slednja se zelo lepo razvija in ima izredne pogoje v prihodnosti. Letni plan v znesku 30 milijonov je izpolnila že v prvem četrtletju.
Obrtno podjetje Posavje v Brežicah je razvilo celo kopico delavnic, v katerih nudijo potrošnikom raznovrstne usluge. Tudi Novokroj se obeta razviti v konfekcijski obrat, Mizarsko podjetje v Dobovi pa počasi povečuje proizvodnjo in pripravlja povečanje proizvodnih prostorov, ki so že pretesni.
Trgovina hitro obnavlja in modernizira svoje lokale ter jih specializira. V zadnjih petih letih je bila obnovljena večina trgovin v Brežicah, pa tudi na podeželju. Tako trgovsko podjetje Ljudska potrošnja kot trgovsko podjetje Krka hitita širiti prodajno mrežo. Letos bo trgovina povečala svoj promet za več kot 14 odstotkov.
Kmetijstvo na velikih površinah, s sodobnimi prijemi in z gospodarskim uspehom
Do leta 1961 je na področju brežiške občine delovalo 7 kmetijskih zadrug, ki so se ukvarjale največ s trgovino, v zelo majhni meri pa s kmetijsko proizvodnjo. Reorganizacija je teh 7 zadrug združila v dve močni kmetijski organizaciji, ki sta v zadnjih dveh letih skupno s KGP Brežice pričeli podružbljati zemljišča, hkrati s tem pa se je razvijala družbena kmetijska proizvodnja. V zadnjih petih letih je bilo v kmetijstvo vloženih 787 milijonov dinarjev, proizvodnja pa se je povečala za 10 odst. na leto. Družbena kmetijska proizvodnja na po-družbljenih zemljiščih se razvija mnogo hitreje kot zasebna, saj se povečuje vsako leto za 40 odstotkov.
Konec lanskega leta so imela vse tri kmetijske organizacije 621 hektarov podružblje-nih površin, še letos pa se bodo te površine povečale na 1200 hektarov. KGP Brežice gradi na Vrbini živinorejsko-gozdarski obrat z nasadi hitro rastočih topol. Kmetijska zadruga  Brežice   razvija v
Cerkljah živinorejski obrat, v Mokricah sadjarskega, v Čatežu vrtnarsko-sadjarskega, na Trnju živinorejskega. Na področju Artič in Sromelj pripravljajo obnovo sadovnjakov v okviru sodobnega sadjarskega obrata. Kmetijska zadruga Bizeljsko ima pripravljene načrte za o'jnovo vinogradov v Drenovcu, hkrati s tem pa proučuje možnost obnove sadovnjakov na Bizeljskem in na pišeokem področju.
Pogodbena proizvodnja se razvija na vsem področju občine kot dopolnilo družbene. Potršnja umetnih gnojil, sortnih semen in zaščitnih sredstev se je močno povečala zlasti, odkar je ljudski odbor sprejel prvi odlok o agromi-nimumu. Kljub temu pa zajema pogodbena proizvodnja za enkrat le 10 odst. zasebnih kmetijskih površin, letos pa se bo povečala na 13 odst. in zajela 1703 hektare. Največ od tega odpade na pšenico (438 hektarov), preostalo pa si delijo koruza, travniki, krompir, vinogradi itd. Vrednost pogodbene proizvodnje bo še letos dosegla okoli 460 milijonov dinarjev in bo za več kot polovico večja kot lani. Posebej pa velja poudariti, da družbeni kmetijski obrati, ki so začeli nastajati v občini lani in predlani, poslujejo gospodarno in brez izgub.
V starodavnem mestu ob sotočju Save in Krke bujno klije mlado, zdravo življenje: Brežice se razveseljivo razvijajo; iz leta v leto so občani te spodnje-posavske komune lahko bolj ponosni na plodove pridnih rok svojih ustvarjalcev...
jeno gostišče Grič ob avtomobilski cesti, ki je v zelo kratkem času opravičilo svoj obstoj in se bo z dograditvijo novih prostorov do 1. julija prihodnjega leta povečalo za 150 odstotkov.
Vzporedno z izgradnjo o-srednjih turističnih in gostinskih objektov pa se počasi preurejajo in modernizirajo tudi manjši gostinski obrati v komuni. Večina gostinskih delavcev in kolektivov je doumela potrebe naglega razvoja in se po najboljših močeh trudi
Gradnja hlevov za pitanje živine na Vrbini pri Brežicah lepo napreduje. KGP Brežice bo hleve, ko bodo dograjeni, napolnilo z mlado govejo živino za pitanje
"Mladost, veselje, zaupanje vase in v delo, na katerega se pripravljajo, ponos In zdravje — vse to veje iz razigranih obrazov naše mladine, ki je pretekli teden znova poslala svojemu najdražjemu prijatelju in učitelju prisrčne čestitke za njegov letošnji rojstni dan. Udeleženci Titove štafete v Brežicah med slavnostjo v mestu
Tirizem nam veliko obeta
Gostinstvo in turizem predstavljata v komuni, ki nima razvite industrije in se trudi razvijati kmetijsko proizvodnjo, pomembno postavko. Bližina Zagreba, iz katerega vabi oddiha željne prebivalce na brežiško področje sodobna avtomobilska cesta, vrednost turizma in gostinstva še povečuje. Pomembno je tudi to, da turizem močno vpliva na razvoj ostalih dejavnosti, kot so trgovina, obrt, komunalna ureditev in podobno.
V ospredju načrtov za razvoj turizma sta vsekakor kot osnovna objekta Cateške Toplice in grad Mokrice. Za Cateške Toplice so že več let pripravljeni načrti, ki bi povečali zmogljivosti tega v svetu znanega kopališča. Ljudski odbor je zbral precej sredstev in se odpovedal marsičemu, žal pa še vedno ni znano, če bodo predloženi načrti na natečaju prodrli. 50-odstotna u-deležba (166 milijonov dinarjev občinskih sredstev in 100 milijonov, ki jih bo prispeval OLO Celje) Je zagotovljena. Za gostišče Grad Mokrice, ki privablja vedno več turistov, zlasti tujcev, je pomembna preureditev gradu, ki bi zagotovila dovolj nočitvenih zmogljivosti, sodobne sanitarne naprave, ogrevanje, parkirne prostore, preurejeno restavracijo in vse ostalo, kar gost potrebuje. Načrti za preureditev so tudi v tem primeru že predloženi banki in čakajo o-dobritve sredstev.
Omeniti velja na novo zgra-
riuditi gostom kar največ. Naravnih lepot in posebnosti je v izobilju. Turistična društva kot pobudnik propagande, razvoja in vsega ostalega, kar je v zvezi s turizmom, so v zadnjih letih močno oživela. V Pišecah na primer gradijo lovski dom, v neposredni bližini v Pavlovi vasi pa je doslej neznana podzemska jama. Turistično društvo na Bizeljskem je letos z velikim uspehom priredilo jurjevanje, v lanski jeseni trgatev, v Juliju letos pa pripravlja turistični shod prebivalcev kozjanskega in zagorskega področja. Letos v juniju bo ob otvoritvi kopalne sezone v obeh kopališčih ob Krki prirejena pri Brežicah prava beneška noč s propagandno turistično slavnostjo.
Lovski turizem ima lepo bodočnost. Lovska in ribiška društva so to doumela in v sodelovanju s turističnimi društvi ter občino že urejajo nekatere objekte, ki zagotavljajo razvoj lovstva in ribištva. 26-hektarske ribniške površine s krapi, ščukami in somi na Bizeljskem ter ribniki na pišečkem področju, v katerih bodo gojili postrvi, bodo privabljali turiste in zagotavljali ribji zarod za reke in potoke. Fazanerija, ki jo bo še letos uredila lovska zveza, bo že v jeseni imela osnovno jato fazanov, v prihodnjem letu pa bodo prvi v njej vzre-jeni fazani godni za odstrel.
Ne pozabljamo na delovnega človeka
Ogledali smo si opeke, ki jih dan za dnem polagajo ob-
čani brežiške komune v novo, svetlo stavbo socializma. V razvoju, ki terja vedno več naporov in dela, pa ne pozabljajo na človeka, kateremu je vse, kar gradijo, namenjeno. Oglejmo si torej še to, kar je bilo narejenega v zdravstvu, v šolstvu, v kulturi in prosve-ti, ter vse tisto, kar je namenjeno zdravemu razvedrilu.
V zadnjih letih sta bili zgrajeni novi šoli na Bojsnem in v Mrzlavi vasi, obnovljena pa so bila šolska poslopja v Veliki dolini, na Bizeljskem, v Pišecah, v Dobovi, obnovljen in preurejen je bil izobraževalni center za trgovske delavce v Brežicah. Po vaseh in krajevnih središčih so prebivalci z lastnimi močmi in s pomočjo občine zgradili vrsto gasilskih domov, ki s svojimi prostori služijo hkrati tudi v kulturnoprosvetne namene. U-redili so klubske prostore, kjer se shajajo na pomenek in razvedrilo in se izobražujejo. Naj omenimo samo Ga-berje. Obrežje, Bizeljsko, Ar-tiče, Dobovo, Jesenice na Dol., in Globoko. Bizeljsko je dobilo sodobne, zelo lepe prostore za zdravstveno postajo, dograjen je bil nov trakt bolnišnice v Brežicah, pri zdravstvenem domu je bil urejen nov otroški dispanzer, v občini pa je bilo v zadnjih petih letih zgrajenih 523 stanovanj v skupni vrednosti 1 milijarde 192 milijonov dinarjev. Vprašanje zdravstvene mreže na terenu še ni dokončno rešeno, prebivalci pa bodo svoje težave v zdravstvu lahko reševali le v sodelovanju z družbenimi oi-gani v občini in z zdravstvenimi ustanovami. V Cerkljah prebivalci že dolgo odločno zahtevajo ambulanto, sami pa so zbrali 600 tisoč dinarjev. Kolektiv zdravstvenega doma v Brežicah bo moral v bodoče pokazati več posluha za takšne zahteve prebivalcev.
Koliko vasi je bilo elektrificiranih, koliko je bilo zgrajenih krajevnih vodovodov, in vodnjakov ter koliko vaških poti je bilo popravljenih ali zgrajenih na novo, pa bodo najbolj vedeli sami prebivalci, saj Je premalo prostora, da bi lahko našteli vse. Ob koncu naj povemo samo še to, da se Brežicam obeta relejna radijska postaja, 1-krat na teden pa bodo v radijskih sprejemnikih lahko poslušali tudi lastno brežiško oddajo.
Našteli sino sumo del vsega, kar so ustvarili v zadnjih petih letih občani brežiške komune. Dan za dnem hitijo v tovarne, v delavnice, v gozdove in na polja. Gradijo most, ki povezuje današnji dun 2 jutrišnjim, most, ki črpa vsakega novega dne in jutra večji zagon zu bodočnost. On' in vsa njihova tvornost zadnjih let so eno skupaj z »"* črti za svetlejšo in lepšo bo-(točnost.
Zemljevid črnomaljske stvarnosti
■ Občani črnomaljske komune so ponosni na izredno velik napredek, ki so ga dosegli v zadnjih petih letih.
■ Podlago za hiter in usklajen razvoj gospodarskih in ostalih družbenih dejavnosti, ki so v tem obdobju doživele izreden razmah, je potrebno iskati v posledicah pojačenega družbenega upravljanja in delavskega samoupravljanja ter popolnejšega sistema nagrajevanja po delu.
■ Proizvodne zmogljivosti so bile v letu 1958 res še precej majhne, zaradi česar so črnomaljsko občino uvrščali med gospodarsko manj razvita področja v Sloveniji. To je bil tudi osrednji činitelj, ki ni dovoljeval, da bi občani uresničili vse svoje želje. Toda kljub temu se je občina v zadnjih letih tega petletnega obdobja že približala bolj razvitim občinam in tudi povprečjem, ki so nekakšno dogovorjeno merilo za razvitost.
Temelji že 1958. leta
Vse to bi lahko ugotovili, če bi razgrnili dvoje zemljevidov, od katerih bi prvi prikazoval stanje v letu 1958, drugi pa, kakšna je bila občina pet let kasneje — lani.
Preglejmo malo podrobneje, kaj je bilo 1958! Tedaj je imela občina v glavnem že vse industrijske objekte, ki so danes temelj njene industrije: »BELSAD«, »BELT«, »ISKRA«, objekti lesnega obrata »ZORA« itd. S kmetijstvom sta se poleg zasebnih proizvajalcev bavila: kmetijsko posestvo na Okljuku, ki je imelo 30 ha zemlje, in kmetijski obrat v Crmošnjicah kot obrat KGP iz Novega mesta, ki je imel skupaj 440 ha obdelovalnih površin. Gradbeno dejavnost je opravljalo Belokranjsko gradbeno podjetje, trgovsko Splošno trgovsko podjetje in »POTROŠNIK«, obrtno pa najrazličnejša podjetja zasebnega in družbenega sektorja. Z gostinsko dejavnostjo so se v glavnem bavila gostišča zasebnikov in družbeni gostinski obrati. Temu primerno je bil razvit turizem.
Družbeni gospodarski sektor je tistikrat zaposloval 1522 ljudi, negospodarske dejavnosti tega sektorja pa 290 ljudi ali skupaj 1812 ljudi.
Pregled je nepopoln, ker bi morali obseči še celo vrsto manj važnih dejavnosti, ki si-csr ne prinašajo bistvenega de'.aža v sklopu gospodarske moči, so pa prav tako potrebne kot vse • ostale. Predvsem tu niso upoštevane dejavnosti, ki so se iz svojih prvih zametkov v letu 1958 razvile kasneje.
Temeljite priprave ob prehodu
Kot smo videli, so bili v letu 1958 dani že skoraj vsi temelji za pospešeno rast gospodarstva, s tem pa tudi nekaj osnovnih pogojev za start Pri osvajanju novih uspehov. Zakaj je bilo vse to potrebno, menda ni treba posebej podcrtavati. Občina je bila še dokaj nerazvita; razne analize so povedale, da njene zmogljivosti niti dobro načete niso, kaj sele izčrpane. Sledili so Perspektivni in drugi načrti, k' so nakazali nadaljnjo pot gospodarski politiki. Do te prekretnice je prišlo predvsem zategadelj, ker so razni posegi v splošen gospodarski sistem zahtevali, da se tudi črnomaljska občina vključi v tok novih dogajanj in prispeva svoj delež k splošnemu slovenskemu in jugoslovanskemu napredku.
Kaj se je pravzaprav zgodilo?
Vedno večje zahteve na tržišču so postavile gospodarske organizacije pred nove naloge. Začele so proučevati tržne razmere ter pripravljati elaborate, analize in investicijske programe. Razlog: velika konkurenca na trgu in množica firm, ki so izdelovale enake artikle. Uspeh je bil 'orej zagotovljen le tistemu, ki Je proizvajal ceneje, boljše in več. Črnomaljska podjetja Pa je od teh pogojev ločil še velik korak. Res je. da so se Po letu 1951! nekatera to uspešno uveljavljala na trgu, na splošno pa vsa le v manjši meri.
Potrebno je bilo torej izpolniti pogoje, ki so nujni za uveljavitev sodobnega načina proizvodnje z ustreznimi tehnološkimi procesi, kar naj bi skupaj dalo cenejši in bolj kvaliteten finalni proizvod. V ta namen je bilo treba gospodarske organizacije, zlasti industrijske in kmetijske kot zastopnike dveh najmočnejših gospodarskih panog, primerno podpreti. Od tega hipa naprej pa lahko že govorimo o velikih investicijah v pospeševanje vseh gospodarskih in negospodarskih dejavnosti.
Investicije so »obrodile«
V petih letih (do 1962) so v črnomaljski občini investirali skupaj 2 milijardi 630 milijonov dinarjev, in sicer 73,1 odstotka teh sredstev v razvoj gospodarstva, 26,9 odstotka pa so namenili za vlaganje v negospodarske dejavnosti. Znaten del investicijskih sredstev je zavzela industrija, ki je na ta način sprostila vrsto novih zmogljivosti. V tem obdobju so mnoga podjetja začela rekonstruirati svoje obrate, nabavljati novo opremo in vse ostalo ter si s tem omogočila nadaljnji obstoj.
Kmetijstvo je v tem času doživela največje povojne u-spehe. Ne samo delitev občine na preahalizirana proizvodna področja, tudi ostali činitelji so vplivali na to, da je belokranjska zemlja dajala več in boljše pridelke. Počasi se je začsl pozabljati pojem »pasivnost belokranjskega kmetijstva«. Zemlja zasebnikov je zamenjala obdelovalca, ki je ob doslednem upoštevanju vseh agrotehničnih ukrepov dosegal za takratne pojme be-kokranjskih kmetovalcev poljedelske in živinorejske rekorde. Take uspehe je bilo možno doseči le na velikih zemljiških kompleksih, ki dopuščajo vse možnosti za hitro strojno obdelavo. KZ v Črnomlju je zato čedalje bolj težila k temu, da arondira čim več obdelovalnih površin. Začela Je podružbljati zamlji-šča in spreminjati v rodovitno zemljo steljniške površine in tiste površine, ki so se dolga stoletja zdele popolno-
ma neplodne. Ob koncu leta 1962 je družbena kmetijska proizvodnja na ta način zasegla že 450 ha obdelovalnih površin.
Močan skok kmetijstva
Z velikimi investicijskimi vlaganji skozi vsa ta leta je kmetijstvo močno povečalo proizvodnjo in pridelke. Ustvarilo je toliko, da je v letu 1961 že začelo izvažati. Od prvotnih 8 milijonov deviznih dinarjev je naslednje leto izvoz skočil že na 21 milijonov, letos pa so planirali izvoz kmetijskih proizvodov v skupni vrednosti 132 milijonov deviznih dinarjev. Nedvomno to ni malo, je pa lep obet za v bodoče. Razni perspektivni programi potrjujejo pravilnost kmetijske politike, kajti ne samo družbena, tudi pogodbena proizvodnja se je v zadnjih letih močno uveljavila. V preteklem letu je s KZ kooperiralo že 67 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev.
■ Socialistični sektor gostinstva in turizma se je . v tem času okrepil z ureditvijo novih lokalov v Črnomlju in na Vinici. Največjega pomena je nedvomno novi črnomaljski hotel »LAHINJA« s 35 ležišči in 180 restavracijskimi in vrtnimi sedeži. Urejen je tudi dom na Mirni gori, do katerega je speljana tudi dobra cesta.
■ Za obrt je velikega pomena v letu 1960 ustanovljena Komunalna uprava, ki je znatno prispevala k večjemu pomenu raznovrstnih obrtnih dejavnosti v socialističnem sektorju.
■ Prav gotovo so precejšnjega pomena tudi lesna industrijska podjetja, ki izkoriščajo neprecenljive zaloge belokranjskih gozdov. Ker je gozdarstvo panoga, katere vlogo so začeli pravilno ceniti šele v teh letih, je razumljivo, da so tudi investicijska vlaganja prišla do večjega izraza šele tedaj. Ob upoštevanju dejstva, da gozd ni samo rezervoar, iz katerega se da črpati v nedogled, so gospodarstveniki prišli do sklepa, da bo nemara le bolj prav, če začno iztreb-ljene gozdne površine in tiste,
ki v druge namene niso koristne, pogozdovati. Na ta način so se gozdne površine od leta 1958 do zdaj povečale od 9.500 ha na 13.500 ha, istočasno pa so uradili nekaj najvažnejših vprašanj v zvezi z boljšim načinom izkoriščanja gozdov in gojitveno dejavnostjo na teh površinah.
Nekaj občinskih številk
Na ta način je šla občina skokovito do novih uspehov. Vsako leto je pomenilo, da je bliže svojemu cilju: postati razvita občina.
Da to ni samo želja, ampak dejstvo, potrjuje tudi nekaj številk, značilnih za ta razvojna leta. Navedimo jih nekaj:
■ — družbeni bruto proizvod se je v petih letih povečal za 150,1 odstotka, pri čemer je udeležba družbenega sektorja že 67,6-odstotna;
■ — narodni dohodek, pri katerem je družbeni sektor zastopan s 53,6 odstotka, se je povečal za 124 odstotkov, dohodek na enega prebivalca pa je lani znašal že 185.593 dinarjev, kar je za 126,5 odstotka več kot v letu 1958;
■ — v petih letih se je zaposlilo 1117 novih delavcev, Od tega 1043 v gospodarstvu (največ v industriji), 74 pa v negospodarskih panogah;
{q — osebni dohodek zaposlenih se je v tem času povečal za 12 odstotkov.
Kaj je treba napraviti
Našteli smo le nekaj dejavnosti, s pomočjo katerih gradi občina lepšo prihodnost. Opozorili smo predvsem na tiste glavne nosilce gospodarskega razvoja, na katere je oprta vsa ostala dejavnost, čeprav tudi drugi činitelji niso prav nič manj pomembni. O teh naj spregovorimo v zaključku tega pregleda, predvsem pa naj bo govora o nerešenih problemih v občini in nalogah nove občinske skupščine.
Eden glavnih problemov, ki jih bo morala reševati občinska skupščina, je nedograje-nost oziroma neopremljenost industrijskih in drugih objektov. K turističnemu razvoju
v občini bo veliko pripomogla cesta Novo mesto — Metlika — Črnomelj — Vinica, zato jo bo treba čimprej usposobiti za ves promet, zlasti 33-kilometrski odseK Metlika-Crnomelj, ker je zelo slab. V zvezi s socializacijo vasi bo še bolj izstopil problem preživljanja osamljenih in ostarelih kmetov na posestvih, hkrati pa tudi vprašanje zaposlitve odvečne delovne sile, zlasti ženske. Tem vprašanjem bo treba posvetiti še posebno pozornost in iskati primerne rešitve. Gospodarske organizacije, ki nimajo dovolj strokovnega, zlasti visoko kvalificiranega kadra, bodo morale poleg ostalih važnejših vprašanj reševati zlasti vprašanje zadostne kadrovske zasedbe, ker bodo le na ta način kos vsem nalogam, katere jim bo poverila občinska skupščina. Sredstva, namenjena za negospodarske investicije, bo treba vlagati v prvi vrsti v adaptacije nekaterih osnovnih šol (Semič, Petrova vas, štrekljevec itd.), kakor tudi v dograditev šole na Vinici. Prihodnje
leto bo v Črnomlju 20. obletnica zasedanja SNOS, na kar se je treba temeljito pripraviti. V okviru tega bo treba pospešiti nekatera komunalna dela, urediti javno laz-svetljavo, pločnike, ceste, ulice, kanalizacijo in razširiti vodovodno omrežje. Za vso to dejavnost je letos pripravljenih 441,5 milijona proračunskih sredstev in sredstev v skladih, kar pa najbrže ne bo zadostovalo za ureditev vseh vprašanj.
■ Ob koncu samo še tole! Nikoli doslej še nismo govorili o tako razgibanem življenju in. razvejanih dejavnostih, kar daje podobi črnomaljske občine neko posebno, specifično vsebino in barvo. Da bi bila ta podoba v prihodnje čim popolnejša in pestra, se bo treba krepko potruditi. Ne samo nova občinska skupščina, ki bo v kratkem izvoljena, vsak občan je dolžan prispevati svoj delež k uresničitvi nalog. Nedvomno pa bo svojo pripravljenost dokazal že s polnoštevilno in pravočasno udeležbo na volitvah!
Miroslav Kugler: DELO
V Črnomlju, mestu ob Lahinji, je pred 19 leti prvi slovenski parlament sklepal o bodočnosti Slovencev v okviru skupne domovine Jugoslavije. Prihodnje leto februarja bodo obletnico I. zasedanja SNOS slovesno počastili, na ta praznik pa se bo začela Bela krajina pripravljati že letos.
Kdo kandidira za splošni zbor nove občinske skupščine ?
V nedeljo bomo na splošnih volitvah izbrali iz vrst predlaganih kandidatov odbornike splošnega zbora naše nove občinske skupščine. Tu so bili izbrani za kandidate:
Črnomelj I — Alojz Hutar; Črnomelj II — inž. Rado Dvoršak;   Črnomelj   III —
Franc Kočevar; Črnomelj IV
— Vladka Vanovič; Crmoš-njice — Ernest Haler in Anton Hutar; Kot pri Semiču
— Franc Kapš in Franc La-terner; Crešnjevec pri Semiču — Zan škrinjar; Vrtača
— Jože Vidmar in Janez Se-pehar; Semič — Jože Kočevar; Štrekljevec — Alojz Vidmar in Alojz Starina; Stari trg — Marko Rezek, Peter Frice, Mihael Kranjec in Peter Medved; Adlešiči — Ivan Požek; Marindol — Peter Dragičevič, Vlado Stipanovič in Jože Požeg; Dragatuš — Miran Simončič in Alojz Jur-šak; Tanča gora — inž. Amalija štefanič; Belčji vrh — Alojz Panjan in Franc Ku-nič; Sinji vrh — Jože For-
tun, Jože Žalec in Jože Ma-dronič; Preloka — Stano Novak in Alojz Balkovec; Vinica — Franc Kajin in Jure Bcnetič; Stara lipa — Matija Kobetič in Mihael Iludc-lja; Učakovci — Matija Sin-čič, Jurij Hudak in Matija Hudak; Griblje — Matija Brodarič, Anton Vranešič in Peter Požek; Tribuče — Rado Vrlinič in Jurij Kozan; Dobliče — Janez Kocjan, Franc Medic in Anton Lak-ner; Kanižarica — Anton Dvojmoč; Loka — Franc Kure in Janez Ilcnič; Talčji vrh — Anton šercelj in Anton Pezdirc; Petrova vas — Stanko Grahek in Anton Kapš: Vojna vas — Jože Petrovič in Stanko Veiss.
Ena izmed najpomembnejših značilnosti v naši socialistični družbi je zaupanje, ki ga gojimo in izkazujemo mladini. Iz odnosov do dela v tovarnah, ustanovah in organizacijah, do pridobivanja znanja in izkušenj, iz sadov takšne dejavnosti izvirajo tudi merila, po katerih družba izbira mlade in odgovorne funkcionarje. S takšnimi mladimi družbenimi delavci bodo želi tudi enake uspehe, kakor smo jih in jih tudi še zdaj žanjemo v socialistični graditvi naše skupnosti. Brez popolnega zaupanja v mladi rod, brez postavljanja najboljših posameznikov na odgovorna mesta na vseh stopnjah bi nam grozila nevarnost popuščanja v naporih in zastoja.
ALEKSANDAR RANKOVIĆ

DOLENJSKI   LIST 9
IZ REFERATA TOVARIŠA TITA NA V. PLENUMU CK ZKJ
Sile socializma osvajajo svet
V soboto je bil v Beogradu V.  plenum CK /.K.l, ki je obravnaval aktualna mednarodna vprašanja    in naloge l.i^iinarodnega delavskega gibanja v boju za mir in socializem. Referat je prebral generalni sekretar CK ZKJ Josip Broz Tito. V razpravi je sodelovalo  več članov CK ZKJ. Referat tovariša Tita je bil sprejet k j i smernice za nadaljnje tteio Zveze komuni-SiOv Jugoslavije. Tovariš Tito je v začetku dejal, da je za čas, v kate-mil živimo, značilen buren razvoj materialnih proizvajalnih sil. Dogajajo se korenite  spremembe. Vpliv do nedavna vladajočega kapitalističnega družbenega sistema se oži. Človeštvo je začelo novo epoho svojega razvoja. Socialistični uružbeni sistem je poglavitna nova značilnost tega razvoja. Gibljemo se v prehodni dobi od kapitalizma k socializmu v svetovnih merilih. Nastajanje številnih socialističnih držav in krepitev   socialističnih in naprednih sil na vseh celinah je poglobilo splošno krizo kapitalizma kot družbenega sistema. Izkorišče-valski kapitalistični sistem je čedalje bolj pod pritiskom demokratičnih množic, ki poučene z izkušnjo mednarodnega delavskega gibanja in z uspehi socialističnih držav nezadržno težijo k sodobnejšim družbenim oblikam. V prid naprednega in socialističnega sveta je pripomoglo' tudi razpadanje kolonialnega sveta.   Osvobajanje narodov izpod kolonialnega jarma je eno izmed gigantskih storitev našega časa.
V referatu je bilo govora tudi o neločljivi povezanosti interesov socializma in miru. Socialističnim državam, ki morajo zgraditi družbo bogastva in človeške enakosti, je potreben mir, da bi to lahko uresničile. Zato je potrebna ko-eksistenca med državami z različnimi družbenimi sistemi, ki ni le pot miru, temveč tudi pot družbenega napredka in krepitve socialističnih sil. Razpihovanje hladne vojne je napra-
vilo že ogromno škode. To povzroča ogromno trošenje človeških, materialnih in drugih sredstev za orožje, namesto za napredek. Začetek razoroževanja bi pomenil opuščanje reševanja spornih problemov z uporabo sile ali grožnje in odpravljanje ogromnih razlik, ki obstajajo zdaj med razvitimi in nerazvitimi deželami.
Kitajski voditelji tega nočejo razumeti. Oni še vedno mislijo, da lahko pridejo napredne sile na krmilo samo z oboroženim bojem in da je mogoče reševati mednarodne spore samo s silo. Ti voditelji ne morejo razumeti, da politika ko-eksistence ne pomeni ideološkega kompromisa. V vprašanju vojne ali miru stoji vodstvo kitajske partije na trockističnih pozicijah. Na Kitajskem je prišlo do nadaljnje krepitve birokratizma. Pri tem uporabljajo razne metode, tudi vojaške, za reševanje notranjih problemov. Kitajski voditelji gojijo težnjo, da bi se Kitajska vsilila kot vodilna sila revolucionarnemu delavskemu gibanju. Vodstvo kitajske komunistične partije je postalo središče zbiranja dogmatskih, sialinskih sil. S tem opravlja negativno in de-mobilizatorsko vlogo v delavskem gibanju. Kitajsko vodstvo stalno kleveta Jugoslavijo in ZKJ, ker izboljšujemo odnose s Sovjetsko zvezo in drugimi Socialističnimi deželami, ker smo za mir in miroljubno urejanje vseh spornih problemov med narodi. Politika kitajskega vodstva je naperjena proti osnovnim interesom vseh naprednih in socialističnih sil.
Potem ko je tovariš Tito orisal naše odnose s socialističnimi deželami, komunističnimi in delavskimi partijami, ki se stalno krepijo, je poudaril, da se socializem razvija v specifičnih oblikah neenakomerno-sti. To spravlja na površje najrazličnejše nazore in poglede, ki jih je mogoče uskladiti samo s konstruktivno razpravo in bojem mnenj, prispevajoč neprestane napore za čim višjo stopnjo sodelovanja med
socialističnimi silami, zlasti tistimi, ki imajo v rokah oblast in katerih odgovornost za usodo socializma je večja in popolnejša.
Na koncu je generalni sekretar CK ZKJ Josip Broz Tito obširno govoril o potrebi po vsestranskem spremljanju in proučevanju sodobnih družbenih procesov. Brez poznavanja le-teh bi težko spoznavali perspektivo družbenih gibanj, teže bi se otresali predsodkov, ki so jih nakopičili dogodki iz minulosti. Cim popolneje in čimbolj objektivno je treba informirati našo javnost in delovne ljudi prek tiska in drugih sredstev informacij o dosežkih drugih dežel, predvsem socialističnih in na novo osvobojenih dežel. Objektivno informiranje ljudi prispeva k spoznavanju izkušenj drugih dežel. Izmenjava izkušenj je nujna, kajti vedno se lahko kaj koristnega naučimo od drugih.
Tovariš Tito je zaključil svoj referat z naslednjimi besedami:
»Internacionalizem in humanizem, ki sta značilna za medsebojne odnose v naši socialistični skupnosti, se morata uveljavljati tudi v naših odnosih z drugimi deželami in narodi. Tako bodo plemenita čustva naših delovnih ljudi postala globlja, bolj človečna. S tem bo socialistična Jugoslavija še bolj pridobila na ugledu in si pridobila milijone novih prijateljev, prežetih z istimi težnjami in ideali.«
Kostanji cvetijo v dolini Krke; po dolgi in hudi zimi diha domača gruda vsa prepojena in pomlajena. Lastovke so se vrnile, za njimi pa prihajajo naši dragi rojaki iz vseh koncev sveta. — Na sliki: žužemberški grad, levo spodaj vabljiva Krka
KONEC MAJA BODO PRIŠLI PRVI IZLETNIKI IZ ZDA
AMERIŠKE PROGRESIVNE SLOVENKE
Jože Horvat - Jaki v Mali galeriji
V ljubljanski Mali galeriji razstavlja te dni Jože Horvat — Jaki'samouki slikar iz Na-zarij pri Celju. »Divjak Jaki«, kakor ga je imenoval neki kritik, je izredno pronicljiva, nenavadno temperamentna in nadarjena osebnost. Lok vir-tuoznega sveta, ki ga gradi v svojem delu, vsebuje elemente današnjega časa, čeprav je v njegovih delih čutiti vpliv tujih starih kultur, npr. perzijske. 2e pred leti se je s svojimi deli uveljavil v tujini, razstavljal je skoraj v vseh svetovnih kulturnih centrih.
V Ameriki živi na tisoče jugoslovanskih izseljencev. Večina so organizirani v podpornih društvih, ki so naklonjena današnji Jugoslaviji. Naši izseljenci so se izkazali kot sposobni organizatorji. Tudi napredne slovenske žene v Ameriki imajo svojo posebno organizacijo »Progresivne Slovenke Amerike« (PSA). Sedež PSA je v Clevelandu, svoje krajevne podružnice pa imajo tudi v drugih deželah širne Amerike.
Progresivne Slovenke Amerike so se izkazale posebno med II. svetovno vojno in takoj po njej, ko so zbirale za staro domovino zdravila, hrano, obleke, knjige, pa tudi zdravstvene in druge aparate.
V okviru glavnega odbora PSA je deloval poseben podporni odsek, ki ga je vneto vodila predsednica tega odbora Mrs. Josipina Tratniko-va. Bila je štirikrat v stari domovini, jo večkrat prepotovala in obiskala naše zdravstvene in socialne ustanove. Bolnišnici v Polju pri Ljubljani so dale ameriške napredne Slovenke dragocen aparat. PSA so bile v stalnih stikih tudi z zavodi za gluho-
neme, slepe in z mnogimi šolami in jim pošiljale pomoč.
Lansko leto je bila Tratni-kova, po rodu Ljubljančanka, zadnjič v Jugoslaviji. Takoj po vrnitvi v Ameriko jo je zadela kap.
Članstvo elevelandske federacije Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ), kjer je bila Josipina Tratnikova marljiva sodelavka in članica glavnega odbora SNPJ v Chi-cagu in sodelavka glasila Prosvete, je poklonilo znesek 500 dolarjev za opremo posebne sobe v novem slovenskem domu za onemogle v Clevelandu. Zdaj nosi ta soba njen naziv. Clevelandske
članice Progresivnih Slovenk Amerike pa so opremile v novem domu za onemogle Slovence v Clevelandu še dve sobi. V Clevelandu, v državi Ohio, ki mu pravijo ameriška Ljubljana zato, ker živi tu 50-000 Slovencev, deluje devet slovenskih narodnih domov, zdaj pa bo nova stavba za ostarele Slovence dokaz velike podjetnosti naših rojakov v ZDA. V novem domu bo prostora za 24 ostarelih Slovencev. Prvi tak dom za ostarele Slovence pa so zgradili pred leti v Fontani v Kaliforniji, ki slovi po izredno ugodni klimi.
JOŽE ŽUPANČIČ
Izšla je 31. številka OBČAMA
V uvodu prinaša analizo zborov volivcev v nekaterih večjih delovnih kolektivih. Vinko Mlakar razpravlja o problemih obnove mesta in o stanju stanovanjskega sklada v središču Ljubljane.
Franc Rupret Je avtor obširnega članka o notranji delitvi stanovanjskih najemnin. V nadaljevanju objavlja list anali/o pomanjkljivosti dosedanjih osnutkov občinskih statutov.
Pomembnejši prispevki so še: Financiranje zdravstvene preventive (Marko Jakšc), zaključen pregled
zakonov, ki jih jc v svoji mandatni dobi sprejela zvezna ljudska skupščina, in članek Cilke Maležič o široko zasnovanih načrtih za ureditev otroške prehrane v občini Ljubljana-Center. Ta številka »OBČANA« prinaša tudi popoln seznam kandidatov za poslance v republiško in zvezno skupščino, ki so jih potrdili zbori volivcev.
»OBČAN« izhaja vsako drugo soboto na 16. straneh. Letna naročnina je 5000 dinarjev. Naročila In prispevke sprejemata uredništvo in uprava »OBČANA«. Ljubljana, Cankarjeva 5.
S temi besedami je odšel.
Pod sklednikom je bil Danijel med jokom in škripanjem zaspal. Ker se Liza zanj ni zmenila, ga je morala mati spraviti v slamo.
Drugo jutro se je živelo pri hiši, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Po stari navadi se je delalo in Danijel je opravljal svoje posle, kakor da bi nikdar ne bil ušel Jaz pa sem moral odriniti! Zaradi tega nam je mati Barba napravila boljše kosilo in tudi nekaj nacvrla je bila. Še celo belo kavo smo imeli na mizi, kar je bilo takrat nekaj izrednega.
Za slovo smo si segli v roke z očetom in materjo. Pri prihodu nič roke, pri odhodu pa roko — taka je bila tiste dni etiketa v pogorju in po njej si se moral ravnati, če nisi hotel dobiti očitanja, da se ne znaš spodobno ponašati.
»Pa še kaj pridi!« so se glasile poslovilne besede. Meta me je spremljala, kar sem pričakoval. Nosila mi je veliko ruto, v katero so bili zaviti orehi, češplje, ocvrt bob in — če se ne motim — še celo par klobas. Vse to so mi dali pri slovesu in velika bi bila zamera, če bi se hotel tak dar zavrniti. »Ruto o priliki nazaj prinesi,« je spregovorila Presečnica, ko je izročila culo svoji hčeri.
Pred hlevom sta stala Danijel in Liza, a ne skupaj, vsak na enem koncu poslopja. Milo sta gledala za nama, posebno Danijel je bil potrt in žalosten. »Oh-ta,« je zastokal, »lepo je bilo, ko si bil tukaj. Kmalu kaj pridi!« Liza je molčala in se grdo držala, ker je bila še vedno jezna na hlapčeta.
Hodil sem od Jelovega brda proti Malenskemu vrhu ter kakor vselej, kadar sem stopal po tej poti, jemal vase lepote pokrajine. Meta je, noseč mojo ruto korakala tik mene kot kupček obupa. Kar pogledati si ni upala vame, ker bi jo drugače zalile solze. To se ji je videlo.
Prišedši na kraj, kjer je v globoki dolini tičala koča karlovškega Anžona, opazim tega pri delu v bregu. Z rovnico je kopal ledino, da so se mu nabirale debele kaplje po obširnem obrazu.
»Hej, zdaj pa greš.« je kričal, »pa spet prideš! Novo njivo kopljem« Bila sva že precej daleč od

njega, ko je še zavpil: »Meta, le povej Lizi, da kopljem novo njivo!«
Pod Malenskim vrhom sva obstala na mestu, ki mu pravijo »Na poklonu«. To je tratina sredi gozda, od koder se vidijo štiri cerkve. Za tabo Mati božja na Gori, pred tabo Sv. Martin v Poljanah, na eni strani Čabrače, na drugi Gabrška gora. Kaki svetniki so tam, tega vam danes ne morem več povedati. V prejšnjih bolj pobožnih časih so ljudje na tem mestu obstajali in se proti vsaki cerkvi poklanjali. Ta navada je morala biti med ljudstvom zelo ukoreninjena, ker je v našem pogorju takih »Poklonov« vse polno.
Tam sva sedla, prejkone v namenu, da bi zavlekla trenutek ločitve. Bilo mi je tako pri srcu kakor nekdaj, ko sem se ob koncu počitnic poslavljal od doma in od matere, ki me je vselej spremila nekaj pota. Ko je z vsakim korakom izginil kos domače zemlje, sedaj sleme rojstne hiše, sedaj stolpič na holmu, sedaj teman gozd na Samsonu, sedaj kaj drugega, se mi je odtrgal kos od src*. Takrat sem gledal v neštete gube nabrani obraz one, ki je sedaj že dolgo časa po zemljo in ki na svetu ni imela drugega kot skrbi in delo; danes pa v obraz deklici, ki je pričela uživati grenke sadove, katere rodi vsaka ljubezen na zemlji.
Opazil sem, ko je snela ruto z glave in jo položila na travo, da je nosila v laseh rumeni glavnik, ki se navadno nosi ob nedeljah in praznikih. Včasih je prav globoko zasopla in obrnila obraz proti meni, kakor bi mi hotela nekaj povedati. Pa ni ime-
la poguma, da bi spregovorila. Končno je posegla v ruto ter izvlekla iz nje majhen bledo rumen »bob«, ki je v pogorju tako gostega testa, da bi bil bolj za strelivo nego za živilo.
»Gotovo si že lačen,« je spregovorila proseče, »na, jej!« Nekaj sem se obotavljal, nakar je znova zaprosila: »Pa le jej!« Moral sem jesti in ni odvrnila pogleda od mene, dokler nisem s silo pospravil zadnje mrvice.
Ko je bil bob odpravljen, zopet ni vedela, kaj naj bi govorila. Tedaj je prihitela tolpica drobnih dolgorepk in je sedla na bližnje bukovo drevo, živalce so se z malim telesom obešale po vejicah in kljuvale z listov, kar se je dobiti moglo. Nato pa so, kakor so bile prišle, s šumom odhitele. Meti se je bilo med tem časom čelo nabralo v goste gube in pričela je govoriti, prav kakor bi se čul modri oče Boštjan:
»Pa ti mora le čudno biti, če si sam v Ljubljani. Nimaš človeka, ki bi ti kuhal, ki bi ti pral. Ce zbo-liš, si slabši od živine v našem hlevu, za katero se vsaj Liza briga. Ali ne misliš, da ti tega ni treba?«
»Kako si naj pomagam? Kje naj vzamem kuharico? Stare ne maram, mlade ne dobim.«
Zaiskrilo ji Je v očesu in opazil sem, da postaja Jezna. »Ne govori tako nespametno! Poglej gospoda v Javorjah: vzel je sorodnico k sebi in streže mu, da Je zadovoljen.«
»Kje naj dobim sorodnico? Ce je mlada, ne bo hotela priti.« V bližini je nekaj belo cvetelo. — Nadaljeval sem: »Kaj potem? Tak sem kot tole: sedaj pred zimo cvete in kaj bo iz tega? Cvet odpade in prav nič ne bo iz tega. Ce je mlada, ali naj jo vzamem?«
Rdeče se ji je žalil obrazek, ko je zastokala: »Kdo govori o tem?« Roko je pritiskala na prsi, da bi ukrotila razburjeno srce.
Odgovoril sem: »Ce to ni, potem je pa še manj! Ti ne poznaš mesta in njegovih hudobnih jezikov. Ne boš štiri tedne pri meni, pa se na ulico ne boš upala, tako te bo sram.«
MIHA BALOH - glavni junak „Nevesiniske puške"
Prostrano dvorišče nekdanjega kos tanj eviškega samostana je te dni vse živo. Zagrebško filmsko podjetje Jadran film snema zgodbo o uporu proti Turkom pod naslovom »Nevesinjska puška«. To bo cinemaskopski film, naslonjen na zgodovino hercegovskega ljudstva, ki se je uprlo turškemu nasilju.
Ko človek vstopi na dvorišče, kjer prav zdaj snemajo množične prizore, se ne more načuditi delovni vnemi, pa spet potrpežljivosti znanega jugoslovanskega režiserja 21-KE MITROVIĆA. Okoli sebe je imel kakih sto ljudi, v glavnem domačinov, ki jih je razporejal v dve bojni vrsti-Sablje so se bliskale v soncu, po arkadnem dvorišču se je razlegal divji krik, ki mu je sledilo nekaj prav tako divjih situacij in okrvavljena vrsta Turkov je bila potisnjena ob zid. Toda strašni prizor bi se nadaljeval, da v tem trenutku ne plane med vrste Mićo Ljubobratić — Miha Balon in pomiri razljučene Hercegovce.
Ime glavnega igralca v tem filmu je dandanes splošno znano. To je naš slovenski rojak MIHA BALOH. Doslej je nastopil v enajstih filmih, v katerih je oblikoval devet glavnih in dve srednji vlogi. Med temi filmi sta le dva slovenska, ostali so posneti v drugih republikah in v Italiji, kajti Bal oh se je uveljavil tudi v italijanskem filmu. Lepa žetev, če pomislimo, da se je to zgodilo v zadnjih treh letih. Baloh je danes med najvidnejšimi jugoslovanskimi filmskimi igralci. Za seboj ima splet sijajnih kreacij, ki so mu prinesle splošno priznanje filmskih strokovnjakov in občinstva, Priznanje pa mu je dala tudi puljska arena. Deset let je delal v tržaškem gledališču, potem ko je končal svoje študije v razredu profesorice VIDE JUVANOVE. V Trstu je oblikoval p0 sedem vlog v sezoni. To je bilo strašno delo, toda Baloh je s tem dobil trdno in zanesljivo osnovo, na kateri, kakor sampra-fi. gradi dalje.
Miha Baloh je pravkar končal nov kader za »Nevesinj-sk0 puško«. Odložil je sabljo in pogovor je stekel.
— Kako se počutite v tem okolju? Vam pokrajina ugaja?
— Dolenjska — je rekel — je zame veliko odkritje. Izredno mila mi je. Ko človek nodi po vaših krajih, mora Postati romantičen. Nikar se ne prestrašite! Romantičen, s tem mislim romantiko v najpiemenitejšem pomenu te besede. Zmeraj so govorili, °a je Dolenjska odmaknjena.
brez turističnih možnosti, rekel bi brez posebnosti. Tako je ostala nedotaknjeno ozemlje, pristno, nepotvorjeno in ima prav zato svoje velike specifične vrednote. Kakor hitro bom imel čas, bom prišel semkaj na počitnice. Potreben sem miru in upam, da mi ga bo dala vaša Krka.
— Večkrat so vas angažirali v raznih drugih republikah, pa tudi v zamejstvu. — Kako se počutite, ko sodelujete drugod?
— Dobro se počutim, lahko se vživim, različna govorica nas ne moti, sicer pa je pri igralcu važna osebnost in notranja dinamika, predvsem pa iskrena volja in hotenje, da nekaj daš. Ne smemo pa pozabiti nečesa, namreč dejstva, da so v filmu v prvi vrsti kriteriji z ekonomskim kurzom, da tu ni kakih sentimentalnih aspektov, marveč ima absolutno prednost uporabnost in kvaliteta posameznih igralcev in da je od tega odvisen angažma. Pri tem se kajpak pojavljajo določene težave. Gledališče je izrazito vezano na materinščino, film, spričo majhnosti naše filmske industrije — ne. Tu je gotovo ena od težav, kajti težko je do potankosti obvladati tuj jezik.
Snemanje je medtem teklo
dalje. Za trenutek sva pome-nek morala prekiniti, ker so umetnika poklicali pred kamero. Sel je, nekajkrat ponovil svoj nastop, nato so kamere spel zabrnele. Luč velikanskih žarometov se je razlila po njegovem obrazu, oči so zasijale s povsem novim ognjem in moram pri-
znati, da me je prešinilo, da tisti Baloh, ki zdaj stoji pred snemalnimi kamerami in žarometi, ni več tisti, ki sem ga pravkar videl in se z njim pogovarjal. Ne, pred nekaj trenutki je bil povsem navaden in preprost znanec z Gorenjske, ki je kramljal z menoj, zdaj pa je njegov o-braz poln hercegovske trša-tosti, bojnega zanosa in plemenitosti obenem.
Kamere so prenehale in Baloh je prišel pod stopnišče in spet čisto preprosto naročil cvička.
— Kakšen je vaš odnos do gledališča, kaj menite o njem kot filmski igralec?
— Gledališče je mati vsega igralstva. Prav je, da igralec pokaže svojo osebnost tudi na televiziji in v filmu, toda gledališče je matica, je rezervoar vsemu igralstvu.
— Kako gledate na filmskega igralca oziroma na ta poklic?
— Težak je. Film zahteva popolno koncentracijo, kajti film lahko — in dostikrat tudi delajo tako — začno snemati pri konou. Posebno neprijetni pa so pri tem poklicu večni kovčki. Danes smo tu, jutri že na Reki ali pa v Beogradu, in povsod se je treba hitro prilagoditi in vživeti.
— Ali dandanašnji dobivajo filmski delavci pravično oceno za svoje ustvarjanje, ki je vezano poleg teh Še na nešteto drugih težav?
— Lahko bi bili objektiv-nejši v svojih ocenah. Prepogosto krivimo samo ustvarjalce, pozabljamo pa, da je odgovorna oziroma bi morala
biti odgovorna vsa naša družba. Nadalje menim, da se vse preveč izogibamo »krvavo za-resnih scen«, ki bi jih morali izpovedati,  morali prikazati.
Umetnik namreč dobi svoje zadoščenje tedaj, ko v njem zraste zavest, da je družbi, katere član je, v resnici nekaj povedal, nekaj dal.
— Kaj pa vaši načrti?
— Načrt\? Jaz z vsakim filmom, ki ga končam, zaključujem svojo filmsko kariero, kar spričo majhnega števila filmov, ki jih pri nas izdelamo, ni nerealno. Moj cilj ni igrati velike vloge, toda rad bi ustvarjal.
Spričo Balohovega talenta in kreacij, lahko trdno upamo, da bo umetnik še nadalje ustvarjal in nam še marsikaj dal, saj je poln ustvarjalnega zanosa' in na vzponu svojih najboljših sil.
LADO SMREKAR

»BRALCEM DOLENJSKEGA LISTA — MIHA BALOH« — posvetilo nosilca glavne vloge v novem jugoslovanskem filmu NEVESINJSKA PUŠKA, ki ga snemajo te dni v kostanjeviškem gradu.
Vso podporo šolanju in vzgoji
hrane Kezun je Kancuaat prosvetne skupine v občinski skupščini. Na trebanjski osemletki velja za vzornega predmetnega učitelja in vzgojitelja, razen tega pa opravlja še dolžnost upravnika matične knjižnice v Trebnjem. Je član občinskega odbora SZDL, predsednik idejno-vzgojne komisije pri tem odboru, član šolskega odbora, starešina tabornikov, razen tega pa tudi redno dela za medobčinski in republiški Zavod za prosvetno in pedagoško službo. Seveda s tem njegovo delovno področje še ni izčrpano, saj je na vprašanje, koliko funkcij ima, kratko rekel: »Sem povsod, kjer je treba, da se še družini ne morem dovolj posvetiti.«
Pogovor z njim smo začeli med odmorom, ko se je tovariš Režun že pripravljal na naslednjo uro. Vprašali smo ga, kako je kaj zadovoljen z uspehi in delom svojih učencev.
»Povsem nisem zadovoljen,« je dejal. »Opažam, da so učenci premalo vztrajni in precej hitro pozabljajo. Verjetno bo v novih šolskih prostorih, ki jih komaj pričakujemo, možno uporabiti nove metode. Na ta način bi učencem nudili možnost, da bi hitreje osvojili potrebno znanje, nam učiteljem pa bi bilo to v veliko zadovoljstvo.«
»Za kaj se boste potegovali kot odbornik?«
»Ugotavljam, da bo treba veliko delati zlasti pri izvajanju načel šolske reforme in samoupravljanja v šolstvu. Šolam bo treba zagotoviti večjo materialno osnovo, brez katere bi zaman pričakovali boljših uspehov.«
»Menite, da je potrebno biti angažiran v družbenem življenju?«
»Vsekakor. Kdor se ne vključuje v celoten družbeni tok, se tudi pri svojem po-> klicnem delu ne more dovolj uspešno   uveljaviti. Seveda
Franc Režun
mora biti ta angažiranost v okviru lastne zmožnosti, ker bi prevelik trud na drugih področjih lahko oslabil kvaliteto poklicnega dela, ki pa le mora biti na prvem mestu.«
Milijon dinarjev za kulturno-prosvetne namene
Na nedavnem posvetu predsednikov sindikalnih podružnic v novomeški občini so razpravljali o sredstvih, ki so potrebna za poživitev kulturno - prosvetnega dela, oddiha in razvedrila. Prošnje
vi5fi7     NJSKA PUŠKA — prizor s snemanja na dvorišču nekdanjega kostanje-SK«ea samostana. — Režiser: Žiga Mitrović; pomočnik režiserja: Miki Stamen-ković; mojster fotografije: Ljubo Petkovski.
»Največji festival sodobne glasbe«
Mednarodni glasbeni biena-le v Zagrebu je končan. Inten. dant hamburške opere Rolf Liebermann je o prireditvi dejal, da je bil zagrebški bienale največji festival sodobne glasbe doslej. Zato bi naj zagrebška prireditev s svojo širino in pestrostjo omogočila, da bi v moderni glasbi ločevali pšenico od plev.
V devetih dneh se je zvrsti-
lo v Zagrebu 34 glasbenih pri-reditev. Sodelovali so ugledni gostje iz drugih držav in domači ansambli. Najuglednejši gost je bil 81-letni skladatelj in  dirigent Igor Stravinski.
Pred odhodom se je o mednarodnem festivalu v Zagrebu izrazil zelo pohvalno.
FRANKFURT — Letošnjo mirovno nagrado nemških knjigotržcev bodo podelili filozofu Carlu F. von Weizsack-erju.
raznih kulturnih ustanov na-letevajo pri kolektivih na gluha ušesa. Vzroki so t tem, da prihajajo takšne prošnje ob nepravem času in da so programsko slabo utemeljene. Treba bo torej izdelati program dela na tem področju, ugotoviti, koliko sredstev bi v te namene potrebovali, in kolektive zaprositi za pomoč že v začetku leta, preden so sredstva po zaključnih računih razporejena. Na posvetu so sprejeli tudi predlog, naj bi vse sindikalne podružnice v občini prispevale po 5 odst. od kvo-te članarin, ki jim ostane za njihove potrebe. Na ta način bi se zbralo vsako leto po približnih izračunih okoli 1 milijonov dinarjev. Program dela bo razen Novega mesta zajel tudi krajevna središča.
Prizor iz filma NEVESINJSKA PUŠKA. Posneto te dni v Kostanjevici na Krki.
19
Đ'mitrov takoj zaposli Goebbelsa: »Kaj ni sam fiihrer pozdravil ubijalce in ali se ni z njimi solidari-ziral?« — Dimitrov je namignil na znani Hitlerjev telegram ubijalcem v Potempi, ki so bili za časa Pape-nove vlade obsojeni na smrt, ker so ubili delavca Pitrzucha. Dimitrov pa svojo misel še razvija:
»Goring je izjavil pred sodiščem, da komunizem pomeni ubijanje. Znano je, da je bilo v Nemčiji po vojni nekaj političnih umorov. Ubita sta bila voditelja delavskega razreda — Kari Liebknecht in Rosa Lu-xemburg. Ubita sta bila tudi buržoazna politična delavca Rathenau in Erzberger. Priča naj pove, kdo je izvršil te politične umore v Nemčiji? Ali je znano, da so morilci v desničarskih krogih, ki so danes zavezniki nacistov?«
Goebbels se znova izmika odgovoru. Skuša biti po svoje duhovit, da bi v dvorani pred svojim poslušalstvom zablestel: »Pa vendar ne želi Dimitrov začeti z zgodovino od Adama in Eve?«
Toda že odgovori Dimitrov in jasno osvetljuje ■- Goebbelsovo »duhovitost«: Zelo sem zadovoljen s tem odgovorom. Pogosto je izmikanje najboljši odgovor.«
Goebbels se trudi, da bi ublažil vtis, ki ga je na poslušalce napravilo to iztrgano priznanje, da so organizatorji mnogih terorističnih napadov v vrstah nacistov. Pojasnjuje, da so se nacisti morali oborožiti v delavskih naseljih, da bi se branili pred revolucionarnimi delavci...
Iz tega Dimitrov zaključi: »To pomeni, da so se nacionalsocialisti branili.«
Goebbels: »Seveda! Mar mislite, da smo mogli dopustiti, da nas iztrebite?«
Tedaj Dimitrov zahteva od ministra odgovor: »Ali mar ne mislite sedaj, da imajo komunisti prav tako Tavico braniti se?«
Goebbels ne najde odgovora.
Na procesu sta Goring in Goebbels dala nekaj izjav, ki so si nasprotovale. Tako je bila na primer kaj nenavadna okoliščina, da so bili na dan požara vsi nacistični voditelji v Berlinu. To dejstvo je govorilo prt »ti nacistom. Goebbels zato skuša v svojem pričevanju pojasniti:
»Bilo je golo naključje, da so se prav tega dne vsi gospodje zbrali v Berlinu, ker je imela vlada zasedanje.«
Štiri dni pred to izjavo pa je izjavil Goring pred sodiščem, da je bila seja vlade določena za 28. februar in za 1. marec. Nekdo je lagal. Ali Goebbels ali Goring? Proti Goebbelsu govori dejstvo, da 27. februarja zvečer ni bilo nobene seje. Proti Giiringu pa dejstvo, da bi moral Hitler po že vnaprej določenem razporedu govoriti na volilnih zborih: 28. februarja v Leipzigu, 1. marca pa v Breslauu. Lagala sta torej oba ministra.
Toda to ni edini primer. Goring je pred sodiščem pojasnjeval, ko je govoril o usodni noči: »Nato sem šel v svojo sobo in tam našel Reichskanclerja (Hitlerja) z gospodom von Papenom.«
Goebbels pa je pred sodiščem dejal: »Pri vhodu v Reichstag sva naletela (misli sebe in Hitlerja) na ministrskega predsednika Goringa.«
Vse to kaže, da sta se gospoda ministra precej slabo naučila svoji vlogi. Toda dejstva so dejstva in iz njih lahko zaključimo samo to, da se ministra nista nadejala, da bosta morala pred svojim lastnim sodiščem, kjer naj bi se počutila kakor doma, govoriti tako podrobno o vsej zadevi. Nista mislila, da bosta naletela na obtoženca, ki bi bil izklesan iz takega materiala, kot jc bil Dimitrov.
Goebbels je vstopil v dvorano kot zmagovalec, toda odšel je poražen. Prav tako kot Goring. V dvorani nacističnega sodišča, v svoji nacistični sredini sta bila osamljena: niti eden izmed poslušalcev ni napravil niti ene demonstrativne kretnje proti Dimi-trovu. Vsi so čutili Goringov zlom in Goebbelsovo nemoč v spopadu s silo, ki je vela iz Dimitrcva. Nacistično občinstvo je obsedelo kot očarano. Potem ko je zapustilo sodno dvorano, se je razhajalo po mestu in pripovedovalo o tem neenakem dvoboju. Govorice o tem so kmalu zajele vso Nemčijo. V tistem času sta dobila Goring in Goebbels posebna priimka — ljudje so govorili o njima, češ da sta »dvorna norca«, tako sta sc vsaj predstavila v dvoboju z Di-mitrovom.
PRIČE 11 NACISTIČNIH ZAPOROV
Sodišče je nato obravnavalo osnovno vprašanje: ali je res kompartija Nemčije pripravljala za 27. februar 1933 ob« roženo vstajo in ali je res, da bi moral biti pužar v Reichstagu znamenje za vstajo? — To je tretja politična etapa procesa.
V dvorano prihajajo nove priče. To so sinovi nemškega delavskega razreda. Prihajajo iz zaporov. Mesece in mesece so jih mučili v zaporih, po kazema-tah in v koncentracijskih taboriščih. Tam so jih zastrašili in jih pripravljali na proces, da bi tam govorili o pripravah na vstajo. Nacisti so bili prepričani, da so jim zlomili revolucionarni duh in da bodo govorili to, kar so jim vtepli z nečloveškim mučenjem. Toda nacizem je prav tukaj pretrpel enega izmed svojih najtežjih porazov. Dimitrov jc razkrinkal metode predhodne preiskave nacističnega pravosodja.
Te priče so pripeljali iz zaporov na sodišče močno zastražene. Prišli so delavci iz neke vasice v bližini Frankfurta na M a ini. Priznati bi morali, da so na svojih sestankih govorili o oboroženem prevratu, o tem, da morajo pobiti policijske uradnike in da morajo vreči v zrak električne centrale.
Zopet iglice vesolju
Ameriško letalstvo je — kakor je bilo šele zdaj objavljeno^ — 8. maja poslalo na pot okoli Zemlje še en paket »vesoljskih igel«. Gre za 400 milijonov drobcenih bakrenih iglic, ki jih imenujejo tudi dipole; izstrelili so jih s posebnim satelitom z nekega letališča v Kaliforniji.
Bakrene iglice, ki so tanj-še od človeškega lasu, služijo študiju nove metode ra-
Pogostna so srečanja jantov v unijormah z našo ljubo mladino in pionirji. Na delovnih akcijah, skupnih prireditvah, športnih tekmovanjih in izletih, med obiski v kasarnah in šolah, na zabavah v domovih JLA in v klubih preživijo vojaki in gojenci vojaških šol ter akademij mnogo skupnih ur z mestno in podeželsko mladino ter s pionirji. Tako se mladi rod spoznava, ustvarja nova poznanstva in izmenjuje izkušnje. Proslava dneva mladosti pa je priložnost, ko so ta srečanja še pristnejša. Tako je bilo tudi v 7iaših krajih pretekli teden, ko so mladi borci iz vrst JLA skupno z ostalo mladino tekli v štafeti mladosti in se veselili na skupnih prireditvah ter športnih srečanjih. Na sliki: Fantje in dekleta so obiskali letalce v eni izmed naših letalskih baz in jim čestitali za 21. maj — dan letalstva naše slavne JLA.
Nobelovec Pauling opozarja
Znani ameriški znanstvenik in Nobelov nagrajenec Pauling je na nekem zborovanju v New Yorku opozoril na čedalje večjo nevarnost, da izbruhne atomska vojna. Pauling je svoje opozorilo podkrepil z dejstvom, da namerava NATO ustanovite, večstransko jedrsko silo, to pa po njegovih besedah povečuje možnosti, da dobi tudi Zahodna Nemčija atomsko orožje neposredno v svoje roke. Kolikšna je v tem primeru nevarnost, pa verjetno ni treba posebej poudarjati.
Doplačilo
Dnevnik »Morgenbladet« iz Osla je pred kratkim objavil novico, da so na Švedskem ujeli nekega norveškega študenta — brez vozne karte. Zato je moral plačati kazen in vožnjo v znesku 113,50 krone, čez nekaj časa je prejel od švedskih železnic še račun za 26 kron, ker so ugotovili, da se je peljal — pod vagonom prvega razreda...
zveze, ki bi zajela vso 2ea'. Posamezne iglice so doj okoli 1,9 centimetra, detf pa so tako kot tre-fjjijSloveškega lasu. Bakre-ner°. naj bi ustvarile ta-net»zeik obroč okoli Zem-j:ervi poizkus z iglicami s0 redli Američani okto-bt,jl, vendar jim ni uspel.
I delavo teh dipolov so pol i okoli 20 kilogramov baj Bakrene iglice, ki sedaj [ ^mjeno krožijo oko-jj ; Me, potrebujejo za en-t obkroževanje Zemlje l6jSmit. Ta oblak se bo
J'Mna počasi raztegnil inljli bodo čez nekaj me-s'gilstvarili nepretrgan oze pai ;oli Zemlje. Ta pas vljenjsko dobo največ pgt Do tedaj bodo sonč-^ M potisnili iglice zeCo ozračje, kjer bodo
BIIIIIUIIIIIIIUliMilHIiH
§§      — Kupim — samo brez embalaže!«
Vse pakete bova morala znova odpreti — izgubila se je moja malica...
Takole so preteku torek v Novem mestu množično sprejeli republiško štafeto mladosti in njenim nosilcem naročili, naj ponesejo dragemu predsedniku republike tovarišu Josipu Brozu Titu prisrčne pozdrave vseh prebivalcev Dolenjske in partizanskega Novega mesta
igorčene bolničarke v Franciji
jpljo za vsakega bolni-k ipajte plače! Povečajte — Take in podobne jL^rente so lahko pred j^irali mimoidoči na pa-trgu Hotel de Ville V j. več tisoč bolničark v KLAu pred magistratom finančnim ministrstvom 1 Jiralo proti izredno niz-]Ohodkom in slabim ra v bolnišnicah. Pod "^•izor se je te dni po ~J v vseh večjih franco-rPstih. Skupno je te dni s*> nad 50.000 bolničark * zase, ampak tudi za
^jfžnica, ki jo je pred JJn objavil sindikat fran-"Jj zdravstvenih delavcev, o »obžalovanja vredni« bolnišnic, nezado-s^ številu postelj in slabi *jki jo dobivajo bolniki •j, pomanjkanja tovrstnih *T»v. Okrožnica poudarja Tgnoitfcžje delovne pogo-rpčark, in to predvsem r.nezadostnega števila o *jjkcr so plače nizke, je sty poklicu vedno manj
n<jj>miran:h pariških bol-
ničark je okoli 7000, potrebovali pa bi jih najmanj 15.000. Zaradi tega ima z bolniki večkrat opraviti neizkušeno in strokovno neizvežbano osebje. Tako je ne samo v Parizu.am-pak po vsej Franciji: nihče noče delati po bolnišnicah, kjer je obvezen delovni teden
43 ur, k temu pa je treba o-pravljati še nočno službo, mesečne plače pa so izredno nizke. Redno se dogaja, da po nekaj letih službe bolničarke zapuščajo svoje delovno mesto ta odhajajo na zasebne klinike, kjer so bolje plačane in kjer delo ni tako naporno.
Poljubljanje ni zanimivo
Preložene eksplozije v Ameriki
Nova možnost za sklenitev jedrskega sporazuma? — Poslanica premiera Hruščova predsedniku Kennedyju in obvestilo britanskega zunanjega ministrstva — Bo zmagala pamet ali trma?
Združene države Amerike so sklenile, da bodo preložile tri manjše jedrske poskuse, ki so jih nameravale opraviti še ta mesec v puščavi Nevade. Tako so sc baje odločile potem, ko je pred-
sednik Kennedv prejel noto
sovjetskega premiera Hruščova.
Bela hiša ni hotela o vsebini tega dokumenta povedati ničesar. Kljub temu pa v wa-shingtonskih diplomatskih
TRETJE NADSTROPJE ZAPRTO
s
Tretje nadstropje Eifflovega stolpa v Parizu je od 8. maja dalje za občinstvo zaprto. Ta varnostni ukrep jc bil potreben, ker sta se v pičlili štriindvaj-setih urah z najvišje razgledne ploščadi svetovno znanega stolpa vrgla v globino dva mlada človeka.
Tretja ploščad pa nikakor ni najbolj pogostna odskočna deska v smrt. Samo deset ljudi se jc potrudilo splezati tako visoko, da bi si s skokom z višine 300 metrov vzelo življenje. Z druge ploščadi je doslej skočilo v smrt 67, s prve pa celo 245 obu-pancev.
Nobena od teh treh razglednih ploščadi ni obdana z ograjo, ker se to direkciji Eifflovega stolpa ni zdelo potrebno. Steklene stene bi lomile perspektive, razen tega pa bi jih bilo možno redno čistiti le z največjimi stroški: visoke jeklene ograje pa bi jemale razgled. Varnostne mreže poti ploščadmi bi spet tistim, ki so sc zatrdno odločili za samomor, težko preprečile še drugi skok iz mreže.
krogih preložitev predvidenih
eksplozij vztrajno spravljajo v zvezo z uradno poslanico sovjetskega premiera Hruščova.
Čeprav zatrjujejo, da vsebina sovjetske note ni znana, pravi neko poročilo ameriške časopisne agencije AP, da sovjetski premier tudi tokrat ni odstopil od največ dveh do treh inšpekcij na leto- V ameriških uradnih krogih molčijo in se v glavnem sklicujejo na obvestilo britanskega zunanjega ministrstva. Leto pravi, da je sovjetski premier odgovoril na skupni poziv, ki sta mu ga v zvezi z razgovori 6 prepovedi jedrskih poskusov konec minulega meseca poslala premier Macmillan in predsednik Kennedv. Dve zahodni sili sta ob tej priložnosti baje na Macm'illanovo zahtevo skušali pripeljati ženevske razgovore o razorožitvi in prepovedi jedrskih poskusov ponovno iz »slepe ulice«. Sporočilo ameriške komisi-
Pretekli petek so se poslovili od Novega mesta prvi maturanti srednje kmetijske šole na Grmu. Za slovo so se popeljali skozi Novo mesto; malokdaj vidimo traktorista z »metuljčkom«, tokrat pa smo f», ko je pogumno šofiral skozi mesto.
je za atomsko energijo, ki so ga objavili pred dnevi in v katerem pravijo, da so poskuse v Nevadi preložili, note premiera Hruščova sploh ne omenja. Na svoji zadnji tiskovni konferenci je predsednik Kennedv opozoril, da bi ZDA in ZSSR utegnile nadaljevati jedrske poskuse, če ne bodo dosegli soglasja glede prepovedi teh poskusov.
Predsednik Kennedv zdaj proučuje najnovejšo poslanico premiera Hruščova. Na sedežu OZN, kjer se je pričelo izredno zasedanje generalne skupščine, posvečeno finančnim problemom svetovne organizacije, so z zadovoljstvom sprejeli vest, da so ZDA preložile poskuse v Nevadi; ne izključujejo možnosti, da je ta preložitev zares v zvezi s poslanico premiera Hruščova predsedniku Kennedvju- Precej diplomatov v OZN vidi v tem novo možnost za sklenitev sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov. Vsi se strinjajo v tem, da to ne bi bilo tako težko, če bi obe strani pokazali dovolj dobre volje. Glavni tajnik OZN U Tnnt je prepričan, da bo pri enih in drugih končno vendarle prevladal razum; zadnje dni je večkrat izjavil, da nikakor ni pesimist.
Gardisti čestitajo
Fantje, ki so pri vojakih v Han Pijesku pri Sarajevu, če-btitajo vsem mladincem in mladinkam za praznik mladosti, bratom, staršem in sestram pa lep pozdrav! Ivan Puc iz Sevnice, Anton Kosle-le iz Metlike, Peter Rade iz Črnomlja.
Prebivalcem Trebnjega In Trebelnega
pošiljajo iskrene pozdrave vojaki iz Skopja: .lože Kot-nik, Alojz Kek, Alojz. Prime. Jože Rajt-r, l.aili .l.n Koncili' ja in Ivan Pektilj. Hkrati pozdravljajo sorodnike in znance, mladini pu pošiljajo čestitko za dan mladosti.
Zanimiv eksperiment je napravila britanska televizijska družba ABC v sodelovanju s pedagoškim oddelkom univerze v Cambridgeu o vplivu televizijskih oddaj na otroke. Trem desetletnim in trem trinajstletnim otrokom so kazali grozljiv pustolovski film o pristanku na Veneri. Pri predvajanju tega filma so na skrivaj filmali še otroke same in posneli njihove pripombe na magnetofonski trak. Reakcija otrok vsekakor filmu ni bila v čast. Trinajstletniki so film o potovanju po vesolju in o dogodivščinah na Veneri komaj bežno gledali. Namesto o filmu so se pogovarjali o svo-
jih prijateljih, njihove mlajše vrstnike pa je filmska zgodba bolj zanimala. Pri neki sceni s poljubljanjem so se trinajstletniki dolgočasili, de-setletniki pa so se ob tej sceni sicer muzali, toda kazalo je, da jih ne zanima posebno. Otroci so potem izjavili, da se jim zde otroške oddaje večinoma neumne in neverjetne.
Profesor Arnold Lloyd iz cambridgske univerze je na tiskovni konferenci izjavil, da je posebno za trinajstletne o-troke mešanica fantazije in resničnosti nesprejemljiva. O-troške oddaje bi morale upoštevati pripombe otrok mnogo bolj kot doslej.
Tudi bolniki trpijo, zaradi tega stanja. V Franciji jih je povprečno okoli 350.000, zato 50.000 bolničark v dveh izmenah ne more zadostovati. V bolnišnicah poleg tega primanjkuje postelj. Večkrat se dogaja, da morajo v bolnišnicah odkloniti sprejem celo hujših bolnikov in ranjencev, ker pač nimajo prostora, in jih tako pošiljajo iz ene bolnišnice v drugo. V tem pogledu tudi na zasebnih klinikah stanje ni mnogo boljše.
Francoski zdravstveni minister je priznal, da je položaj v bolnišnicah zelo pereč in da ga bo treba čimprej izboljšati. Meni, da bi bilo potrebnih za gradnjo novih bolnišnic 25 milijard frankov. Vprašanje je seveda, če mu bodo to vsoto odobrili. Kljub temu pa ima Francija vse finančne možnosti, da bi v kratkem času izboljšala žalostne razmere po bolnišnicah. Neki francoski tednik je te dni omenil, da se stroški francoske »for-ce de frappe« (oborožitve) vrtijo med 35 in 50 milijardami frankov letno. To visoko vsoto so brez dvoma imeli pred očmi demonstranti.
Dolenjci v Kumanovem
se spominjajo domačih in jim pošiljajo iskrene pozdrave, prav tako vsej mladini iz domačih krajev, kateri želijo za 25. maj še mnogo uspehov. Ciril Poljane, Alojz Bla-žič, Alojz 2vcglič, Stanko Po-žun, Martin Zupane.
čestitko za 25. maj
Dolenjski fantje, ki služimo vojaški rok v čapljini, iskreno čestitamo vsem mladinskim aktivom za 25. maj, domačim, znancem in prijateljem pa pošiljamo lepe pozdrave: Franci Komljancc, Marjan Hudoklin, Dolfi Go-renc, Jože Arh, Rude Fink, Milan Sirotka, Drago Vider-gar, Ivan Zidarič. Peter Pešec, Ivan Urbanč, Vinko Go-renc, Franc Zevnik, Rudi Go-stej in Stane Bizjak.
iffLP0 ŽC 0 P°nod« "U*""" ^08l°12Sft^o^ŽvftU partizanska veterinarska (TOne in Kočevske, kjer je med NOB Wfi^™ ^„inarski službi v Sloven.j. /nqr' 7a» »o v Dolenjskem muzeju odprl. uusUao o     _ ^ ^ jank0 f     • katero si je doslej že ogledalo lepe, htcuM U» RudoU in drugi gostje ob oboritvi ra
ufi!ltev ameriške r*1"'!« znanosti
5^ nLakademiia zna" /ia s«. ?VRo teRa sporoči rm število prebi-vtfjjilo SJ?elu vsakih 35 let fl i leu-> 2000 bo na /na 2(JTnliJard Prebival-Pa 24 milijard, ^te&iii predlaK»i°. nai 1)1 Vt™ Poučevanje novi"/. »,   *o načrtovanje
r^uito mija men1, ^ fV*lstVlimern'J naraščanje t * ftiln, Pfoblem v razvi-t^^Jozvitih deželah.
KrJ? domaei ted-
Ameriški znanstveniki za omejitev rojstev
Ameriška akademija znanosti Jc v poročilu, ki ga je objavila pred kratkim, zahtevala takojšnje ukrepe, da bi s propagando prostovoljne omejitve rojstev zadržali neprestan porast prebivalstva po vsem svetu. »To je razen vprašanja ohranitve miru najbolj pereč problem,« je rečeno v tem poročilu. Skrbno pa so se izognili izrazu. »kontrola rojstev«.
Akademija ugotavlja, da se pri sedanjem tempu porasta število prebivalstva na svetu vsakih petlntridesqt let podvoji. Leta 2000 bo znašalo šest milijard, lota 2070 pa že okoli petindvajset milijard.
Naš novi roman
Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da bomo začeli prihodnji teden objavljati detektivski roman znanega Irancoskega pisca 6. Simenona
MAIGRET0V MRTVEC
Delo je izdala leta 1961 Državna založba Slovenije, je pa medtem že skoraj razprodano. Napet detektivski roman je prevedel Vital Klabus. izšel pa je v zbirki Kiosk. — Ne zamudite: FRIH0DNJI ČETRTEK — MAI-GRET0V MRTVEC!
■   F. Olli
DAVEK
»Gospodarski položaj je v naši družbi zelo kritičen,« je dejal gospod Jakari. »Prav zato je treba najstrože obsoditi ne resnost, ki jo kažejo naši državljani do svojih družbenih obveznosti v trenutku, kadar skupnost pričakuje njihovo podporo. Ti ljudje sploh ne razumejo, da neizpolnjevanje obveznosti prizadene na koncu nje same.«
»Verjetno menite, da bi morali državljani pismeno in vnaprej obvestiti davčne organe o svojih dohodkih in da bi morali svoje davčne obveznosti redneje plačevati, kar se v zadnjem času ni dogajalo.«
»Prav tako,« je potrdil gospod Jakari. »če pogledamo ta problem s stališča skupnosti...«
V tem trenutku je pri vratih pozvonilo. Bil sem na obisku pri Jakarjevih, gospa Jakari pa je s svojim šestletnim sinkom odšla v okolico mesta nabirat borovnice.
Gospod Jakari je šel odpirat. Pred vrati je staT mlad mož z nekakšnimi papirji v rokah.
»Ali imam čast govoriti z gospodom Jakarijem?«
»Da, jaz sem Jakari.«
»Prišel sem kasirat občinski davek za lansko leto. Danes je zadnja priložnost, da to storite.«
»Ah, tako,« je zajecljal gospod Jakari in se odkašljal. »Ah, tako, res... zares, gospoda Jakarija trenutno ni doma. Odšel je na sprehod v okolico mesta. Pojutrišnjem bo, mislim, prav gotovo. .«
»Toda malo prej ste sami priznali, da ste vi gospođ Jakari.«
»Jaz? Mar sem jaz to rekel? Nikakor ne... Jaz sem namreč njegov brat. Da, njegov mlajši brat. On pa je odšel, saj sem vam rekel, da je šel na sprehod.«
Tedaj so se odprla vrata in v stanovanje je vstopila gospa Jakari s sinkom.
»Pa smo zopet doma!« je vzkliknila olajšano. »Glej, no, goste imamo v hiši!«
»Oprostite,« je zopet spregovoril davčni izterjevalec. »Ali ste vi prava gospa Jakari?«
»Prava? Kako to mislite?« je vzkliknila. »Seveda sem. Za kaj pa gre? Kaj se je zgodilo? Karel, mar mi kaj tajiš? Torej imaš kakšno ... oh, oh...«
»Ali vam je vaš soprog morda kaj omenil o občinskem davku? Ali vam je morda naročil, da bi ga plačali? Ali je morda vam izročil določen znesek denarja za primer, če pride izterjevalec?«
»Meni? Zakaj?«
»Ne ... nikakor ne ... vsekakor ... pojutrišnjem...« je lovil sapo Jakari.
»Mamica, mamica,« je vzkliknil Jakari mlajši, »ali naj pokažem očku, kaj sva našla v gozdu?«
Sinko se je obesil gospodu Jakariju za suknjič.
»Ah, tako,« je dejal izterjevalec, »tako torej!«
»Ne, to je strašna pomota!« je zajavkal oče. »Fantič ima čudno navado, da me kliče za očka. Pravzaprav jaz nisem njegov oče in to ni moj sin... torej, če vam je prav, pojutrišnjem...
»To ni tvoj otrok?« Mamica Jakari je prebledela in odhitela v sosednjo sobo. da bi se tam onesvestila.
Izkoristil sem priložnost in tiho izginil. Izpolnjevanje obveznosti do družbe je resnično zamotan problem.
Jenny Lind je gostovala tudi v Ameriki, kjer jo je začudilo, da se tamkajšnje ženske tolikanj razlikujejo od evropskih. Zato je vprašala nekega diplomata, kako je s to rečjo.
»Ženske so tukaj vse drugačne kot pri nas,« je rekla.
»No, razlika ni posebno velika,« je ta dejal. »Evropske ženske zarde, če so v zadregi, tu, v Ameriki, pa so v zadregi, če zarde.«
Dragi, ali je res, da so ti povišali plačo?
»lillllllMIMIMIIIM

Pet let med Kolpo in Gorjanci
■ V tem sestavku hočemo pripovedovati o metliški občini.
■ Govorili bomo o področju, ki meji na severu na novomeško občino, na zahodu na črnomaljsko komuno, na jugu in vzhodu pa na sosednjo Sit Hrvatsko, od katere jo loči mejna Kolpa.
■ Z besedami in podatki bomo orisali vzhodni predel belokranjskega ozemlja, njegovo dejavnost in značilno preobrazbo, ki jo je metliška občina doživela v zadnjih petih letih. Predvsem pa bi radi spregovorili o vedno večjem uveljavljanju družbenega gospodarstva, ki ustvari danes še enkrat več bruto proizvoda kot zasebni sektor, medtem ko je 1958. leta ta prispeval dve tretjini celotnega gospodarskega »pridelka« v občini.
■ Naposled bi radi metliško občino prikazali še v luči potreb, težav in nerešenih problemov, oziroma v luči tistih vprašanj, ki bodo morala priti v bližnji prihodnosti na prvo mesto.
3-krat večja proizvodnja
Kot za vrsto občin v ljubljanskem okraju, ki so svoje gospodarstvo začele graditi šele po drugi vojni, zlasti po letih obnove, je tudi za metliško občino značilen skokovit razvoj. Čeravno v metliškem primeru ne moremo govoriti o »milijardnih skokih« kot v področjih, kjer je bil začetni start mnogo ugodnejši, je porast vseeno čutiti, predvsem v obsegu dejavnosti, ki jih je bilo treba razviti za pospeševanje celotnega gospodarskega življenja in ustvarjanja. Porast je bil spontan, usklajen s povečanimi potrebami in boljšim načinom izkoriščanja najrazličnejših zmogljivosti.
Eden osnovnih pokazateljev za rast, prilagojeno splošnemu razvojnemu toku, je narodni dohodek na enega prebivalca. Po statističnih podatkih je en prebivalec metliške občine v letu 1958 ustvaril povprečno 70.700 dinarjev narodnega dohodka, pet let kasneje pa je isti prebivalec povečal svoj delež v narodnem dohodku za 260 odstotkov oziroma za 184.200 dinarjev. S tem je metliška občina že tik za najvišjimi povprečji, ki so jih dosegle gospodarsko bolj razvite občine.
Še očitneje je ta rast pri. kazana   v   primerjavi med
bruto proizvodom občine leta 1958 in vrednostjo proizvodnje pet let kasneje. V tem času se je bruto proizvod povečal od 1 milijarde 18 milijonov dinarjev na 4 milijarde 219 milijonov dinarjev ali za 314 odstotkov. Povečala se je zlasti udeležba družbenega sektorja; medtem ko je dajal ta leta 1958 še samo 40,7 odstotka družbenega bruto proizvoda, se je odstotek udeležbe po petih letih povečal na 68,3, kar pomeni, da je zasebni sektor proizvedel le še 31,7 odstotka celokupnega bruto proizvoda.
Razlika je tudi v številu zaposlenih. Medtem ko je družbeni sektor gospodarstva leta 1958 zaposloval le 395 delavcev in uslužbencev, jih je ob koncu preteklega leta imel že 1000, kar je za 153 odstotkov več. Ustrezno k temu so se povečali plačni skladi in sicer od 76,4 milijona dinarjev na 226 milijonov dinarjev.
Tolikšno povečanje je bilo možno samo pod pogojem, da se hkrati razvijejo vse dejavnosti, potrebne za doseganje čim višje življenjske ravni občanov. Iz nadaljnjega opisovanja bomo razbrali, da se je to tudi uresničilo, če so bila na voljo sredstva.
če obrodijo investicije...
še prej bi pregledali, kako je občina zagotovila nadaljnji obstoj svojega gospodarstva in kako ga je spodbujala v njegovem nadaljnjem razvoju.
Od leta 1958 do konca preteklega gospodarskega leta so znašale vse investicije v gospodarsko in negospodarsko dejavnost okrog 693 milijonov dinarjev. Sredstva je občina načrpala iz lastnih virov, gospodarskih organizacij, posojil in kreditov, ki jih je najemala v ta namen. V gospodarstvo so vložili skupaj 456 milijonov dinarjev, od tega največ v industrijo in kmetijstvo. Večjih investicijskih vlaganj je bilo deležno tudi gostinstvo, ki je hkrati ustvarilo pomembne temelje za razvoj turizma. Negospodarske investicije so znašale v tem času 238 milijonov dinarjev.
V industriji so največ investicij vložili v razvoj obrata »Novoteks«, zdaj pa nameravajo precej investirati tudi v »Beti«, največji objekt metliške industrije. Investicije v kmetijstvo so bile namenjene zlasti melioracijam zemljišč, za izpopolnitev strojne opreme in za povečanje obdelovalnih kmetijskih površin. Zadnje leto so precej sredstev vložili tudi v obnovo vinogradov, ki je trenutno zelo pomembno vprašanje metliškega kmetijstva.
Sredstva negospodarskih investicij so bila vložena zlasti v rekonstrukcijo gorjan-ske ceste, obnovo železniških postaj v Gradcu in Rosalni-cah in izboljšanje avtobusnih prometnih zvez. Z adaptacijo več trgovskih lokalov je bila izboljšana preskrba potrošnikov s trgovskim blagom, med-
tem ko je vprašanje gostinstva in turizma šele v začetni fazi reševanja. V Metliki zdaj gradijo hotel, uredili pa bodo še ustrezne obrate na Vinomeru in Veselici.
V stanovanjske namene so bila izkoriščena vsa razpoložljiva sredstva, vendar pa niso krite niti najnujnejše potrebe. Zlasti primanjkuje stanovanj za strokovne kadre gospodarstva, družbenih dejavnosti in delavce. Ugotavljamo, da so podjetja še premalo naredila za reševanje stanovanjske problematike svojih zaposlenih.
Zelo razgibana je bila ko-
munalna dejavnost. V celoti so bile elektrificirane vse vasi. Ostali problemi so bili rešeni le deloma. Lani so najeli 30 milijonov kredita za gradnjo metliškega vodovoda.
Tudi šolstvo, prosveta in kultura so bili deležni ustrezne pomoči. Dasiravno ta ni bila preveč izdatna, so v teh
letih le dogradili šole na Ra-dovici in v Podzemlju, gasilske domove pa začeli urejati ali pa jih že zgradili v Do-bravicah, Drašičih, RosalmV cah in drugod, kulturne domove pa na Radovici, v Gradcu, Metliki in otroški vrtec v Metliki. Vsa dela so bila omogočena z družbenimi sredstvi, predvsem pa s prispevkom občanov, ki so pokazali res hvalevredno razumevanje pri reševanju najbolj perečih vprašanj.
Problematiko zdravstva in socialnega varstva je občina reševala v okviru danih možnosti, moramo pa reči, da je bil tudi na tem področju narejen velik korak naprej. — Leta 1959 je Metlika dobila nov zdravstveni dom, ki je veljal 21 milijonov dinarjev. Razen tega je bil primerno urejen dom počitka, eden redkih, ki smo jih imeli v bivšem novomeškem okraju.
Problemi, ki iščejo rešitve
Priznati je treba, da je občina (ne samo ObLO) naredila pretežni del tistega, kar je bilo v njeni moči. Seveda so bila največkrat vzrok za opustitev reševanja raznih vprašanj pomanjkljiva sredstva. Ni bilo enkrat, da so morali spremeniti plan, često pa so se problemi vlekli kakor rdeča nit skozi zaporedje več let.
Iz tega razloga nemara čakajo še mnoga neodložljiva vprašanja, ki jih bo treba prvenstveno rešiti, razen teh pa tudi nova, ki so se pojavila zaradi rastočih potreb prebivalstva. Vsako vprašanje pomeni pripraviti ustrezno vsoto denarja v ta namen. Odkod sredstva — pa je v Metliki že staro vprašanje, nemara prav toliko staro kot tamkajšnje gospodarstvo. Težave s sredstvi so v metliški občini osrednji problem.
Do nadaljnjega bo treba reševati zlasti vprašanja, ki se pojavljajo zlasti na naslednjih področjih:
— v zaposlovanju, ker so še velike rezerve moške, predvsem pa ženske delovne sile; problem postaja v zvezi s po-družbljanjem kmetijskih zemljišč še bolj aktualen in zapleten;
— kmetijsko proizvodnjo bo treba povečati z ekstenzivnim izkoriščanjem kmetijskih površin (poljedelstvu, vinogradništvu, živinoreji); po-družbljanju neizkoriščenih površin ostane do nadaljnjega aktualno vprašanje v obdobju kmetijskega napredka, prav tako tudi pogodbena proizvodnja;
— vprašanje turizma in gostinstva   bo   treba reševati
kompleksno, v prvi vrsti pa dograditi gorjansko cesto in turistične ter gostinske objekte ob Kolpi;
— kar najhitreje je treba avtomatizirati telefonsko o-mrežje in obnoviti železniško postajo v Dobravicah;
— adaptirati zastarele trgovske lokale, razen tega pa
graditi nove, jih specializirati in tako zagotoviti obračanje kupnih fondov na domačem področju;
— med komunalnimi deli: najprej dograditi vodovod — (veljal bo 100 milijonov dinarjev);
— osnovati temelje za razvoj servisnih in storitvenih dejavnosti v okviru obrtne dejavnosti, kar naj se predvsem razvija v bodočih krajevnih skupnostih;
— krajevni odbori, kasneje krajevne skupnosti, bodo morali spodbudneje reševati razne lokalne probleme (ureditev pokopališč, potov, cest, vaških objektov, vodnjakov, studencev, domov in tudi naselij) in v ta namen uvajati samoprispevke občanov; vsekakor je pomoč prebivalstva prepotrebna zlasti v času, ko se občina gospodarsko še izgrajuje.
Pozdrav iz Metlike
Opora v občanih
Očitno je, da spričo tako obsežnih nalog, katerih del smo navedli, morda ne bodo rešena vsa vprašanja, toda če upoštevamo prizadevanje ObLO in vseh ostalih družbenih in političnih činiteljev, kakor tudi vse dosedanje pozive in priporočila gospodarskih organizacij ter naposled tudi občanov, ki so se doslej vsakokrat s polno zavestjo vključili v brigado delavnih in prizadevni uspehi kljub temu ne bodo izostali. Bržčas je prav ob teh volitvah, ki bodo v nekaj dneh, to še poseb-
no važno naglasiti, saj bodo odborniki, ki jih bodo občani izvolili v občinsko skup ščino, iskali za vse rešitve mnenja in oporo v prebivalstvu. S to zavestjo bi se morali občani tudi polnoštevilno udeležiti volitev in dokazati, da so pripravljeni nuditi odbornikom to, kar od njih pričakujejo. To naj bi bil hkrati začetek njihovega angažiranja v družbeni napredek v naslednji mandatni dobi predstavniških organov občine.
Stopnjevana predvolilna aktivnost
Kljub temu da so zbori volivcev že za nami, se predvolilna aktivnost še nadaljuje. Zdaj so bili zbori volivcev po delovnih kolektivih, na katerih razpravljajo o delu kolektiva in pomanjkljivostih, ki jih je treba odpraviti.
16. maja so imeli tak sestanek v tovarni BETI, v Novoteksu in v Invalidskem podjetju, v soboto pa je bil širši sestanek o kmetijstvu.
V nedeljo, 19. maja, so na razširjeni seji ObLO, ki so ji prisostvovali sedanji odborniki, predlagani kandidati, predsedniki krajevnih organizacij SZDL ter kandidati za zvezne in republiške poslance, obravnavali vso dosedanjo dejavnost v občini.
Sestanku industrijske skupine je prisostvoval tudi inž. Ciril Mravlja, sestanku kmetijske skupine pa inž. Pcpca Perovšek. Pred občinskimi volitvami bo v kolektivih še nekaj sestankov, po končanih občinskih volitvah pa bodo zhori volivcev, na katerih bodo obravnavali naloge občinske skupščine in krajevne probleme.
Da bi bili ljudje kar najiovneje seznanjeni z volitvami, je vsako gospodinjstvo dobilo obvestilo, kje je njegovo volišče in katere skupine volijo.
Mladim tinlccm
Vsem mladim bralcem Dolenjskega lista, mladinskim aktivom in ostalim čestitamo za dan mladosti in jim želimo še mnogo uspehov, zlasti pa mladinski organizaciji Bele cerkve. Ljubo Mislej, Anton šukljc in Ajdnik Mirko, vojaki v Brčkem.
Kandidati za občinski zbor
V nedeljo bomo na splošnih volitvah izbrali odbornike novega občinskega zbora občinske skupščine v Metliki. Zanje so volivci predlagali naslednje kandidate, ki jih vsi naši delovni ljudje dobro poznajo. Tako kandidirajo v
Metliki (1) — Jože Janko-vič; v volilni enoti Metlika (2) — Franc Jakljevič; v 3. VE Metlika — Silvo Mihelčič in Manek Fux; v 4. VE Me-
tlika — Franc Vrviščar; za Rosalnice in Radoviče — Anton Brodarič in Anton Ne-manič; za Križevsko vas in Primoste — Ivan Zupanič; za Božakovo, Zelebej in Ra-kovec — Jože Kočcvar ml.; za Drašiče — Martin Plut in Anton Bajuk; za Vidošiče, Krmačino, 2eleznike in Kamenico — Marko Bajuk in Janez Simeič; za Slanino vas ln Boldraž — Franc Slobod-nik ln Martin Plesec; za Bo-janjo vas in Krašnji vrh — Alojz Molek, Ivan Radoi in Franc Golobic; za Gornjo in Dolnjo Lokvico ter Trnovec — Anton Tome; za Radovico, Radoše in Ostri/, — Stane Rozman; za Grabrovec, Malo Lešče in Brezovico — Jože Jakljevič in Anton Gornik; za Berečo vas in Dragomljo vas — Franc Petrovič in Martin Kočevar; za Gor. in Dol.
Suhor ter Bušinjo vas — Jože Nemanič in Jože Gršič; za Jugorje in okolico — Peter Badovinac; za Hrast, Drage, Dole in Ravnace — Niko Belopavlovič; za Curile in Svržake — Janko Pečarič in Anton Vraničar; za Gradac, levi breg Lahinje, Klošer in Pokljuko (VE 20) — Anton Klepec in Ferdinand Mila-vec; za Gradac in desni breg Lahinje (VE 21) — Julij Ma-rentič, Marjan Malešič in Matija Filak; za Krasinc, Pri-lozje in Boginjo vas — Anton Pezdirc in Jože Klepec; za Podzemelj in okolico — Mitja Udovč in Ivan Pezdirc; za Gor. in, Dol. Dobravice, Giršiče in Krivoglavice — Alojz Stefačič in Martin Matkovlč; za Otok, ZemelJ ln Grm — Matija Novak in Janez Butala.
Kdo je predlagan v občinski zbor delovnih skupnosti
Jutri bodo člani delovnih skupnosti v metliški občini volili odbornike novega občinskega zbora delovnih skupnosti, za katere kandi-rajo:
Marija Ivanič, Peter Vuj-Čič, Milka Nemanič, Marija Vlašič, Andrej Smuk, Zofka Grahek, Anton Muc, Zvone Jerman, Bane Mižigoj, Slavo GuStinj, Anton Grašič, Rudi Dim, Martin Crnugelj, Franc Kobe,   inž.   Janez Gačnlk,
Stanku Rajer, Jože Agnič, Jože Pirkovič, Jože Bajuk, Franc šegina, Jože Simonič, Stanko Bajuk, Anton Kralj, Franc Brancelj, Jože Dular, Milena Tome, Anton Urbas, dr. Evgen Biencnfeld, Anica Molek in Anton Vergot.
LIST sorodnikom v tujini — hvaležni vam bodo za pozornost.
Onkraj Kolpe oziroma Kupe (smo na hrvaški strani) je Metlika. Prebivalci Broda, prve hrvaške vasi na desnem bregu mejne reke, pa tudi ostali Hrvati radi obiskujejo središče metliške komune. Metlika je zanje »majka«, od katere dobivajo vse od živil do najrazličnejših ostalih potrebščin.
Občina TREBNJE med 1959. in 1962. letom
Leta preizkušenj in napredka
Kandidati za občinski zbor občinske skupščine Trebnje
Kamor pogledaš, povsod vidiš novo, nepotvorjeno podobo te občine. Odraz resničnih hotenj njenih prebivalcev, ki so se odločili, da se otresejo podedovanih in preživelih oblik dela in življenja, je to, čemur se ne moreš načuditi. Nihče ti ne bo zameril, če boš dejal, da to niso več tisti kraji, tista polja in livade, po katerih si se potepal bosih nog, pasel krave svojega očeta. Strinjam se s teboj, še več, hvaležen sem ti, da si me opozoril na nekatere stvari, ki jih jaz, ki živim v tej občini leta in leta, še opazil nisem. Zgodi se, in ne samo meni, da raje govorim o tem, kaj bo še nastalo, kot o tistem, kar je že. Vendar mi boš tudi oprostil, če nisem v teh besedah dovolj točen, saj navsezadnje ne vem, kaj in kako bi začel pripovedovati, da bi me dobro in pravilno razumel; rad bi ti povedal, da je to, kar vidiš, plod dela naših ljudi, istih, samo malo starejših, kot si jih ti poznal.
Strmel boš, ko ti bom kasneje pripovedoval o napredku, katerega sadove vidiš, o hitrem tempu življenja in dela, ki ga potiska naprej zagon socialistične ustvarjalnosti. To verjetno dobro poznaš, saj si videl veliko novega tudi v drugih krajih naše domovine, kamor si pred leti šel iskat sebi ustrezno delo. Toda tu je precej drugače, tu so si ljudje to, kar imajo, priborili znatno teže kot drugod. (Kasneje ti bom povedal tudi nekaj številk, ki bodo to potrdile.) Rad bi, da bi videl vsaj obris hitrega vzpona na vseh področjih družbenega in gospodarskega dela, ker boš tako pogumneje glasoval za kandidate, ki so jih volivci izbrali brez tvoje navzočnosti. Zdaj si se vrnil po štirih letih v svoj domači kraj. Prihajaš na volitve, volil pa boš prvikrat. Ze zategadelj, ker si našel ustrezno zaposlitev v domačem kraju in boš odslej živel in delal z domačimi ljudmi, je prav, da malo obširneje pokramljava o tvojem delu in delu občine v času, ko si bil živa priča hitre izgradnje in nastanka vsega novega v drugih krajih.
nim letnim porastom za 26,4 odstotka v letu 1962 povečal za 164 odstotkov. Narodni dohodek se je v štirih letih povečal za 158,6 odstotka, njegov povprečni letni »prirastek« pa je znašal 25,8 od-
Le majhen izseček iz dejavnosti
Nemara bo najbolj prav, da prelistava po dokumentih i dejavnosti tvoje občine v času, ko si bil zdoma. Ce se ne motim, si trebanjsko občino zapustil v začetku 1959. Od takrat so pretekla štiri leta. In v teh letih je nastalo to, čemur se čudiš, in se ne moreš načuditi. Priznajva da tega ni bilo lahko narediti. Zamisli si, koliko naporov je bilo treba premagati, kako dobro gospodariti, preden se je napolnila mošnja, iz katere smo lahko vzeli denar in ga vložili v gradnjo novega objekta. Tako je nastala nova šola v Trebnjem, novi stanovanjski bloki po vsej občini, na ta način je bilo obnovljenih še več gospodarskih in drugih objektov. Ce bi prepotovala občino, bi videla, da skoraj ni kraja, kjer nama ljudje ne bi rekli:
»Tole smo dobili predlanskim, tole pa popolnoma na-red letos.« Res, velik napredek bi ugotovila. Drugačna je zdaj dežela, pokrita z novimi objekti. To daje ljudem voljo do dela, vero v lepšo, srečnejšo prihodnost. Vidiš, ob tem so ljudje postali bolj samozavestni, brez bojazni, da bi jim kdo kaj vzel; vse je njihova last, vse so si naredili sami.
Obdobje hitre gospodarske rasti
Da boš imel boljšo predstavo o tem napredku, da boš vsaj približno vedel, kaj in kako je delala trebanjska občina med 1959 in 1962 'etom, se bova poslužila nekaj najvažnejših številk. O-pozoriti te moram, da je to le majhen izseček iz dokumentov, ki seveda vse dejavnosti ne prikazuje poglobljeno, obsežno, ampak samo mimogrede, kot bi dejal.
V mnogih dokumentih pl-še. da je čas med 1959 in 1962 za trebanjsko občino značilno obdobje, ko se je njena gospodarska moč zelo okrepila, razvile pa so se vse dejavnosti, ki so podla-8" za nadaljnje utrjevanje družbenih ekonomskih odnosov in izboljšanje življenjskih razmer občanov. Ti dokumenti navajajo vrednost Proizvodnje za vsako leto posebej. Primerjava: bruto produkt občine v letu !959, ko je znašala celotna vrednost proizvodnje komaj 2,5 milijarde dinarjev, zbru-10 proizvodom ob koncu 1962. leta, ko je ista občina ustvarila nad 5,1 milijarde dinarjev vredne proizvodnje ali za 110 odstotkov več kot štiri leta prej! V tem času se Je bruto proizvod vsako leto povečal za 21.4 odstotka, kar je več, 1101 Je znašalo slovensko in Jugoslovansko povprečje. Skladno s porastom družbenega bruto proizvoda J9 naraščal tudi družbeni Proizvod, ki se Je s povpreč-
menjenih za pospeševanje negospodarskih dejavnosti, blizu 27 odstotkov sredstev je porabila za komunalno dejavnost, ostalo pa za šolstvo, prosveto, kulturo, zdravstvo, državno upravo in
vala, podrobneje pregledala to in ono in ugotavljala velikanski napredek, ki ga je občina doživela z razvojem materialnih osnov gospodarstva. V kratkem času je zasedla vse pristopne proizvodne in druge zmogljivosti ter na ta način zgradila močan temelj, na katerem bo poslej gradila in gradila z namenom, da svojim prebivalcem zagotovi čim več realnih možnosti za lažji pristop k vsem materialnim dobrinam, ki so nujno potrebne za dvig življenjske ravni. Priznal boš, dragi občan, da je to, kar vidiš, kar občutiš, skratka, kar te obdaja in s čmer živiš, neprecenljive vrednosti. Tega ne moreš primerjati z nobenim od prejšnjih obdobij, še manj pa s časom, ko nisi bil gospodar svojega dela. Vrednost sadov te stvarnosti se povečuje ob zavesti, da je to u-stvarjeno z delom, osvoboje-
Tale rebrasti paviljon, ki ga vidite na sliki, ni nič drugega kot nova šola v Trebnjem. Stavba je pod streho, preden pa bo sposobna sprejeti otroke, bodo morali vanjo vložiti še težke milijone. V družbenem planu je dokončanje tega poslopja na prioritetni listi
stotka, kar je tudi znatno več od jugoslovanskih povprečij.
Poseben poudarek bi morala tukaj dati socialističnemu sektorju gospodarstva, ki je v letu 1959 sam ustvaril 42,7 odstotka družbenega bruto proizvoda, ob koncu 1962. pa že 47,9 odstotka ali skoraj polovico.
Pospešek industriji in kmetijstvu
Veljalo bi, če bi še pregledala, kako so še v tem času uveljavljale in povečevale proizvodnjo posamezne panoge. Naštela bi jih le nekaj najvažnejših.
Industrija je povečala proizvodnjo za 75,9 odstotka in je bilo vanjo skupaj s kmetijstvom, ki je po štirih letih povečalo bruto produkt za 110,2 odstotka, vloženih 83,7 odstotka vseh investicijskih sredstev. Močno so povečali svojo dejavnost tudi gradbeništvo (za 275 odstotkov), trgovina (za 147,2 odstotka), gostinstvo (za 315,4 odstotka) in obrt (za 170,5 odstotka). S tem je ob hitrem pregledu izčrpano vse poglavitno, kar daje glavno težo gospodarstvu trebanjske občine.
Poudarjam, da je to samo grob pregled gospodarske dejavnosti v obdobju štirih let, saj bi morala ob na-natančnejšem pregledovanju podatkov omeniti še vrsto osrednjih predstavnikov gospodarstva trebanjske občine poimensko, kar pa bi nama vzelo preveč časa. Nemara bi bilo prav, da bi se še malo pomudila pri negospodarski dejavnosti in ostalem, ob čemer boš še bolj razumel, zakaj govoriva o tolikšnem napredku.
1:1008 in ostalo
Začniva pri stanovanjski izgradnji. Občina Je v štirih letih  porabila v   ta namen
cca 60 odstotkov sredstev, na-
ostalo! Samo za šolstvo so v tem času porabili nad 47 milijonov dinarjev, pri čemer je največ odpadlo na gradnjo nove šole v Trebnjem, (ki pa se ni dokončana). Med drugimi važnimi deli za pospeševanje zdravstvene zaščite občanov je treba vsekakor upoštevati ureditev zdravstvenega doma v Trebnjem, ki ima 17 zdravstvenih delavcev, oziroma pride eden že na 1.008 prebivalcev. To je za velike potrebe še vse premalo in bo do leta 1965 usposobljenih še 5 zdravstvenih in socialnih delavcev, ki jih štipendira občina. Ne smeva prezreti tudi velikih del, ki jih je občina opravila v okviru komunalne dejavnosti. Popravilo in gradnja cest z urejevanjem kanalizacije spada v prvo vrsto teh del, saj ob hitrem tempu življenja narašča tudi promet. Na teh cestah je 1.1959 vozilo le 120 motornih vozil trebanjske občine, ob koncu leta 1962 pa že 400, razen tega pa tudi okrog 400 mopedov, ki postajajo zaposlenim in diru-gim občanom čedalje bolj priljubljeno vozilo.
Ko sva že omenila zaposlene, bi navedel zanimiv po-dateč; o zaposlenosti v teh letih. Z odpiranjem novih proizvodnih in drugih zmogljivosti je raslo tudi število zaposlenih v občini in od leta 1959, ko je bilo v rednem delovnem razmerju le 957 ljudi, naraslo na 1.404 v letu 1962, kar pomeni, da je že vsak 12 prebivalec v občini primerno zaposlen. V bližnji prihodnosti se bo to število zaposlenih še povečalo, saj bo še letos začel obrat »Farmis«, ki ga gradijo v Trebnjem in kjer bo zaposlena pretežno ženska delovna sila.
Kljub temu je zgrajen močan temelj
Še in še bi lahko našte-
V nedeljo bomo izmed 43 predlaganih kandidatov izvolili 29 članov za novi občinski zbor naše občinske skupščine. Poglejmo kdo kandidira:
Za Lukovk in okolico — Franc Ratajc in Florijan Sta-rič; za Gor. Ponikve in okolico — Lado Kukemberger; za Dol. Nemško vas in okolico — Alojzij Bečaj in Franc Marinčič; za Stari trg — Franc Jevnikar in Silvester Huč; za Štefan — Ivan Sta-rič; za Blato — Alojz Skube; za Trebnje — Ivan Gole; za Knežjo vas — Andrej Slak; za Dobrnič — Vinko Novak in Franc Kotnik; za Svetinje
— Stanko Novak; za Čatež
— Franc Anžlovar; za Šent-lovrenc — Franc Lah in Jože Grmovšek; za Veliko Loko — Matilda Zgank; za Sela pri Sumberku — Cveto Ozi-mek in Mihael Plaveč; za Ve-
nim raznih spon in pritiskov, z delom, ki ga je omogočilo   tudi   tvoje hotenje.
0b volitvah bodi poučen!
Vsaka še tako lepa beseda je odveč, če tega velikanskega premika sam ne opaziš, če ne občutiš zadovoljstva ob sadovih svojega dela, če ne veš za zmagoslavje uspehov celotne ustvarjalnosti, prežete in oplojene z duhom vse oplajajoče socialistične stvarnosti. To, dragi občan, je toliko važnejše zdaj, ko boš stopil pred volilno skrinjico. Kajti glasovati za kandidata (ki si ga je izbralo ljudstvo, ker ga hoče za svojega odbornika), ne da bi povsem vedel, zakaj boš zanj glasoval, se pravi dati »prazen glas«. Zavedati se je treba, in to ti posebej polagam na srce, da bo odbornik, za katerega boš glasoval na volitvah, predstavnik, ki se bo pred najvišjim občinskim organom potegoval za uresničitev tvojih želja in branil pravice vseh ljudi. Zato bodi ob teh volitvah poučen o tem in onem vsaj v toliki meri, kolikor ti je moglo pri tem pomagati tole kramljanje.
V kratkem »sprehodu« po dokumentih sva z reporter-sko naglico zajela predvsem bistvene stvari o dejavnosti občine med 1959. in 1962. letom. Več ni bilo mogoče, ker bi šlo preveč časa za podrobno razglabljanje. Sam veš, da bodo čez dva, tri dni v litve, na katere se morava oba kar se da vestno pripraviti Ce se do volitev več ne vidiva, ti čestitam kot mlademu človeku, ki ti daje ustava pravico in nalaga dolžnost, da kot polnoleten med prvimi izpolniš in oddaš svojo glasovnico.
I. Z.
liki Gaber — Marjan Zamlič; za Zagorico — Janez Turk in Franc Lauš; za Migolico — Ivan Gričar, za Stan in okolico — Jožefa Gregorčič; za Mirno — Franc Bule; za Rakovnik — Martin Lap in Milan Berdik; za Stražo — Jože Zorcnč; za Drago pri Sentrupertu — Anton Baje, Pavel Končina in Jože Gornik; za Šentrupert — Jože Frelih in Franc Kuselj; za Mokronog — Stanko Plesko-vič; za Beli grič — Janez Mi-hevc; za Dolenje Laknice — Franc Lindič; za Omuško vas — Alojz Dragan; za Tre-belno — Jože Sinur, Karel Ribič in Urh Nahtigal; za Cužnjo vas — Anton Kle-menčič in Alojz Papež. (Pri vseh volilnih enotah smo navedli samo največji kraj, povsod pa sodi k njemu seveda tudi vsa bližnja okolica).
Kandidati zbora delovnih skupnosti
V zbor delovnih skupnosti kandidirajo v naši občini naslednji tovariši in tovarišice:
Ludvik Strajnar, Terezija Kolenc, Štefan Potočnik, Franc Maraž, Milka Pečelin, Milka Brunček, Bojan Kolenc, Dominik Gimpelj, Ludvik Golob, Alojz Krh.in. Albin Zore in Aleksander Zakraj-šek, Bert škufca, Avgust Jer-lah in Jože špec, Ignac Jarm,
inž. Drago Kotar, Jože Ben-de in Leopold Fabiani, Feliks Pekolj, Ignac Dežman, inž. Branko Volč, inž. Tončka Borštnar, Pavel Lampret, Alojz Jarc, Janez Borštnan Stanko Miklič in Zofka Sta-rič. Nadalje kandidirajo: Franc Režun, Danica Zupan, Marija Vraničar, Ivanka Pavlin, inž. Ciril Lenardič, Darko Krištof in Bojan Bukovec.
Naposled vendarle razumevanje za IMV
Pretekli četrtek je bila v prostorih Industrije motornih vozil v Novem mestu komisija preustavnikov republiškega sekretariata za ur-nanizem, OLO Ljubljana, ObLO Novo mesto in njegovih inšpekcij, KGPK, Slovenije-projekta, Projektivnega podjetja in investitorja IMV. Po vsestranskem in tehtnem posvetu je dokončno sklenila, da se sedanje nemogoče razmere v proizvodnji, varnost dela hi ostali pogoji, v katerih morajo delati člani kolektiva IMV, temeljito sanirajo. Gre za to — povedano v najkrajši obliki — da se na sedanjem prostoru IMV vzpostavi gospodarska celota, ki naj omogoči kolektivu znosnejše pogoje dela, s tem pa mu tudi zagotovi večjo gospodarnost v poslovanju. Veuno večje naloge, ki jih pred požrtvovalni kolektiv IMV postavljajo potrebe po njegovih priznano kvalitetnih vozilih izvirne domače konstrukcije, kot tudi možnosti za vedno večji izvoz, narekujejo naslednje naloge:
Staro agroservisno halo bodo podaljšali; tu bodo postavili SOKO montažno halo na površini 6zl kv. metrov; v perspektivi je predvidena zidava skladišča surovin in gotovih izdelkov z lokacijo zahodno od sedanje mlekarne; IMV bo prevzela tudi poslopje sedanje Mlekarne in skupno s KGPK in ObLO Novo mesto pomagala rešiti preselitev Mlekarne v nove prostore na novi lokaciji.
S tem bo kolektivu omogočeno, da bo lahko na istih prostorih povečal proizvodnjo od sedanjih 4 avtomobilov na dan na 6 vozil dnevno. To, kar opravljajo delavci IMV sedaj pod težkimi pogoji na prostem (pa tudi v dežju in snegu, ki uničujeta na pol gotova vozila!), bodo po izgraditvi objektov delali v pokritih prostorih. Ne gre torej za to, da bi se domača industrija avtomobilov za večne čase ustalila na sedanjem prostoru. Kolektiv že razmišlja skupaj z ObLO o preselitvi vseh proizvodnih oddelkov tovarne na novo lokacijo (verjetno v Cegelnico — industrijsko četrt razvijajočega se Novega mesta). S tem da bo v sedanjih prostorih po dokončanih naštetih investicijah krepko povečal proizvodnjo, pa si bo ustvaril tudi vse potrebne pogoje za zgraditev novih proizvodnih prostorov. Vsi sedanji objekti, ki jih vidimo od Mlekarne do križišča v žabji vasi, bodo po preselitvi proizvodnih obratov namenjeni za centralno servisno službo IMV, za skladišča rezervnih delov in izdelkov koope-racijskih tovarn, tu pa bosta lahko ostala tudi uprava IMV in njen šolski center.
Odveč je tudi strah, da bi Novo mesto ostalo brez mlekarne. Razvijajoče se kmetijstvo in ustanavljanje mlečnih farm zahtevata preselitev ustrezne mlekarne v ugodnejše okolje. Kot rečeno, o tem že teko konkretni razgovori med IMV, KGPK in ObLO Novo mesto.
Zaradi pomanjkanja prostora v današnji številki bomo o teh vprašanjih prihodnji teden še podrobneje poročali.
VIDEM-KRŠKO: za občane in razvoj gospodarstva
Občina Videm-Krško združuje v zelo velikem gospodarskem razvoju, ki ga je preživela v zadnjih petih letih, osnovno prvino socialističnega humanizma in ljudske ustvarjalnosti: iz vsega, kar je bilo zgrajenega, veje velika skrb za delovnega človeka. Ne bomo mogli našteti vsega, kar so dosegli s svojim ustvarjalnim delom njeni občani. Samo bežen pregled, ki ga nameravamo posredovati, pa dokazuje, da razen velikih naporov za razvoj gospodarstva niso zanemarjali tega, kar delovni človek potrebuje v vsakdanjem življenju.
Da prej omenjene trditve držijo, nas bo zlahka prepričalo nekaj številk: od leta 1957 do konca leta 1962 je bilo vloženih v razvoj gospodarstva 7 milijard 295 milijonov dinarjev, ali povprečno vsako leto po 1 milijardo 199 milijonov. Največji del teh naložb je blo danih industriji, sledijo pa ji obrt, kmetijstvo in nato ostale panoge. Hkrati s tem je bilo v enakem razdobju po družbi in zasebnikih zgrajenih 466 stanovanj in v te namene porabljenih 1 milijardo 350 milijonov dinarjev. Za elektrifikacijo (gradnja 27 transformatorskih postaj in 144 kilometrov nizkonapetostnega o-mrežja ter javna razsvetljava) je bilo porabljenih blizu 238 milijonov dinarjev, za ko-
munalno dejavnost (preskrba z vodo, kanalizacija, ureditev cest, ulic in trgov in razni obrati za pomoč družini in gospodinjstvu) pa 318 milijonov in pol.
Ker si bomo razvoj zdravstva, socialnega skrbstva m šolstva ogledali nekoliko pobliže, naj se ustavimo še ob dveh pomembnih dejstvih, ki mečeta na videmsko-krško komuno posebno luč: čeprav je občina industrijska, je posvečala nemajhno skrb razvoju kmetijstva in podružb-ljanju zemljišč, hkrati s tem pa je med prvimi v republiki z ustanovitvijo sklada za preživnine ostarelim kmetom, ki so oddali zemljo, rešila tudi ta pereč problem, ki nastaja vzporedno s podružb-ljanjem zemljišč.
Na Velikem Trnu gradijo novo poslopje, v katerem bodo -stanovanja za učitelje in prepotrebna dvorana, ki jo okoliški prebivalci že vrsto let močno pogrešajo. Celotna investicija bo veljala kakih 28 milijonov dinarjev, sredstva pa bo prispeval ObLO Videm-Krško
Roto II je združil vse sile
Letni program razvoja občine za leto 1963 predvideva, da bo letos proizvodnja v občini za 12,6 odst. višja od lanske in da bo dosegla zavidljivo številko 20 milijard 123 milijonov dinarjev. Število zaposlenih se je od leta 1956 povečalo le za 48 odst., vrednost proizvodnje je hkrati porasla za 134 odst. in narodni dohodek pa za 149 odst. Te številke dokazujejo, da se je proizvodnost dela vzporedno z investicijskimi vlaganji naglo povečala.
V tem razdobju je bil zgrajen drugi agregat v termoelektrarni Brestanica, ustanovljen je bil obrat kremenčevih oe-
skov v Ravnah pri Smedniku, obnovljena je bila strojna oprema v tovarni čokolade Imperial in ustanovljen obrat konfekcije perila v Kostanjevici. Vrednost industrijske proizvodnje se je od leta 1956, ko je dosegla 5 milijard 589 milijonov, do konca lanskega leta povečala za skoraj enkrat (konec leta 1962 — 10 milijard 629 milijonov). Največ upov polaga komuna v izgradnjo drugega papirnega stroja v tovarni celuloze in papirja v Vidmu-Krškem, ki bo stekel prihodnji mesec. Ta velika investicija je združila pri zbiranju sredstev, pri štednji in gospodarnosti vse delovne kolektive.
Druge panoge gredo v korak z razvojem
Mimogrede bomo omenili še dosežke in razvoj, ki so ga dosegle druge panoge kot trgovina, obrt, gostinstvo in turizem, promet in gradbeništvo. Razumljivo je, da je nagli razvoj industrije zahteval tudi razvoj ostalih gospodarskih področij. Trgovina je od leta 1956 dalje povečala svoj promet od 1 milijarde 218 milijonov na 3 milijarde 750 milijonov ali za 207 odst. Modernizacija prodajaln in gradnja skladišč, ki je pripomogla k tnko naglemu razvoju trgovine, je bila omejena na Vi-
začetkov prerasla v podjetje, ki prevzema najzahtevnejša dela. Vrednost obrtne proizvodnje se je povečala za 1307 odst. (iz 176 milijonov v letu 1956 na 2 milijardi 485 milijonov v letu 1962). Povpraševanju po drobnih uslugah zadošča stanovanjska skupnost, ki je ustvarila več servisov, med njimi sodobno javno pralnico, kemično čistilnico in obrat družbene prehrane ter več manjših obrtnih delavnic.
Tudi gostinstvo je povečalo obseg svojih storitev za 182 odst. Zgrajen je bil sodoben hotel Sremič v Vidmu-Krškem ter več gostinskih in turističnih postojank na podeželju (v
Kostanjevici, na Senovem, v Brestanici, turistična koča na Libni, planinska postojanka na Polomu, planinska koča na Bohorju itd.). Kljub naglemu razvoju gostinske zmogljivosti ne zadoščajo rastočim potrebam. Manjša gostišča na podeželju preurejajo, za oddih delavcev pa služi počitniški dom v Materadi ob istrski obali.
Promet se je hitro razvijal in skušal ustreči vedno večjim potrebam po prevozih in hitrih stikih med občani. Občina je preprežena z avtobusnimi progami, ki jih vzdržuje domače podjetje Transport, pa tudi nekatera druga prevozniška podjetja. V bližnji prihodnosti se obeta nova avtomatska telefonska centrala.
Gradbeništvo je povečalo svoje storitve od 255 milijonov dinarjev v letu 1956 na 750 mt-lijonov v lanskem letu. Gradbena dejavnost se usmerja v zahtevnejše gradnje in v gradnjo stanovanj za trg.
Družbena kmetijska proizvodnja na 707 hektarih
V sodelovanju s kmetijskimi organizacijami si je občinski ljudski odbor, kot smo že omenili, moćno prizadeval razvijati kmetijstvo. To so skušali doseči z razvijanjem pogodbenega sodelovanja zasebnih kmetovalcev z zadrugo ter s podružbljanjem zemljišč in z organiziranjem sodobno kmetijske proizvodnje na velikih površinah. Vse tri kmetijske zadruge razpolagajo danes s 707 hektari zemljišč, na katerih se razvija družbena proizvodnja, v letu 1956 pa je bilo takšnih zemljišč le 281 ha.
Obsežni načrti za bodoči razvoj predvidevajo tri glavne družbene kmetijske obrate: prvi je Žadovinek, ki že ima 150 hektarov zemljišč in se bo razširil na 300 hektarov, drugi je obrat Krči— Jesenovci, ki se bo povečal na 275 hektarov, in tretji: obrat na Vrbini pri Vidmu-Krškem, ki bo prerasel v 265-hektarski, sodobno urejen sadjarski obrat.
Pogodbena proizvodnja je v letu 1960 zajela 1872 ha, v lanskem letu pa že 2900 ha.
Poraba umetnih gnojil se je od leta 1956, ko je znašala 480 ton, povečala na 2050 ton v letu 1962, vrednost uporabljenih zaščitnih sredstev pa od 16 milijonov 200 tisoč dinarjev na 34 milijonov 665 tisoč dinarjev. Vzporedno s tem so se povečali hektarski donosi posameznih kultur, ki so se pri pšenici v zadnjih petih letih povečali od 13 stotov na 30 stotov, pri ječmenu od 14 stotov na 22 stotov, pri koruzi od 23 stotov na 34,5 stota, pri krmi od 19 stotov na 29.5 stota itd. V tem razdobju je bilo vloženih v kmetijstvo 439 milijonov 600 tisoč dinarjev, od tega 108 miljonov za gospodarska poslopja, 150 milijonov za nakup kmetijskih strojev in 181 milijonov za obnovo zemljišč. Vrednost kmetijske proizvodnje v družbenem sektorju se je hkrati s tem povečala od 184 milijonov dinarjev v letu 1956 na 300 milijonov dinarjev v letu 1962, vrednost v zasebnem sektorju pa od 1 milijarde 431 tisoč dinarjev na 2 milijardi 800 tisoč dinarjev ali za 88 odst.
121 milijonov za socialno varstvo
Skrb za občana, zlasti za tistega, ki je socialno prizadet, je očitna, ko pregledujemo zneske, namenjene podporam raznih vrst in dejavnosti socialne službe v občini. Od leta 195G dalje je bilo izdanih 326fi raznih podpor, ki znesejo skupaj s sredstvi, ki jih je občina namenila za počitniško letovanje šolskih in predšolskih otrok (pomoč mlečnim kuhinjum na šolah, za prireditve
novoletne jelke In še v nekatere druge socialne namene) skupaj 121 milijonov 601 tisoč dinarjev.
Posebno skrb so posvečali otrokom padlih borcev, preživelim borcem, rejencem in otrokom, rojenim izven zakona, onemoglim starejšim ljudem, skratka vsem, ki so bili v sili.
Socialna služba se Je podrobno
Pogled na Krško in na Videm
ukvarjala s 46 osebami, ki so pod skrbništvom, z 248 otroki, ki so pod družbenim varstvom, s 175 nezakonskimi otroki in s 385 mladoletniki, ki so storili kazniva de-janza. Obravnavala je 670 raznih družinskih sporov, 440 otrokom revnih staršev je nudila pomoč pri šolanju,   v   sodelovanju   z Dru-
štvom prijateljev mladine in z Zvezo borcev je poslala na letni oddih 1400 predšolskih in šolskih otrok. Razen naštetega se je trudila usposobiti za samostojno preživljanje 58 duševno ali telesno prizadetih otrok. Referat za invalide skrbi za 427 invalidskih upravičencev v občini.
V letu 1962 je bilo opravljenih 192.825 zdravstvenih storitev
V letu 1956 jc odpadlo na enega zdravnika v občini 6700 prebivalcev, na enega zobozdravstvenega delavca pa 13.400 prebivalcev. Zdravstvena služba se je odvijala v Zdravstvenem domu v Vidmu-Krškem, v ambulanti na Vidmu in v pomožni ambulanti na Raki. S priključitvijo občin Kostanjevica in Senovo je zdravstvo pridobilo nekaj ustanov, občina pa je v skladu s potrebami pripravljala reorganizacijo zdravstva. Danes deluje v komuni en zdravstveni dom, ki ima svoj sedež na Senovem. Splošne ambulante ima v Vidmu-Krškem, v Senovem, Kostanjevici, pomožne ambulante v Brestanici, Koprivnici, na Raki in v Podbočju, zobne ambulante v Vidmu-Krškem in Senovem, pomožne zobne ambulante pa v Brestanici, Kostanjevici in na Raki. Dispanzerji za že*
ne, otroke in noseče žene ter posvetovalnice za dojenčke so urejene v vseh krajevnih središ"ih. Tako organizirana zdravstvena služba brez večjih težav opravlja svoje poslanstvo. Prebivalcem je danes na voljo 50 zdravstvenih delavcev, med njimi 7 zdravnikov. Splošne ambulante so lani opravile 134.477 storitev, specialistične ambulante 5109 pregledov, obratna ambulanta v Tovarni celuloze in papirja je opravila 18.352 storitev. V bolniškem in porodniškem oddelku ambulante na Senovem jc bilo opravljenih 3692 oskrbnih dni in 173 porodov, zobne amhuluiitc so opravile 25.493 storitev, dispanzerska služba pa 8770 pregledov. Občina in zdravstveni dom štipendirati 18 zdravstvenih delavcev, med njimi 7 na fakulteti.
Vsa mladina ima enake pravice do izobrazbe v osemletkah
V občini je 4132 otrok, ki imajo pravico do obvezne šolske izobrazbe v osemletkah. Ti otroci obiskujejo 17 osnovnih šol, med njimi je 9 osemletk, 4 so nepopolne osemletke in 4 štirirazredne šole. Ker imajo vsi otroci, ne glede na to, kje živijo, enako pravico do osnovne izobrazbe, so glavni napori usmerjeni v zadostitev tej nalogi.
Poleg osnovnih šol je v občini še tehniška srednja šola, ki je bila ustanovljena v letu 1957, vajenska šola raznih strok, nižja glasbena šola in 5 otroških vrtcev.
17 osnonvih šol ima 145 oddelkov, ki imajo na razpolago
dem Krško in večja krajevna središča, v načrtu pa je tudi modernizacija trgovske mreže na podeželju.
V obrti so zrasli veliki, sodobno opremljeni obrati, ki bodo počasi prehajali na industrijski način proizvodnie. Naj omenimo Konfekcijo papirja v Vidmu-Krškem, Kie-parstvo v Kostanjevici, Obrtno podjetje v Vidmu-Krškem, Remont na Senovem, mizarstvo v Krškem, Kostanjevici in Brestanici ter Valvasor javo tiskarno. Kovinska zadruga v Vidmu-Krškem je iz skromnih
Pogled na skupino novih stanovanjskih blokov na Vidmu; kraj dobiva po zaslugi novega naselja Tovarne celuloze in papirja ter zavoljo vedno novih gradenj iz leta v leto bolj zaokroženo podobo.
le 82 učilnic. Najbolj pereč problem prostorv je v Vidmu-Krškem in v Brestanici, kjer bo treba najprej graditi nove šolske stavbe, šolam manjka predvsem prostorov za sodobni pouk, kot so telovadnice, glasbene sobe, risalnice, prostori za tehnični pouk, razni kabineti, prostori za pionirsko organizacijo in podobno. Ljudski odbor je obnovi šolskih stavb posvečal veliko pozornosti; v njegovi mandatni dobi so bile obnovljene ali preurejene šolske stavbe v Le-skovcu, v Velikem Trnu. na Velikem Podlogu, na Raki in drugod. Zgrajenih je bilo </e6 stanovanjskih stavb za učitelje, med drugim v Leskovcu, Kostanjevici in Koprivnici, na Raki, Velikem Trnu ter v Vidmu-Krškem.
Sredstva, ki jih je ljudski odbor namenil šolskemu izobraževanju in ostalim oblikam izobraževalnega dela, znašajo v zadnjih 7 letih 661 milijonov 450 tisoč dinarjev. V letu 1962 so bila približno 8-krat večja kot v letu 1956. Razen tega je bilo porabi jc-'nega za zimsko izobraževanje 603 tisoč dinarjev, za knjižnice 2 milijona 315 tisoč, za vzdrževanje kulturnih sporne-tečaje In hoapltacfje 335 tisoč, tisoč in za predvojaško vzgb-nikov skoraj milijon, za ra/ne za štipendijo 18 milijonov W9 jo 8 milijonov 766 tisoč dinarjev.
PETLETNI NAPREDEK NOVOMEŠKE OBČINE
Vsak četrti občan je zaposlen
v Šentjerneju ter v šmarjeti. Ze v letu 1961 so pričeli graditi novo bolnišnico. 321 milijonov v ta namen je že zbranih, preostalih 379 milijonov pa še zbirajo. Občina daje vsako leto^po 65 milijonov-,
dinarjev za kmečko zdravstveno zavarovanje in zdravljenje nepremožnih. V komuni je 44.800 zavarovancev, od tega je pretežni del — 26.961 — splošnih, preostali pa so kmečki.       ? ?"
Ni težko govoriti o napredku zadnjih let v novomeški komuni, saj je nagli razvoj pustil neizbrisne sledove prav povsod. Velike izpre-membe bi gotovo laže opazili, če bi se iz hitrega utripa današnjega življenja lahko iznenada pomaknili za 5 ali 7 let nazaj. Občan, ki bi doživel kaj takega, bi bil prav gotovo zbegan, če bi ga to doletelo v Novem mestu, bi začuden opazil, da je vrvež po mestnih ulicah po drugi uri popoldne, ko delavci zapuščajo tovarne, mnogo manjši od onega, kakršnega je va-
jen. Na sprehodu proti Kan-diji bi s pogledom, zaman iskal novo stanovanjsko naselje na ulici Majde šile. Namesto velikega industrijskega obrata sedanje IMV — bi na Zagrebški cesti opazil majhno agroservisno delavnico v stavbi, ki bi se mu v primerjavi z današnjimi velikimi objekti zdela dokaj skromna. Tudi tlakovane ceste in stolpnice, ki so zrasle tam lani, ne bi bilo nikjer. Začuden bi obstal onkraj mostu v Kandiji pred nepreglednim ovinkom, ki ga je še predlani zapiralo nekaj stavb.
da se zavedamo, da je nova ustava dokument, ki je izpolnil vrzeli in določil perspektive za razvoj v prihodnosti, ki pomeni nadaljevanje tega, kar smo začeli graditi. Večletne izkušnje delovnih množic so uzakonjene. Občinski statut, ki je v razpravi, bo
nekatera določila ustave prilagodil potrebam našega področja in jih konkretiziral. Statuti delovnih organizacij in krajevnih skupnosti pa bodo še natančneje določili vlogo kolektivov in prebivalcev posameznih območij v jutrišnjem dnevu.
V letu dni 120 milijonov za potrebe socialnega varstva
Skladen razvoj gospodarstva in sprotno zadoščanje družbenih potreb
Za 7 let nazaj - malo za šalo in malo zares
Na Cesti komandanta Staneta bi se zaman oziral za dograjenimi in urejenimi prostori tovarne zdravil Krka, prav tako zaman pa bi iskal tudi novi objekt jodovih kontrastnih sredstev iste tovarne ob cesti proti Ločni. Na Glavnem trgu bi ga pozdravljale staromodne trgovske prodajalne, takšne, kakršne so bile še pred zadnjo vojno. Ce bi stopili v Ribjo restavracijo na Glavnem trgu ali v katerikoli drug gostinski lokal na požirek vina, bi bil zbegan. Zelo neurejeno in staromodno bi se mu zdelo vse. Glavni trg bi se mu zdel brez kopice avtomobilov, mopedov in motornih koles na parkirnih prostorih prazen in pust. Ce bi mu postalo slabo in bi se mu zazdelo, da je potreben zdravniške pomoči, bi se zaman zatekel v stavbo sedanjega zdravstvenega doma. K zdravniku bi moral tja pod Kapi-telj v majhne prostore, kjer bi moral v veliki gneči čakati, kdaj bo prišel na vrsto.
V Bršlinu bi ga namesto velikih, lepo urejenih proizvodnih prostorov Novoteksa pozdravila (v primerjavi s sedanjo) majhna tekstilna tovarna, zaman bi iskal novo tovarniško stavbo Iskre, centralni obrati SGP Pionir bi se mu zazdeli zelo majhni, nikjer ne bi opazil samskega doma, nikjer priključka na avtomobilsko cesto, nikjer ne bi opazil novega stanovanjskega naselja, ki raste v Bršlji-nu. Pod podplati bi čutil kamenje, ki bi ga bodlo z ma-kedamskega cestišča, nikjer ne bi videl urejenih pločnikov, ponoči pa bi se mu zdela javna razsvetljava zelo pomanjkljiva.
Tudi na poti proti Dolenjskim in šmarješkim Toplicam ali pa če bi šel tja čez Gorjance proti Beli krajini, bi si na makadamski cesti močno pretresel drobovje in bi si kaj hitro zaželel, naj ga čas prej kot le more premakne nazaj v sedanjost.
Nismo zadovoljni, vendar priznavamo, da je veliko narejenega
Res je, ni še vse tako, kot želimo, vendar pa moramo priznati, da je, če upoštevamo materialne osnove komune, napredek zelo velik. Sprehod, ki smo ga opisali malo prej, smo naredili zato, ker nam v naglem utripu življenja marsikaj uide. Nove stvari se nam zde nove le kratek čas, v želji po še večjem napredku pa zelo radi pozabljamo to, kar smo zgradili in dosegli. Nezadovoljnost je gibalo napredka, zato je prav, da smo zadovoljni samo do Prave mere. Vse, kar raste m kipi okoli nas, je plod našega dela, naših naporov in naše ustvarjalnosti, tega ne smemo pozabljati.
Približno enaki občutki v Novem mestu   bi obhajali
sprehajalca, ki bi mu bilo dano pomakniti se za šest ali sedem let nazaj tudi v večini krajevnih središč v komuni. Težko bi se znašel v Dolenjskih in šmarjeških Toplicah, težko v Šentjerneju in Žužemberku, saj bi povsod pogrešal vse tisto, kar je bilo zgrajeno v zadnjih letih.
Poudarili smo že, da je sleherni občan vložil svojo opeko v vse, kar je v komuni novega, bodisi v družbenem, bodisi v gospodarskem življenju. Postali smo upravljavci, gospodarji in graditelji, vse troje hkrati. Veliko določneje je čutiti to troje zlasti od lanske jeseni, ko je množica občanov na široko razpravljala o novi ustavi SFRJ in SRS. Dokazali smo,
Uvajanje novega gospodarskega sistema, ki je dal novi utrip celotnemu družbenemu življenju v komuni, je porajalo nove in nove probleme, ki jih je bilo treba reševati sproti. Interesi podjetij, zavodov in ustanov so se vedno bolj povezovali z interesi komune. Danes je vsakomur jasno, da je od skladnega razvoja gospodarstva in družbenih služb odvisen napredek v prihodnosti.
Narodni dohodek je hitro naraščal. V letu 1960 je znašal na prebivalca 167 tisoč dinarjev, lani pa že 297 tisoč dinarjev. Presegel je zvezno povprečje in se naglo približuje republiškemu. V preteklem obdobju so bili ustvarjeni osnovni materialni pogoji za še hitrejši napredek, večja akumulativnost komune pa zagotavlja hkrati s tem pogoje za vzporedno povečanje naložb v negospodarske dejavnosti.
V letu 1956 je bilo v komuni okoli 7000 zaposlenih, lani pa jih je bilo že 13102, kar je za okrog sto odstotkov več ter obenem pomeni, da je skoraj vsak četrti občan zaposlen. Tudi družbeni brutoproizvod se je naglo povečeval. V letu 1960 je znašal na primer 18 milijard 131 milijonov dinarjev, letos pa se bo povečal za skoraj še enkrat toliko in dosegel 35 milijard 741 milijonov dinarjev. Obseg investiranja se bo v letošnjem in prihodnjem letu
v primerjavi z dosedanjim močno povečal, kljub temu pa ni vse odvisno od investiranja. V proizvodnih kolektivih bo treba skrbeti za čim
Za opravljanje socialnega varstva v komuni je bil lani ustanovljen Center za socialno delo, ki je prevzel večino dolžnosti, ki jih je dotlej opravljal poseben referent pri oddelku za splošne in družbene službe ObLO. V centru delajo 4 kvalificirani socialni delavci in eden z večletno prakso. Center se ukvarja s splošnim varstvom odraslih, z varstvom mladine in otrok, z varstvom družine, z rejništvom, z mladoletniki, ki so
zašli na stranpota, ter s problematiko v komuni.
Ljudski odbor je samo v lanskem letu izplačal 29 milijonov 551 tisoč dinarjev raznih socialnih podpor. 378 oseb na področju občine prejema osebno vojno invalidnino in 825 družinsko invalidnino. Splošni invalidski dodatek prejema 142 ljudi, posebnega pa 32. Vsako leto je v novomeški komuni porabljenih za potrebe invalidskega varstva okoli 90 milijonov din.
Pred prvo poskusno vožnjo: še zadnji pregled, nato pa bo KOMBI IMV-1000 zdr-vel proti Gorjancem ali kam drugam. Pod veščimi rokami šoferjev za preizkušnje bo kmalu pokazal ali pravimo »poje« in uboga na vsak najmanjši ukaz. — V kolektivu IMV je te dni veselo: delavci so zvedeli, da je končno le odobrena zaokrožitev objektov na sedanjem prostoru, kar jim bo omogočilo boljše pogoje za delo in večjo uspešnost v poslovanju. Zagotovljene bodo tudi možnosti za večji
izvoz vozil IMV-1000 v tujino.
boljše izkoriščanje zmogljivosti, ki so še vedno ostale prikrite.
Še dve leti uresničevanja petletnega perspektivnega programa
Mnogo skrbi za izobraženega -
Dandanes sta postali strokovnost in izobrazba zelo iskani vrednoti, veliko pažnje pa posvečamo tudi zdravju delovnega človeka. Zelo na hitro si bomo ogledali napore komune za šolstvo in zdravstvo.
V občini je 34 osnovnih šol s 7010 učenci. Občinski sklad za šolstvo je letos namenil za dejavnost teh šol 345 milijonov dinarjev ali po 49 tisoč 200 dinarjev na vsakega učenca. Gimnazijo obiskuje 289 dijakov,  zanjo  je letos
Ju,(>. v tej desetkrat pretesni gneči, nastajajo Izvirna dostavna vozila domače Kor|strukcije: IMV-1000. V kolektivu že ustvarjajo pogoje za preselitev proizvod-51* obratov tovarne na novo lokacijo, saj bodo šele v novih pogojih sposobni zdelati za domači in inozemski trg toliko vozil, kot bi jih že zdaj lahko prodah.
predvidenih 24 milijonov 683 tisoč dinarjev ali po 85.400 dinarjev na dijaka; na ekonomski srednji šoli bo stal občino pouk vsakega dijaka 81.628 dinarjev.
Lani je bila v skladu s šolsko reformo na osnovnih šolah opravljena reorganizacija. V občini je zdaj 14 popolnih osemletk, ostale šole pošiljajo učence višjih razredov na področne osemletke, šoli v Brusnicah in na Prevolah se preusmerjata v takšno obliko. Učencem šole v Ajdovcu bo treba zagotoviti prevoz za prešolanje na popolnih osemletkah bodisi v Žužemberku, bodisi v Novem mestu. 110 milijonov dinarjev je letos namenjenih novim gradnjam in razširitvi šolskih poslopij. Dokončana bo nova šolska stavba v Šentjerneju, dozidani pa bosta šoli v šmihelu in v Vavti vasi.
- po tudi za zdravega občana
Vse zdravstvene ustanove in ambulantno-poliklinične službe so se letos združile v enoten zdravstveni dom v Novem mestu. Veliko skrbi je posvečene šolanju zdravstvenih strokovnjakov, katerih potrebuje zdravstvena služba v občini še 60. Letos bo končalo šole 10 takšnih strokovnjakov, do leta 1965 pa vsi preostali štipendisti. Največ težav je z zobozdravstveno službo. Odpravljene bodo še letos, ko bo zobna ambulanta v Novem mestu dobila nove prostore, hkrati s tem pa bosta urejeni tudi ambulanti
Letos smo vstopili v tretje leto uresničevanja 5-let-nega perspektivnega programa. Ne bo preveč, če zatrdimo, da ga bomo najbrž izpolnili pred rokom, saj tako kažejo vsi dosedanji uspehi. Letos in v prihodnjem letu je predvidenih največ investicijskih vlaganj. Kar oglejmo si najpomembnejše med njimi: zgradili bomo novo steklarno, Novolesov obrat drobnega pohištva se bo preselil v nove prostore v Straži, tovarna zdravil Krka pa se bo še širila in še osvajala proizvodnjo novih izdelkov. Prv tako bosta še povečevala proizvodne prostore in proizvodnjo Industrija motor, vozil in Novoteks. Tudi v kmetijstvu bomo ustvarili mnogo novega: družbeni proizvodni obrati se bodo še bolj povečali, zlasti veliko pa bo vloženih sredstev v izgradnjo hlevov za živinorejo in svinjerejo.
V komuni ne pozabljamo na turizem. V Dol. Toplicah nadzidujejo kopališki dom, ki bo pridobil nove nočitvene prostore, hotel na Otočcu pa bo ob dosedanjih motelih zgradil sodobno restavracijo z več sto sedeži. Kot vse kaže, bo še letos modernizirana gorjanska cesta od Novega mesta do Metlike. Tudi trgovina se je letos odločila za velike korake: obnovljenih in moderniziranih bo kar 15 prodajaln v Novem mestu.
V prihodnjih treh letih bo dograjena nova stavba novomeške bolnišnice, katero smo omenili že, ko smo govo-
Vsok četrtek: DOLENJSKI LIST v vsako hišo naše pokrajine!
rili o zdravstvu, hkrati s tem pa bo dokončno urejen Zdravstveni dom v Novem mestu, ki bo zasedel celotno stavbo na Jenkovi ulici. Gradnjo in dograditve šol smo že omenili, naj dodamo le še to, da je v načrtu dokončna ureditev študijske knjižnice Mirana Jarca s pionirsko in ljudsko knjižnico ter čitalnicami, še letos, in to v prav kratkem času, bo dograjen novi gasilski dom, v katerem bo našlo svoj prostor tudi več obrtnih delavnic, katere Novomešča-ni močno pogrešajo. Prav kmalu bo dograjena nova postaja LM v Novem mestu, ob stavbi Dolenjskega muzeja pa že raste prostor za novo umetniško galerijo, ki bo rešila problem razstav v Novem mestu.
Posebna pozornost bo posvečena krajevnim središčem, kot so Žužemberk, Straža, Dolenjske Toplice, šmarjeta, škocjan, Mirna peč itd. Na podeželju je že končana elektrifikacija, kot naslednja naloga pa čaka prebivalce in občino: razširitev vodovodnega omrežja in kanalizacije.
H> Občan novomeške konturi ne torej ne bo imel težke BI naloge, ko bo, bodisi kot |W proizvajalec 24. maja, bogi disi kot volivec 26. maja, fm odšel na volišča. V živahni H razpravi smo na zborih vo-H Hvcev pretresali kvalitete H predlaganih kandidatov, Ri. ki nas bodo zastopali v W novi občinski skupščini. S K svojim glasom na voli-H tvah pa bomo potrdili vse H velike uspehe, ki smo jih H v komuni dosegli doslej r* in izrekU svoje soglasje H z načrti za bodočnost.
195S IN 1962: DVOJE POMEMBNIH MEJNIKOV
V SEVNIŠKi OBČINI
Zakon o ureditvi občin in okrajev iz leta 195S ter vsi ustrezni predpisi, ki so začeli veljati v tem času, ali pa so bili objavljeni kasneje, so ljudskim odborom naložili nalogo, da postanejo organ vseljudske oblasti v najširšem smislu. Proces prenašanja pristojnosti z okraja na občine je potekal spontano in skladno z ekonomsko rastjo komun. V današnjih dneh je občina že samostojna ekonomska in politična skupnost občanov, ki so na tem področju samoupravljavci, vpleteni v mehanizem sistema, ki mu daje barvo in vsebino socialistična stvarnost.
V tem času je ObLO v Sevnici sestavljalo 31 odbornikov občinskega zbora in 21 odbornikov zbora proizvajalcev. Od zadnjih volitev do danes je imel občinski zbor 35, zbor proizvajalcev pa 40 sej, na katerih sta sprejela 120 odlokov in nad 250 sklepov, odločb, priporočil in drugih oblastnih aktov, s čimer se je utrjevala zakonska podlaga celotne gospodarske rasti občine in njenih družbenih dejavnosti kot: šolstva, prosvete, zdravstva, socialnega varstva in komunalnih služb. O teh vprašanjih so predhodno razpravljali sveti pri ObLO (bilo jih je 11), ki so imeli v ta namen skupaj 214 sej.
kviru teh ugotovitev se veselimo   domačega napredka.
Dvoje mejnikov je, med katerima je razvojni skok najbolj zaznan, se pravi med letoma 1958 in 1962, ko se je občina začela in se končno postavila na svoje noge. Velikanski uspeh celokupne proizvodnje, ki se je v tem času povečala za 86 odstotkov, pri  čemer  je  naredila naj-
večji skok obrt s porastom proizvodnje za 377 (!) odstotkov, je eden najvažnejših či-niteljev za objektivno prikazovanje osnove, na kateri je slonelo celotno gospodarstvo tega časa. Vrednost o-snovnih in obratnih sredstev z rezervami vred je v tem času poskočila za 61 odstotkov, približno tako pa se je povečal tudi narodni dohodek.
Sevniška Kopitarna z okolico
Skoraj 2 milijardi investicij
Med mandatno dobo sedanjega ObI/3 je bila zelo razgibana dejavnost občanov. Imeli so 260 zborov volivcev in več kot 330 sej krajevnih odborov, kar pomeni, da je o sprejemanju sklepov in vsebini ukrepov odločalo vsakokrat povprečno več kot 1800 ljudi.
Čisto razumljivo pa je, da je bilo možno uresničiti le tiste sklepe, predloge in priporočila, ki so bili v skladu z materialno močjo in interesi občine. Gotovo se vsega ni dalo izpolniti tudi zategadelj, ker gospodarstvo še ni doseglo stopnje, primerne sodobnemu razvoju. Nedvomno je na to, zlasti kar se tiče razvoja kmetijstva, vplival poseben položaj občine, ki jo razdrobljenost kmetijskih posestev, hribovitost     in odseljeva-
Napredek, merjen z
Z velikimi napori je prišla občina do teh uspehov, saj je morala na eni strani tako rekoč obnavljati iztroše-ne in zastarele proizvodne zmogljivosti, na drugi strani pa vlagati težke milijone v nove investicijske objekte za potrebe čisto domače industrije. Taka politika je bila nujna, če je hotela občina postopoma utrdili gospodarski položaj in ekonomsko samostojnost.
će danes premišljamo, kakšno pot je bilo treba pre hoditi, koliko težav prebresti, koliko noči tuhtati in iskati
nje mlajših ljudi v industrijska središča postavljajo v svojstveno kategorijo področij s posebnimi značilnostmi. Industrija se v prvih povojnih letih tudi ni razvijala, zato lahko govorimo o vidnem napredku v tej smeri šele zadnja leta, v dobi tako imenovanega komunalnega sistema. Tedaj je stekla proizvodnja v novem podjetju konfekciji »LISCA«, povečale so se zmogljivosti v Mizarski produktivni zadrugi in Kopitarni, medtem ko se je nerentabilni krmelj-ski rudnik lignita preusmeril v kovinsko dejavnost. Isto obdobje je okronano še z nastankom nekaterih drugih podjetij: »JUTRANJKE«, kovinske delavnice, komunalnega podjetja, servisov pri stanovanjski skupnosti in ostalih.
domačimi meriti
najboljše rešitve, se nam zdi skoraj nemogoče, da napori navsezadnje le ne bi bili okronani s tolikšnimi uspehi. Res je, da so področja, kjer niso bila dosežena niti okrajna niti republiška in jugoslovanska povprečja, toda teh področij je vedno manj in iz leta v leto se življenjski pogoji v sevniski občini vse bolj izenačujejo s pogoji drugod, kjer je bil razvojni start ugodnejši. Vendar ta primerjava ne more biti izključno merodajna, saj smo že v uvodu naglasili, da je sevniška občina posebno specifično področje in   v o-
Vse gospodarske in negospodarske panoge so dobile v tem obdobju skoraj enak pomen, zato jih je bilo treba enakomerno razvijati in pospeševati. Nobena ni smela izostati, to pa zato, ker so bile vse enako potrebne, če naj bi bil gospodarski razvoj tak, da bi bilo zadoščeno vsem potrebam v splošnih težnjah po višji življenjski ravni.
V štirih letih od 1959 do 1962, so v pospeševanje gospodarskih in negospodarskih dejavnosti v sevniški občini vložili več kot 1,8 milijarde dinarjev, od tega samo v industrijo skoraj tri četrt milijarde in v kmetijstvo več kot četrt milijarde dinarjev. Negospodarskih investicij so vložili 382 milijonov dinarjev, pri čemer je odpadlo v letu 1962 skoraj 40 milijonov dinarjev več kot so investirali štiri leta prej.
V industriji je bil znaten zastoj pri investiranju v industrijske objekte. Glavni razlog: podjetja niso pravočasno izdelala investicijskih programov. V lanskem letu so bila največja vlaganja v krmeljski obrat »METAL-
NE«. Razna obrtna podjetja, med drugim Mizarska produktivna zadruga, konfekcija »LISCA« in »JU-TRANJKA« pa so v tem času doživele največji razmah. Z oziroma na njihov ugoden razvoj jim bo treba nuditi pomoč tudi v nadaljnjih letih. V bodoče bo treba preskrbeti tudi investicije za rekonstrukcijo sevniške Kopitarne in podjetja »JTJGOTA-NIN«. V teh podjetjih je zaposlenih več kot 35 odstotkov vseh delavcev, znane pa so težave zaradi tehnične zastarelosti in nizke organske sestave.
Investicije, namenjene za pospeševanje negospodarskih dejavnosti, so bile vložene predvsem v gradnjo osnovne šole v Šentjanžu, v vzdrževanje ostalih šol in njihove opreme ter v gradnjo novega zdravstvenega doma v Krmelju. Znaten del teh sredstev so porabili za nabavo opreme zdravstvenih domov, lekarn in sevniške rešilne postaje. Vsako leto so pospeševali tudi stanovanjsko izgradnjo. V letih od 1959 do 1962 je imela občina povprečno 40 novih vseljivih stanovanj na leto.
dvisna skupnost. Vse to je vplivalo, da je občina iz leta v leto povećavala proračun. Z drugimi besedami: potrebno je bilo zagotoviti sredstva v ta namen. Gotovo je, da so se v zvezi s tem občutno povečale proračunske dajatve, v gospodarstvu celo za 618 odstotkov ali 180 milijonov dinarjev, v ostalih panogah pa manj. Najmanj so se povečali dohodki od prebivalstva (davki), ki so bili v letu 1962 le za 13,1 odstotka večji kot leta 1958, dasirav-no so cene kmetijskih pridelkov v tem času poskočile povprečno za več kot 30 odstotkov.
Ob vsem tem ugotavljamo, da so kmečki prebivalci uživali velike ugodnosti pri zdravstveni zaščiti, zlasti odkar je bilo uvedeno kmečko zavarovanje. Izdatki zdravstvenega zavarovanja so bih vedno večji, tako da so
že presegli proračunske zmogljivosti. Tedaj je bila rešitev samo ena: da pomaga kriti te izgube tudi kmečko prebivalstvo, ki naj bi za zavarovanje svoje kategorije plačevalo ustrezen prispevek. Te stvari so se uredile šele v letu 1962, ko je bil dohodek zdravstvenega zavarovanja že skoraj enak ustreznim izdatkom.
Koristnost splošnega zdravstvenega zavarovanja prebivalstva se bo najbrže pokazala v podaljševanju človeškega življenja. Sodeč po jugoslovanskih podatkih se je v zadnjih desetih letih življenjska doba pri moških že podaljšala za blizu 8 let, žene pa dočakajo povprečno precej višjo starost, oziroma žive že okrog 10 let dlje kot pred desetimi leti. Vsekakor je to uspeh, ki se ga lahko veselimo, saj nam je menda življenje — dolgo življenje — le prvi smoter.
Starši ostajajo sami
40 odstotkov proračuna za šolstvo
Precejšnjo pozornost posveča občina razvoju šolstva. Od leta 1958 do 1962 je bilo za razne materialne in osebne izdatke v šolstvu porabljenih nad 257 milijonov dinarjev, kar je povprečno 40 odstotkov vseh proračunskih izdatkov, ki jih je imela občino v tem času. Od konca leta 1957 do konca preteklega leta so se ti izdatki povečali za 84,5 mili-
jona, oziroma za skoraj 60 odstotkov, kar je povsem usklajeno s povečanjem dejanskih materialnih, osebnih in drugih izdatkov šol. Na proračunski listi je bilo tedaj 18 šolskih zavodov s 113 učitelji in 3112 učenci. Ce upoštevamo, da je veljalo izobraževanje vsakega teh učencev v tem ojbdobju povprečno 39.000 dinarjev na leto, so vse prejšnje številke še bolj razumljive.
Poleg vsega ne gre pri vsem tem naštevanju izpustiti velike vloge socialnega varstva, za katero je tudi treba zagotoviti sredstva iz proračuna. Lani je bilo v občini 270 ljudi, ki so prejemali denarno pomoč, od tega 240 ljudi na podeželju, 20 pa v zavodih za onemogle. 2e iz namena socialnih podpor lahko sklepamo, da dobivajo pomoč pretežno ostareli družinski člani, često ostareli kmetje, ki so ostali sami na zemlji; njihovi otroci so se zaposlili v industrijskih krajih, ker so si želeli bolje »postlati«. V
občini je okrog 190 družin brez otrok, v njih je 322 prebivalcev, več kot 100 od teh pa bi bilo tudi potrebno denarne podpore.
Tudi varstvo otrok se v preteklem obdobju ni moglo zadovoljivo rešiti, dasiravno so se tudi v ta namen stroški povečali. Posebno skrb bo treba v prihodnje posvetiti zlasti defektnim otrokom, ki jih je v občini okrog 340. Najvažnejša naloga najbližjega prihodnjega obdobja je kategorizirati to mladino in ji omogočil primerno življenje.
Od sedanjih uspehov — k še večjim nalogam!
Kandidati splošnega zbora sevniške občinske skupščine
Anomalije v proračunskih virih
V naši občini so volivci izbrali za nedeljske volitve naslednje kandidate za splošni zbor občinske skupščine:
V volivni enoti Blanca kandidirata Franc Abram in Drago Mirt; za Poklek — Drago Petan in Martin Kro-šelj; za Boštanj — Stane Križnik in Ivan Možic; za Kompolje — Stane Rešeta in Franc Redenšek; za Jelovec
— Ivan Camloh; za Log — Rudi Maležič; za Bučko — Tone Vene in Jože Kovačič; za Krmelj — Stanko Slap-šak; za Šentjanž — Tone Majcen; za Kal — Anton Florjančič in Jože Zupan; za Veliki Cirnik — Jože Urban-čič; za Sevnico — Vcndel FickVj, Dana Dolinšek, Marta Hruševar in Zinka Gabrič; za Ledino — Franc Radišek; za Drožanje — Ivan Kožuh in Martin Klemenčič; za Drožanje — Franc Kozmus in Franc Koštorok; za Šmarje — Jože Knez; za Studenec
— Kristijan Jane in Miha Metelko; za Primož — Alojz Androjna in Ivan Vintar; za Tržišče — Vinko Okorn in 2an Murn; za Telče — Janko Vintar in Martin Slapšak; za Gabrijele — Bruno Vidmar in Ivan Strojinc; za Zabuko-
je — Lenart Klenovšek in Franc Božič; za Podvrh — Tone Požiin in Ivan Jazbec; za Loko — Rado Tavčar; za Razbor — Ivan Pompe in Jože Stanič.
Preglejmo še, kako je bilo v tem obdobju s proračunom!
Z decentralizacijo politično teritorialnih skupnosti so se začele prenašati tudi pristojnosti, kar pomeni, da so se v pristojnost občine
prenesle tudi mnoge službe, ki so bile do tedaj skupne v okrajnem merilu. Gotovo so se odprla nova delovna mesta za te službe, saj so tako zahtevale potrebe in splošen interes občine, da postane tudi s te plati neo-
Nihče ne more zanikati, da v tem, dokaj kratkem obdobju štirih oziroma petih let, le ni bil narejen velik korak naprej. Kdor dvomi v ta uspeh, se bo lahko prepričal, da je v zmoti, če bo le primerjal med seboj samo napredek zadnjih dveh let. Nihče ne zanika, da ne bi mogli narediti še več, če bi bile dane vse možnosti, kajti vsa dejavnost jc navsezadnje le odvisna od materialne osnove in sredstev, ki jih je treba najprej ustvariti; šele nato lahko odločamo, v kaj jih bomo investirali.
Morda je prav zdaj, ko smo tik pred volitvami od'
bornikov v novo občinsko skupščino, čas, ko lahko še ponosneje gledamo na pretekle uspehe. Ko bomo šli na volišče, se bomo tega še bolj zavedali, tembolj, ker so ti uspehi, oziroma naj bi bili, samo odskočna deska za hitrejše in s čutom večje gospodarnosti prežeto izpolnjevanju vseh nalog, ki jih bo sprejela občinska skupščina v imenu vseli občanov. Skupščina in občani bodo morali z roko v roki skozi še večje napore, ki jih bo nedvomno zahtevalo povečano področje dela. /•> hiter in zanesljiv razvoj občine pa je največje jamstvo ustava SFRJ in zavest delovnih ljudi.
Kandidati za zbor delovnih skupnosti
Ena največjih gospodarskih zmag sevniške občine Je bila dosežena lani, ko so 17. decembra svečano začeli delati v novem obratu METALNE v Krmelju. Rudarji z opustitvijo krmelj-skega rudnika niso Izgubili kruha; socialistična družba jim je omogočila novo delo — zdaj so kovinarji, ki že uspešno izpolnjujejo svoje načrte in tako spet koristijo sebi in skupnosti
Za zbor delovnih skupnosti so člani gospodarskih organizacij, kmetijskih zadrug, ustanov in drugih kolektivov izbrali v naši občini kandidate, jutri bodo iz njihovih vrst izvolili nov občinski zbor delovnih skupnosti, člane kmetijske podskupine za ta zbor pa bodo volili v nedeljo. Tu kandidirajo:
Janko Blas, Jože Gole, Alojz Anzelc, Rudi Stopar, Vlado Senčar, Angelca Stru-peh, Vinko Geč, Stane Novak, Rado Umek, Tone Vav-tar,   Slavko   Češek, Anica
Vovk, Franc Ogorevc, Elka Grilc, Rudi Cimperšek, Jože Repovž, Zlata Vintar, Dragica Volčanšek, Mišo Kcršič, dr. Jurij Pesjak, Franc Av-sec, Jelko Štojs in Anica Permc.
V kmetijski podskupini tega zbora pa kandidirajo: Albert Felicijan, Srečko Zveg-lič, Jože Starič st., Vlado Ko-li.il.j. August Golob, i ■'ram' Iljaž, Jože Levstik, Jože Pbv ninšek, Franc Gole ml., Ivan Pungerčar in Anton Tratar.
Z ZADNJE SEJE ObLO ČRNOMELJ
16. maja je bila seja občinskega ljudskega odbora Črnomelj, na kateri so razpravljali o delu ljudskega odbora in njegovi mandatni dobi.
V poročilu je bilo navedeno, da je znašal v letu 1958 družbeni bruto proizvod komune 3 milijarde, v letu 1962 pa že nad 7 milijard dinarjev. Povprečni letni porast družbenega bruto proizvoda je znašal v tem obdobju 20.3 °/0, v industriji je znašal porast 19,7 %, v kmetijstvu 15,2 %, v gradbeništvu 27,5 o/o, v obrti 23,5 %. V tem času je v komuni na novo dobilo delo 1.117 občanov. V gospodarske in negospodarske investicije v komuni je bilo vloženih nad dve in pol milijarde dinarjev. Največ teh sredstev je bilo vloženih v industrijo, kmetijstvo in komunalno dejavnost. Od gospodarskih organizacij so dobili največ investicij rudnik rjavega premoga Kanižarica (337 milijonov), Belt in Belsad.
Največji napredek gospodarstva je bil v tem obdobju nedvomno dosežen v kmetijstvu, ki ga z vso pravico prištevamo med največje dosežke slovenskega kmetijstva. Tam, kjer so bili leta 1958 še steljniki, je danes okoli 400 ha njiv, več hlevov za 2100 glav goveje živine, gospodarski in stanovanjski objekti, razen tega pa imamo več najmodernejših kmetijskih strojev.  Tako so  nastale belo-
kranjske farme za pitanje živine, ki pa se še večajo.
V stanovanjsko in komunalno dejavnost je bilo vloženih nad pol milijarde sredstev. Zgrajenih je bilo 118 stanovanj in 50 zasebnih hiš.
V poročilu so bili navedeni tudi pereči socialni proble-bi v komuni. Prebivalci hribovskih in kraških predelov postajajo vse bolj zaskrbljujoč socialni problem. Ta predel skope belokranjske zemlje ne daje dovolj za preživljanje, pa naj se ljudje še tako trudijo. Na kmetijah ostajajo starčki, otroci pa so odšli v mesta za kruhom. Ne otroci in ne njihova zemlja jim ne nudijo toliko, da bi lahko v miru živeli na stara leta. V komuni je 800 invalidskih upravičencev. Slabe življenjske razmere povzročajo tudi vrsto obolenj, katerih stroški gredo v breme občine.
Predsednik ObLO tov. Janez 2unič se je zahvalil odbornikom za njihovo delo v tej mandatni dobi in jih pozval, naj tudi bodočemu ljudskemu odboru pomagajo s svojimi izkušnjami. Prav tako se je zahvalil upravnim organom občine za trud pri izvajanju sklepov ljudskega odbora. V imenu političnih organizacij se je odbornikom za požrtvovalno delo zahvalil sekretar občinskega komiteja ZKS tovariš Malešič.
J. S.
Sodniki porotniki pri sodišču v Črnomlju
Na 4. seji odbornikov obeh zborov OLO Ljubljana so bili 15. 2. 1963 za sodnike porotnike pri okrajnem sodišču v Črnomlju izvoljeni:
Vera Pavlovič, uslužbenka, Metlika; Silvo Mihelčič st., uslužbenec, Metlika; Ivo Likavec, predmetni učitelj, Metlika; Martin Crnugelj, pleskar, Metlika; Anton Plut, uslužbenec ObLO Metlika; Tine Peča-rtč, kmet, Curile; Jože žlo-gar, kmet, Ravnace; Jože Došen, delavec, Metlika; pepca Jelenič, delavka v tovarni Beti, Metlika; Milka Nemanič, delavka, Svr-žaki; Ivan Žele, predmetni učitelj, Metlika; Rezka Gornik, uslužbenka ObLO Metlika; Vinko Rabič, tehnik, rudnik Kanižarica; Et-D>n Cerne, upokojenec, Črnomelj; Janez Klobučar, kmet, Kočevje; Miloš Kraj-novič, uslužbenec, Crno-melj; Franc Kure, uslužbenec KZ Črnomelj; Niko Ma-Jjč, uslužbenec. Vinica; Franc Moljk, uslužbenec, Črnomelj; Dušan Muc, šol-
ski inšpektor, Črnomelj; Andrej Petek, upravitelj osnovne šole, Črnomelj; Metod Plut, upravitelj osnovne šole, Semič; Jože Požek, logar, Gorenjci; Rudolf Ritonja, računovodja, Črnomelj; Janez Smrekar, uslužbenec, Črnomelj; Žan Skrinjar, kmet, Crešnje-vec; Jože Vajs, gozdarski tehnik, Črnomelj; Ivan Za-lokar, upokojenec, Loka; Stane Voglar, direktor, Črnomelj; Jože Volf, kmet, Stražni vrh; Stane Žula, šolski upravitelj, - Draga-tuš; Peter Flek, kmet, Tanca gora; Ivan Kobc, uslužbenec, Črnomelj; Amalija Bandelj, delavka, Črnomelj; Vladka Vanovič, učiteljica Črnomelj; Vinko Škof, upravnik pošte, Črnomelj; Fanika Kočevar; gospodinja, Sela pri Semi-
ču;   inž. Martina Golob,
uslužbenka, Črnomelj; Tončka Mihelčič, delavka, Krupa; Janez Vitko vič, upokojenec, Črnomelj; Mir lan Baje, uslužbenec, Gradac; Peter Kuzman, uslužbenec, Črnomelj; Rezka Slapnik, gospodinja, Črnomelj; inž. Stane Pečaver, uslužbenec, Črnomelj; Jože Kolenc. varnostni tehnik, Kanižarica; Marko Rezek, uslužbenec, Stari trg;
Peter Fortun, delavec, Črnomelj; Polde Šterk, krojač, Kočevje; Niko Vrlinič, natakar Črnomelj; Jože GregoriČ, delavec, Belt, Črnomelj.
Bela krajina v besedi, pesmi in plesu
Učenci osnovne šole v Metliki   so   pripravili kulturni
program belokranjskih ljudskih pesmi in plesov, s katerim so gostovali že v Metliki, Črnomlju in Brežicah na medobčinski reviji kulturnih dejavnosti. V svojem programu oživljajo stare običaje belokranjskega človeka pri delu, praznovanju in veselju. Stari ljudski običaji že tonejo v pozabo. Upravitelj osnovne šole v Metliki Ivan 2ele, je dal idejo, da se ponovno oživijo običaji, ki tako pristno predstavljajo belokranjskega človeka. Pionirji, ki delajo v tambura-škem, pevskem, recitacijskem in folklornem krožku, so se s vso resnostjo lotili dela. O-gromno truda so vložili v delo, da so lahko pokazali tako kvaliteten program. Be lokranjsko pesem, besedo ir folklorne običaje nameravajc prenesti izven meja Bele kra jine. V maju bodo imeli še pet nastopov.
Li
Trebanjski pretep na rešetu
Pozimi so v Trebnjem precej govorili o tem, da je sku-Pina žensk, ki se je vračala iz gostilne, izzvala prepir in pretep. Pred sodiščem v Novem mestu, ki je ta primer obravnavalo, se je izkazalo sledeče:
Nekaj prijateljic, je bilo v E^tilni v Starem trgu, ln ko 80 bile malo dobre volje, je Prišlo do besed med njimi m dvema gostoma. Eden izmed n.iju, ki se je čutil uža-'jcni-ga, je zagnal proti njim kozarec. Kmalu nato se je bo levita skupina razšla. Ženske so š;e proti Trebnjemu in srečale na cesti Antona Hrena, moža ene lz njihove sku-P'ne. Zavili so še k Pavlinu na kozarček in tam obravnavi tr.cident v Starem trgu.
Ko so se vračali domov, je
prišel naproti Tomaž Stiftar, ki je bil v družbi tistega, ki je proti njim zagnal kozarec. Precej korajžno so zahtevale pojasnila, zakaj je njegov tovariš to storil. Stiftar je menda nekaj zabrundal in šel naprej. Tisto, kar je zabrundal, je bilo spet žaljivo za ženske, zato je moški, ki je bil z njimi v družbi, skočil za njim in ga pahnil. Stiftar se je čutil napadenega, in ker je videl poleg napadalca še skupino razjarjenih žensk, se je malo preveč ustrašil, zamahnil z nožem in obrezal Antona Hrena po obrazu in mu s tem povzročil hudo telesno poškodbo.
Sodišče je zaradi tega obsodilo Tomaža Stiftar ja na 5 mesecev napora, pogojno za dve leti.
Velika manifestacija kulturne dejavnosti
19. maja ob 9. dopoldne je bila v Črnomlju revija pevskih zborov in folklornih skupin v organizaciji občinskega sveta Svobod in s pomočjo ObLO Črnomelj, SZDL in sveta za prosveto in kulturo SRS.
Direktorja črnomaljske o-semletke in predsednika občinskega sveta Svobod Andreja Petka, ki ima največ zaslug pri organizaciji in izvedbi te velike in uspele prireditve, smo prosili, naj nam pove nekaj o namenu revije:
— Glavni namen te revije, ki je letos prvič izvedena v tako velikem obsegu, je prikazati kulturno dejavnost posameznih skupin in jim dati pobudo za nadaljnje delo in priznanje, ki jim gre.
Pred polno dvorano hvaležnega občinstva se je zvrstilo 8 pevskih zborov in dve folklorni skupini, ki delujejo na območju Bele krajine. Vsi zbori so pokazali lep napredek in visoko raven glasbene kulture, posebno mladinski in otroški zbor osemletke v Črnomlju pod vodstvom Franca Zupančiča, pionirski pevski zbor osnovne šole Dragatuš pod vodstvom Marice Brodarič in Belokranjski akademski oktet pod vodstvom Silva Mihelčiča.
Franc Zupančič, učitelj glasbe na osemletki v Črnomlju, ki zelo uspešno vodi kar pet pevskih zborov, je v jeseni vodil v Črnomlju seminar za pevovodje, uspeh pa se je pokazal na tej reviji.
Na reviji so še nastopali: mešani zbor iz Metlike, ženski zbor iz Črnomlja, pionirski zbor osemletke iz Črnomlja, ki jih vodi Franc Zupančič, in pionirski zbor osnovne šole Vinica pod vodstvom Vide Bahor. Revije se je udeležil tudi prvi dirigent slovenskega okteta tovariš Bole iz ljubljanske Filharmonije, ki se je zelo pohvalno izrazil o reviji, naravnost presenečen pa je bil nad bogatim glasovnim materialom belokranjskih prvcev, zlasti mladih. Črnomlju je res nujno potrebna glasbena šola, ker je velika škoda, da pevsko in muzikalno nadarjena belokranj-
ska mladina nima ustreznega strokovnega vodstva.
Folklorni skupini iz Adle-šičev in Semiča, ki sta nastopili, sta sestavljeni skoraj iz samih kmečkih fantov in deklet. Obe skupini delata v takem okolju in pogojih, da lahko trdimo, da je v njih
še nekaj prvotne folklorne ustvarjalnosti. Odkritje revije pa je bila nedvomno »Semi-
ška ohcet« v izvedbi folklorne skupine iz Semiča. Adlešiča-ni so nastopili s spletom domačih plesov in tudi oni so želi dosti priznanja.
Letošnja revija je pokazala, da je v Beli krajini obilo možnosti za široko kulturno dejavnost. Velika škoda bi bila, če bi se tako uspešno zastavljeno delo opustilo. Dolžnost in naloga vseh Belokranjcev je, da svojo bogato kulturno dediščino razvijamo in bogatimo. Ideja o belokranjskem folklornem festivalu je zelo primerna, saj si bodo ob festivalu lahko ogledali Belo krajino mnogi, ki je še ne poznajo. J. K.
Črne pike v turizmu in gostinstvu
Občinski ljudski odbor Črnomelj je imenoval komisijo za pregled turističnih in gostinskih objektov v občini. Komisija je delo že zaključila in predložila ljudskemu odboru več predlogov za izboljšanje sedanjega stanja. Poglejmo, kaj vse je komisija ugotovila, ko je pregledovala gostinske obrate.
V zasebnih gostilnah so bile najslabše urejene sanitarije. Taka zanemarjena in neurejena stranišča, kot so zdaj, prav gotovo ne privlačijo turistov. ObLO je že izdal vrsto odločb, s katerimi je bilo gostilničarjem naročeno, da morajo urediti svoje prostore tako, kot zahtevajo zakonita določila o ureditvi gostinskih obratov. Glavna pomanjkljivost vaških gostiln je tudi v tem, da ne nudijo gostom toplih jedil. Tako za goste kot tudi za gostilničarje bi bilo prav, če bi imeli na zalogi belokranjske specialitete, kot so potice, domačo salamo, štruklje in drugo.
Gostišče v Semiču sploh ne ustreza zahtevam gostinskega obrata. Čeprav je v Semiču precej prometa in gostov, kolektiv gostišča ni poskrbel  za  vzdrževanje in
izboljšanje svojih prostorov.
Kamping na Vinici pa je že pripravljen za sprejem gostov. Letos bo tu vse drugače kot lani, ko so gostom, če so zahtevali toplih jedil, postregli z »nimamo«. Letos imajo že pripravljeno krdelo ovac za rezervo. Na željo gostov bodo lahko v kratkem času pripravili okusno pečenko. Razen tega bodo imeli stalno na zalogi tudi druga jedila in pristno belokranjsko kapljico.
Planinski dom na Mirni gori je privlačen zlasti za tuje turiste in goste iz drugih republik. Cesta do planinskega doma je na novo urejena, tako da pridejo do vrha brez težav vsi osebni avtomobili, pa tudi avtobusi in druga vozila.
Po mnenju komisije pa v mestu in tudi na vasi še vedno ni vse v redu. Kure vedno znova obdelujejo parke in nasade v Črnomlju, kar res ne gre. Reja živali ne sodi v mesto! Po vaseh bi morali urediti še gnojišča, prepleskati nekatere hiše in popraviti, kar je polomljenega-
Tudi z malo dobre volje bi šlo! Imamo vse pogoje za   razvoj   turizma,   saj je
malo pokrajin s takimi naravnimi lepotami, kot je Bela krajina. Ce jih bomo znali izkoristiti, bo turizem postal donosna gospodarska panoga. Jože Škof
Praznik tabornikov
Četa »Belih brez« se je v letošnjem letu zelo okrepila, saj ima 5 vodov in klub starejših članov, črnomaljski taborniki so z ribiško družino čistili dovodni pas v Lahinji, organizirali so dve čajanki, tekmovanje »Pokaži, kaj znašuj sankaško tekmovanje, delovno akcijo za čiščenje snega, teden vodo-vlh sestankov in ročnih del, nočne vaje s tabornim ognjem ter več izletov.
Za 22. april — dan tabornikov — so pripravili v Izložbenem oknu knjigarne svojo razstavo, ki je bila gledalcem močno všeč. Na večer 22. aprila so priredili velik taborni ogenj, ki so se ga udeležili člani vodov Colibri, Orion, Pikapolonice, Gamsi, Marjetice in Plamen. Vse pa ni tako potekalo kot smo mislili, zato so bili nekateri člani grajani pred tabornim ognjem. Program je bil sicer nekoliko zastarel, vendar je zadovoljil, če izvzamemo stare pesmi in »vicei, smo slišali tudi precej zanimivega.
Dosegli smo kar lepe uspehe, vendar pri tem ne smemo pozabiti na neštete težave, s katerimi se vsak dan srečujejo črnomaljski ta? berniki. Četa šteje sedaj 80 članov, ki imajo vsak teden sestanke po vodih. Za sestanke' si uprava čete komaj pribori razred, čeprav so ga po uporabi pripravljeni pospraviti in očistiti. Klub, ki šteje okoli 25 članov in članic, pa se ne more nikjer shajati. Na osemletki ne dovolijo uporabo njihovih prostorov, gimnazija pa je vedno zasedena. Imamo sicer mladinsko sobo, vendar so problemi zaradi ključa tako pereči, da se shajamo po klopeh pred sodiščem. Marsikomu vzame to voljo do dela, krivdo pa mnogi vale na predsednika, ki smo ga nekega dne izvolili kar pod dežniki na klopeh ob cesti . . .
Inventar je zelo pomanjkljiv in bi ga bilo treba precej povečali, vendar okoli 20.000 din, ki jiii dobimo, še zdaleč ne zadošča za nabavo novega inventarja in sodelovanje na republiških akcijah, mnogobojih in drugje.
Ce v Črnomlju ne bo moč najU prostora za tabornike in skladišče za njihovo borno opremo, ne smerne od te organizacije pričakovati posebnih uspehov, škoda pa bi bilo, če bi delo zamrlo, saj vidimo, da ima taborniška organizacija mnogo pristašev.        J. G.
Počitniška zveza v Beli krajini pridno dela
Konec decembra lani so se sestali v Črnomlju mnogi prijatelji mladine in mladinskega turizma te deželice in ustanovili občinski odbor Počitniške zveze, ki deluje tudi za območje občine Metlika. Čeprav ni bilo vse tako, kot so si mladi želeli ob ustanovitvi, so začetne težave že prebrodili in beležijo lepe uspehe. Počitniška zveza Bele krajine združuje okoli 200 mladincev in mladink in šteje 6 družin. V načrtu pa imajo še ustanovitev družin po vaseh in kolektivih, kjer delajo mladi.
V tem času so že izvedli nedeljski izlet na Mirno goro, nameravajo pa obiskati tudi Rog in Gorjance. Da bi dostojno počastili letošnje jubilejno leto, bodo skupno
z organizacijo ZB obiskali vse spomenike in zgodovinske kraje iz NOB na področju Bele krajine. Junija pripravljajo še seminar za vodje družin in izletov, predavanja o počitniški zvezi na osemletkah in na tečaju predvojaške vzgoje za to področje.
Ob doseženih uspehih želimo, da bi tudi vnaprej tako pridno delali in da bi bili deležni več denarne pomoči, ki je potrebujejo.
—mtr—
Planina odslej obrat KZ Črnomelj
V začetku maja je kmetijska zadruga Črnomelj prevzela od KGPK Novo mesto kmetijski obrat na Planini. Tu je okoli 120 ha pašnikov in košenic, več gospodarskih poslopij in hlev za 100 glav goveje živine.
Kmetijska zadruga Črnomelj bo na tem obratu redila mlado živino in zanjo uredila tudi pašnike. Od pomladi do jeseni bo živina na paši, čez zimo pa bodo dali živino v pitanje v svoje obrate. Na pašnikih in košenicah bodo tudi pridobivali seno za svojo živino in jih preuredili tako, da bodo primerni za košnjo.
J. S.
Obvestilo invalidskim upravičencem občine Črnomelj
Po noveliranem Zakonu o 1 vojaških vojnih invalidih, ki
je izšel v Uradnem listu FLRJ št. 13 in ki se bo uporabljal od 1. julija 1963 dalje, se bo
invalidnina osebnim invalidom od VIII. do X. skupine in družinskim invalidskim upravičencem izplačevala v bodoče za vse koledarsko leto naprej, osebnim invalidom od I. do VII. skupine pa se bo izplačevala tako kot do sedaj.
Zaradi tega obveščamo vse invalidske upravičence občine Črnomelj, da dvignejo vso zaostalo invalidnino, vključno tudi za mesec junij, najkasneje do 5. junija, nato pa izplačilno knjižico oddajo odborniku osnovne organizacije ZVVI na svojem terenu, ki bo pobrane knjižice najkasneje do 8. junija 1963 oddal na pristojnem krajevnem uradu. Invalidskih izplačilnih knji-
žic osebnih invalidov od VIII. do X. skupine kakor tudi družinskih invalidskih upravičen-cev ne bomo vračali, ker bodo invalidnino za čas od 1. julija do 31. decembra 1963 prejeli v juliju po nakaznici, osebnim invalidom od I. do VII. skupine pa bomo popravljene vrnili in bodo invalidnino dvigali po knjižici kot doslej.
Obenem obveščamo tudi vse invalidske upravičence, ki imajo invalidske zdravstvene knjižice, da jih oddajo odborniku ZVVI skupno z izplačilno knjižico zaradi žigosanja, ker brez tega v prihodnje ne bodo veljavne. Ko bodo žigosane, jih bomo vrnili upravičencem.
Iz pisarne Referata za invalidske zadeve ObLO Črnomelj
SteV. 20 (686)
_--
DOLENJSKI LIST
Družbena prehrana v sodobni restavraciji
11. t. m. so predstavniki stanovanjske skupnosti iz Brežic v prisotnosti povabljenih gostov slovesno odprli sodobno restavracijo. Predali so jo v upravljanje pomnoženemu kolektivu bivše mlečne restavracije gospodinjskega centra, ki je v februarju letos postal obrat družbene prehrane stanovanjske skupnosti.
Zaradi vedno odločnejših zahtev občanov po družbeni prehrani in zaradi dosedanjih neprimernih prostorov je Stanovanjska skupnost usmerila vse napore za dosego tega cilja, zavedajoč se, da edino na njenem področju lahko družbeno prehrano urejamo s širšega vidika in zato tudi ekonomsko uspešneje. — Z analizami je bilo ugotovljeno, da se hrani v Brežicah okoli 150 abonentov v gostinskih lokalih, ne upoštevaje pripadnike JLA. Več manjših podjetij in ustanov tudi nima urejenih ohratnih menz. S teh vidikov so se lotili adaptacije bivšega gostinskega lokala pri štirnu (nasproti gimnazije in blizu prosvetnega doma) in poskrbeli, da so prostori urejeni tako, kot to zahtevajo sanitarni predpisi.
Z investicijami, ki so zna-
šale skupno okoli 4,500.000 dinarjev in so bile delno krite z dvema milijonoma in pol posojila iz najemninskega sklada, 500.000 din je prispeval ObLO, ostalo pa iz sredstev stanovanjske skupnosti, so popolnoma preuredili sanitarije, namestili hladilne naprave in ves inventar ter
BREŽIŠKE VESTI
štedilnik na trdo gorivo z zmogljivostjo 300 obrokov. — Kolikor je bilo iz starih prostorov mogoče napraviti, je zadoščeno funkcionalnosti obratovanja v novi kuhinji, ki je prostorna, zračna in svetla ter sodobno opremljena. Dva lično opremljena prostora sta namenjena za prehrano abonentov in prehodnih gostov. 2e sedaj je prijavljenih 70 abonentov. Večina teh se hrani tu že od začetka meseca, ker je začela menza obratovati prej. In zadovoljni so! Kako tudi ne bi bili, saj je zadovoljeno posebnemu vprašanju družbene prehrane: to sta kvaliteta in cena sto-
ritev. To pa je servis lahko storil samo zato, ker ima na razpolago sodobnejša sredstva in metode dela, kakor pa jih ima gospodinja ali zasebni obrtnik.
Na levi strani vhoda pa privlači gosta specializiran bife s posebno kuhinjsko nišo. Estetska ureditev tega lokala je kot nalašč za miren pogovor ob lahkih zvokih radia ali gramofona. Tu je moč dobiti okusne mesne in sladke specialitete, ki jih v ostalih lokalih ni. Prizadevni kolektiv se je tudi že odločil za nakup stroja za izdelavo sladoleda. Tako bo poleg mlečnih »lučk«, jogurta, napitkov, sladic, kave, narezkov in raznih solat mogoče pokramljati tudi ob sladoledu.
Poleg vsega tega pa je želja ustanovitelja, da bi podjetja v tej menzi naročala okusno pripravljene enolončnice za dopoldanske malice delavcev in uslužbencev. Seveda bodo to hrano prodajali le na osnovi sklenjenih pogcdb. Težave so le še z dostavo na delovna mesta, ker so za to potrebne termalne posode, ki jih pa stanovanjska skupnost zaradi pomanjkanja finančnih sredstev trenutno ne more nabaviti.
Kdo kandidira v brežiški občini?
Objavljamo pregled vseh predlaganih kandidatov za oba zbora občinske skupščine v Brežicah. Volivci so izbrali za občinski zbor naslednje tovariše in tovarišice, ki jih naši bralci prav gotovo povsod dobro poznajo. Za občinski zbor kandidirajo:
V volilni enoti Brežice I — Anica Godler in Rezika Filipi-ič; Brežice ' II — Zlata
Miran Cvenk - republiški sekretar za finance
Pred desetimi dnevi je bila v Celju zadnja seja obeh zborov okrajnega ljudskega odbora. Spričo tega, da je predsednik tega OLO Miran Cvenk bil imenovan za republiškega sekretarja za finance, se je ob tej priložnosti zahvalil odbornikom, družbeno - političnim organizacijam in upravnim organom za njihovo delo, v Imenu odbornikov in družbenopolitičnih organizacij pa sta se Miranu Cvenku zahvalila za njegovo izredno prizadevno delo podpredsednik OLO Peter Sprajc in sekretar OK ZKS Franc Simonič. Tov. Miran Cvenk je bil od leta 1947 na raznih položajih celjskega 'okrajnega foruma, požrtvovalno pa te delal tudi V vseh okrajnih političnih organizacija"!.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Marija Kostevc, gospodinja iz Vidma-Krškega, Je bila napadena in dobila poškodbe po telesu; Danilo Koritnik, sin ključavničarja iz Vldma-Krškega, se Je zaletel z motorjem in si poškodoval glavo; Brako Noviak, sin zidarja iz Sevnice, si je pri padcu v jarek poškodoval glavo; Terezija Sriliar, kmetovalka iz Nemške vasi, si je pri padcu na travniku zlomila desno roko; Anton Ban, delavec iz Kostanjka, si je pri padcu s kolesa poškodoval glavo; Martin Cerkuč, rudar iz Razteza, je pri delu v kamnolomu dobil poškodbe po telesu; Uršula Potočnik, upokojenka iz Podsrede, si je pri padcu zlomila desno nogo; Andrej Smrdclj, sin kmetovalca lz Stare vasi, si je zlomil palec na desni nogi.
Butara in Katica Kolar; Brežice III — Blanka Volčan-šek, Vasilija Blaževič in Marta Krnjeta; v volilni enoti Rezina, Crnc in Cundrovec
— Ivan Vogrinc in Jože Še-pec; za Bukošek, Zakot in Tmje — Anton Bruderman; za šentlenart in Gor. Lenart
— Karel Florjančič in Anton Volčanšek; za Arnovo selo, Dol. vas in okolico — Alojz Cerjak in Ivan Držanič; za Artiče, Dečna sela in okolico
— Ivan Cerjak in Stanko Rozman; za Pečice in Križe
— Ivan Kastner; za Srom-lje, Volčje, Curnovec in okolico — Franc Kos, Ivan Bo-štele in Blaž Lipar; za Globoko in Mali vrh — Ivan Šuler in Franc Kranjc; za Bojsno, Brezje in Piršenbreg
— Franc Verstovšek in Anton Pečnik; za Pišece, Podgorje in Orehovec — Ivan Cizelj, Milko Podgoršek in Miha Šekoranja; za Dedno vas in Pavlovo vas — Jože Dušic in Franc Petančič; za Mostec in Sela — Vinko Merslavič in Štefan Gerjevič; za Mihalo-vec, Loče in okolico — Mihael Volčanšek; za Dobovo, Gabrje in okolico — Jože Jurkas in Ivan Antončič; za Kapele in Podvinje — Andrej Bortič in Slavko Vedle; za Zupelevec in Vrhnje — Ivan Ogorevc in Roman Verstovšek; za Bizeljsko in Brezovico — Ivan Šekoranja; za Staro vas, Vitno vas in okolico — Milan šepetavc; za Orešje z okolico — Zmaga Žniderič; za Cerklje in Creš-njice — Viktor Račič in Karel Račič; za 2upečo vas in Boršt z okolico — Vinko Lopatic in Jože Turšič; za Bušečo vas in Brvi z okolico
— Ivan Ostrovršnik, Ivan Golob in Franc Prah; za Čatež in Cerino — Jože Koren in Franc Mohor; za Krško vas ter Skopice — Ivan Prah, Anton Skvarč in Miha Hot-ko; za Velike Malence, Ce-dem in okolico - Jože Grame, Rudi Srpčič in Jože Baškovič; za Koritno in Malo Dolino — Anton Cirnski in Martin Prah; za Veliko Dolino in okolico — Franc Vinetič, Stanko Klemenčič in Helena Nikolič; za Jesenice ter Rib-
Pa tudi to se bo dalo z dobro voljo urediti.
Ce kje, potem velja prav gotovo v gostinstvu pravilo, da kadri odločajo o vsem. Kulturna in higienska postrežba, hitra prilagoditev potrebam in željam gostov, zadostna izbira jedil in pijač, kakovost storitev in vzdrževanje lokalov na potrebni višini, vse to je v največji meri odvisno od strokovne in kulturne izobrazbe kadra. V veliki meri je tem zahtevam kolektiv že zadovoljil; posebno skrb pa naj še nadalje posveča vzgoji zaposlenega osebja in vključevanja v uk ali s priučevanjem na delovna mesta. To potrebo narekuje nenehen razvoj te dejavnosti. Tudi plačilnemu sistemu bo potrebno posvetiti pozornost, da se bo uveljavilo načelo delitve osebnega dohodka v skladu z vloženim delom in na vseh delovnih mestih, kjer je možno ugotoviti individualni učinek, uveljaviti načelo nagrajevanja po učinku.
Če bo kolektiv pri pripravljanju hrane za abonente upošteval, da družbena prehrana ni isto kot množična prehrana, bo s tem povsem dosegel namen družbene prehrane, ki jo je treba obravnavati kot sestavni del naporov, da bi se povečala delovna storilnost občanov in izboljšala življenjska raven, kakor tudi da bi se postopoma razbremenila družina. In to od njega z zaupanjem pričakujemo!
Če zaposlena žena pripravlja hrano doma, je namreč posledica ta: ženi je skrajšan nujen počitek za obnovitev delovne sposobnosti, hrana ni pripravljena ob pravem času in je v večini primerov enostranska, ne zadovolji potreb družinskih članov. S tem, da prenesemo glavni obrok izven doma bistveno izboljšamo življenje družine in stopamo zopet korak nsprej v prizadevanjih da postanejo Brežice prijetno središče spodnjega Posavja. Tako pomagamo v razvoju turizma, eni bistvenih nalog naše komune v letu 1963.
Da smo uspešno prišli do zaželenega cilja, gre pohvala vztrajnemu predsedniku stanovanjske skupnosti tovarišu Edu Verstovšku, nesebičnima stri-kcvnima svetovalcema inženirju Francu Filipčiču in Miranu Gorišk'i, kakor tudi vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri ureditvi restavracije stanovanjske skupnosti v Brežicah.
LJUTA JAVORNIK
nico z okolico — Franc Bu-kovinski.
Za zbor delovnih skupnosti pa so v posameznih volilnih enotah predlagali proizvajalci tovariše in tovarišice, ki delajo v posameznih tovarnah, podjetjih, kmetijskih zadrugah, ustanovah in zavodih. Tu kandidirajo:
Anton Harapin, Peter Kr-tinič, Alojz Godec, Josip Mar-tič, Franjo Trkljež, Zvonko Milinovič, Ivan 2upevc, Franc Prah, Avgust Bahč, Dea Her-vatin, Jožica Božičnlk, Ervin Blaževič, inž. Vlado Kovačič, Janko Čater, Adolf Vovčak, Maks 2ižek, Jože Pleteršnik, Ludvik Hren, Niko Perkman, Ludvik Jurman, Ivanka Toporišič, Ljubo Šteger, Štefan Grahek, Franc Kolenc, Bogomir Obrč, Stane Rebcrnik, Mira Skočaj, Mirko 2abkar, Ivan Strgar, Jože Bizjak, Anton Tomše, Franc Marinčič, Martina Lubšina, Franc Šuler, Anton Zibert, Karel Erban, Ferdo šepetavc, Andrej Per, Anton Blažič, Tončka Lončarič, Marija 2galin, Marija Geč, Jožica Recer, Albina Baje, Rezika Suša, Krešo Tomin in Ivan Matic.
PESTRA PREDVOLILNA AKTIVNOST V KOMUNI
Ko smo na zborih volivcev razpravljali o kandidatih, spremembah ustave, statutu občine, smo imeli premalo časa za razpravo o vseh mogočih problemih, ki teže našega občana. Zato smo sklenili, da se na zborih z občani pogovorimo sproščeno in kritično. Istočasno smo želeli, da se odborniki, kot tudi kandidati za poslance, volivcem predstavijo. Da bi zagotovili uspešno izvedbo teh razgovorov, je ObO SZDL sklical 11. maja vse kandidate za občinsko skupščino in republiška kandidata tov. Jožico Teppev in Jožeta Ogorevca na razgovor. Udeležba je bila odlična, saj so se skoraj vsi kandidati udeležili posveta. V razgovoru so bila razčiščena nekatera vprašanja, predvsem pa vprašanje neposrednega dela na zborih.
2e isti dan smo imeli prvi zbor v Pišecah, naslednjega dne v Kapelah, na Jesenicah in Vel. Dolini, 13. maja pa še v Bukovšku. Sledili so zbori za Brežice-mesto, Brežice-okolico, Zakot-Trnje, Krško vas, Cerklje, Globoko, Čatež, Mrzlavo vas, Bizeljsko, Skopice, Artiče, Sromlje in za Dobovo.
Na zborih je bila še dokaj dobra udeležba, saj je bilo samo na prvih petih zborih navzočih okoli 350 občanov ali 12,3 odstotka. Večje udeležbe ni bilo v Pišecah zaradi nevihte in pa v Kapelah zaradi pogreba. Lepa udeležba pa je bila v Jesenicah in v Vel. Dolini.
Razprava je bila izredno živa. V glavnem so obravnavali odkup in odkupne cene živine, davčne lestvice, delo organov LO, ceste, poti, mostove, umetno osemenjevanje živine, zaposlovanje pošolske mladine itd. Na vseh zborih sta bila prisotna poleg občinskih kandidatov tudi kandidata za republiško skupščino tov. Jožica Teppev in Jože Ogorevc, in to vsak na zborih v svoji volivni enoti. Oba aktivno sodelujeta v razpravi in pojasnjujeta, da je reševanje problemov odvisno od položaja in ekonomske moči komune. Lahko ugotovimo, da sta oba dobrodošla med občani.
Ko ugotavljamo, da je veliko vprašanj takih, da ne terjajo večjih finančnih sredstev in so možne rešitve v kraju samem, ne moremo mimo ugotovitve tov. Milana Šepetavca, predsednika LO, da so sredstva, s katerimi razpolagajo KO, izkoriščena največ do 40 odst. Razumljivo je, da se ta sredstva nekje čuvajo iz leta v leto za določene namene, vendar je preveč takih KO, ki določenih namenov nimajo, imajo pa po drugi plati vrsto drobnih problemov, ki bi jih uspešno uredili z razpoložljivimi sredstvi.
Vse to in še vrsta drugih stvari prihaja v ospredje na naših zborih. Bodoči odborniki se bodo na ta način najbolje seznanili z nalogami, ki jih čakajo v novi skupščini in v krajevni skupnosti. Prepričani smo, da volivcem ne bo težko 26. maja izbrati najboljše!       Ivan Zivič
Slovesen sprejem lokalnih štafet v Sevnici
V letošnjem letu ni po območju sevniške občine tt-kla nobena republiška ali zvezna štafeta kakor prejšnja leta. Zato so bile dobro organizirane lokalne šafete. Iz partizanskega kraja Bučke in z groba narodnega heroja Milana Majc-na pri Šentjanžu, kakor tudi iz večjih sevniškin kolektivov; iz Kopitarne. Llsoe, Jugotani-na in Mizarske produktivne za-druge in iz vasi Boštanj.
Ob zvokih mladinskega pevskega zbora sevniške osemiet-ke so prihajale na cilj ena za drugo štafete s pozdravi vseh delovnih ljudi sevniške občine. Po sprejemu štafet je v krajšem nagovoru v pomenu praznika mladosti spregovoril predsednik občinske Zveze za telesno kulturo tov. Janez Po-tokar. V svojem govoru je poudaril, da Je ljubljeni maršal Tito simbol ml.ru, naprecTka ln sožitja vseh narodov sveta. Dalje je govoril o pomembni
vlogi naše nove ustave, ki postaja temelj naše nadaljnje graditve soclalističnlfl ' družbenih odnosov, ter poudaril pomen volitev v naša najvišja predstavniška telesa.
Nato je pionirka osnovne šole v Sevnici recitirala pesem o Titu pevski zbor pa je zapel nekaj poskočnih. Medtem je tov. Jože Jeke. sekretar ObK ZMS. prečital pozdravne čestitke vseh delovnih ljudi občine Sevnice tovarišu Titu za enainsedemdeseti rojstni dan z najlepšimi željami, da nam še dolgo ostane zdrav in čil ter nas še nadalje vodi v lepSe življenje. Nato je štafeta s pozdravi vseh občanov občine Sevnica krenila do TVD »Partizan«, kjer je prenočila. Naslednji dan pa je s kolono lepo okrašenih avtomobilov krenila na pot proti Krškemu.
Siovesen sprejem Je najlepša zahvala našemu ljubljenemu tovarišu Titu. —ej
Letos za 16,26 odstotka večji bruto proizvod
V preteklem letu se je novi gospodarski sistem utrdil, novi ukrepi pa so od kolektivov zahtevali več skrbi za dobro, gospodarsko poslovanje. Le na ta način so lahko u-resničlli zastavljeni program. Plan Je temeljil največ na smotrnejšem izkoriščanju razpoložljivih zmogljivosti in na povečevanju proizvodnosti dela. V prvem polletju Je bilo tu in tam opaziti zastoje, v drugem polletju pa se je dinamika hitro povečevala. Vrednost bruto proizvodnje sc Je lani v primerjavi z letom 1961 povečala za 13,381b.
Letos je treba skrbeti predvsem za povečevanje dinamike v proizvodnji in hkrati s tem tako kot lani povečevati tudi produktivnost. Nove naložbe so usmerjene v objekte, ki bodo sredstva hitro vračali, proizvajali za izvoz in zagotavljali boljšo oskrbo domačega tržišča. Program daje največji poudarek kmetijstvu. Vse ostalo panoge bodo skušalo kar nujbolj povečati proizvodnjo. Veliko pozornosti bo treba posvetiti notranji delitvi dohodka v kolektivih in uveljavljati sistem nagrajevanja, ki bo spodbujal k večji proizvodnosti, boljšemu gospodarjenju ln rentabilnosti poslovanja.
Vrednost bruto proizvodnje se bo letos po predvidevanjih programa povočala za 16,26 odst. Po posameznih panogah jo planiran naslednji porast: v industriji za 53,85, v gozdarstvu za 2,22, v kmetijstvu za 10,45, v gradbeništvu za 2.G3, v prometu za 1,94, v trgovini zn 14,35. v gostinstvu za 8,87, v obrll za 6,40 in v ostalih dejavnostih za 16,45 odst. Naložbe bodo lotos za
16,85 odst. večje kot lani. V gospodarske namene bo vloženih 936 milijonov 783 tisoč dinarjev, negospodarske investicije pa bodo zajele 300 milijonov 130 tisoč dinarjev. Prednost imajo že začeti objekti in rekonstrukcije, od novih pa tisti, ki bodo vložena sredstva najhitreje vračali.
V industriji bo največ sredstev porabljenih za rekonstrukcijo Tovarne pohištva in za nakup strojne opreme za Opekarno v Brežicah. Preostanek bo porabljen za nakup osnovnih sredstev v ostalih industrijskih podjetjih. Sredstva za rekonstrukcijo Tovarne pohištva so že zagotovljena, dela pa bodo končana v dveh letih. Rekonstrukcija Je utemeljena z izvozom pohištva, pa tudi zaradi dosedanje stopnje gospodarnosti v tovarni Je potrebna. Z dodatnimi naložbami 130 in 140 milijonov bo mogoče proizvodnjo povečati za novih 100 odst. in doseči proizvodnjo 10 tisoč garnitur na leto.
V kmetijstvu bodo naložbe porabljene za gradnjo pttallšč za goveda, za obnovo vinogradov ln sadovnjakov, za nakup kmetijskih strojev ln odkup zemljišč. — KGP Brežice bo dogradilo hleve z 920 stojišči, odkupilo bo 360 hektarov zemljišč no desnem ln levem bregu Savo ter nadaljevalo s plantažnimi nasadi topolov v kombinaciji s poljskimi pridelki. Poleg tega bo kupilo nekaj novih kmetijskih strojev, dogradilo več gozdnih cest in opravilo agro- In hidromelioracijska dela na 80 hektarih. Sredstva za naštete naložbe so zagotovljena.
Kmetijska zadruga Brežice bo le-
tos pripravila elaborat za povečanje rastlinjaka na Čatežu. Nadaljevala bo z gradnjo pttallšč za goveda, še naprej bo odkupovala zemljo, kupila nove kmetijske stroje in pričela z agromelioracijami na 600 hektarih. Nekatera od teh del se bodo nadaljevala še v prihodnjem letu. Kmetijska zadruga Bizeljsko bo začela z obnovo 56 hektarov vinogradov na Drenovcu.
Trgovina bo še naprej obnavljala prodajalne, gostinstvo pa bo vlagalo sredstva v nakup nove, so-
dobne opreme ln v modernizacijo lokalov. Programa za čateške Toplice (v prvi stopnji 547 milijonov naložb) in za rekonstrukcijo gradu Mokrice (217 milijonov) sta prjd-ložena banki. Vse večjo investicije bodo uresničene s posojili iz splošnega aH republiškega investicijskega sklada ter s sredstvi OLO Celje in ObLO. Ljudski odbor bo vsa letos razpoložljiva sredstva v občini namenil soudeležbi pri teh do-in ObLO. Ljudski odbor bo vsa sojillh. A-nu
UPRAVNI ODBOR
tovarne obutve »PEKO" - TRŽIČ
razpisuje delovni mesti
trgovskega poslovodje in pomočnika
v prodajalni »PEKO« v Novem mestu
Pogoj: visokokvalificiran in kvalificiran delavec v trgovini. Prednost Imajo kandidati iz stroke.
Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. — Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja do popolnitve delovnih mest.
SPODNJE
Kandidati občinskega zbora ■
S sobotnega srečanja kandidata za republiški zbor ljudske skupščine SRS v Vid-mu-Krškem; od leve proti desni: Milan Ravbar, sekretar ObK ZKS, dr. Jože Brilej, veleposlanik SFRJ v Kairu in Lojze Štih, predsednik ObO SZDL.
Dr. Jože Brilej v svoji volilni enoti
Na zborih volivcev so naši občani predlagali za občinski zbor nove občinske skupščine Videm-Krško naslednje tovariše in tovarišice, izmed katerih bomo v nedeljo izvolili 31 odbornikov. Kandidati posameznih volilnih enot so:
Brege — Vinko Murn, Jože Pacek in Stanko Rošto-har; Veliki Podlog — Zvonko Kerin in Ivan Burja; Se-nuše — Jože Kerin in Franc Resnik; Leskovec — Branko Voglar in Jože Arh; Velika vas — Stanko Koprivnik in Franc Pire; Podbočje — Jože Zupančič; Šutna — Jakob Koretič in Jože Kodrič; Brestanica — Anton Javorič; Brestanica (IX) Jože Mara, Anže — Anton Pribožič in Jože Zakšek; Presladol — Kristl Kranjc; Raka — Peter Baje; Smlednik — Franc Tomažih; Veliki Trn — Janez Zarn in Jože Pečnik; Čemeča vas — Franc Sintič, Janez Stopar in Martin Božič; Kostanjevica — inž. Franc Dragan; Prekopa — Ivan Abram, Janez Penca in Anton Penca;
Senovo (XVIII) — Roman Sotlar; Senovo (XIX) — Marija Urbančič; Senovo (XX)
POROČEVALEC
KOMUNE
VIDEM-KRŠKO
— inž. Anton Koželj; Reštanj
— Franc Margon in Jože Ško-brne;  Koprivnica — Ferdi-
nand Zvar; Gorenji Leskovec
— Franc Grilc, Franc Kranjc in Franc Brili; Krško (XXIV)
— Stane Preskar; Krško (XXV) — Franc Košir; Bu-čerca — Milan Glas in Karel Kozole; Videm (XXVII) — Lado Tramptft; — Videm (XXVIII) — Ivan Glogov šek; Zdole — Franc Robek in Ivan špiler; Dolenja vas
— Mirko Rozman; Gora — Jože Levičar in Franc Vodo-pivec.
in zbora delovnih skupnosti
Jutri bodo člani delovnih skupnosti v naši komuni Izvolili iz vrst predlaganih kandidatov svoje odbornike za zbor delovnih skupnosti nove občinske skupščine. Tudi kandidirajo:
Rado Vidmar, Zoran Dular, Marjan Štajner, inž. Franc Raspotnik, Anica Ba-Ija, Ivan Kmetec, Jože Ko-strevc, Albin Medvešek, Alfonz Kodelja, Jože Zidarič, Vika Molan, Alojz Gomilšek,
Vlado Kežman, Alojz Tomažu, Ivanka Ivačič in Betka Pogačar.
• Nadalje kandidirajo: Herman Pregl, Zvonko Gale, Alojz Mlakar, Tinca Zagore, inž. Marjan Zupan, Alojz Bizjak, Alojz Babic, Konrad Zupančič, .loško Radej, Ciril Plut, Gabrijel Perko, Marija Petan, dr. Tatjana Hvala-An-drijaševič, Cilka Gorišek, Stane Nunčič, Rezi Pire in Maks Unetič.
V soboto popoldne je dr. Ježe Brilej, veleposlanik SFRJ v Združeni arabski republiki, obiskal Videm-Krško, kjer kandidira za republiški zbor ljudske skupščine SRS. Na sedežu občinskega odbora SZDL so se zbrali člani odbora, predstavniki ObLO in občinskega komiteja ZK, dragega gosta Pa je pozdravil predsednik ObO SZDL Lojze Štih. Seznanil je tovariša Brileja s potekom dosedanjih predvolilnih priprav, opisal delo ožjega in širšega političnega aktiva ter potek prvih ln drugih zborov volivcev. Podrobneje je omenil delo poli-tičruh aktivistov na terenu, ki so bili sposobni vestno in dosledno opraviti vse naloge v zvezi z bližnjimi volitvami. Potek dela v zadnjih mesecih je pokazal velik napredek, razpoloženje na terenu pa kaže, da se ljudje zelo zanimajo za vse dogodke doma in po svetu, kakor tudi, da pravilno ocenjujejo naš razvoj in naloge, ki so zdaj Pred nami. V občini je že več ket pet tisoč zaposlenih in nad dva tisoč članov KZ. Obisk na zborih volivcev je bil povsod zelo dober m takova v občini še ne pomnijo.
Dr Brilej se je aktivu n i-Prej toplo zahvalil za veliko
prizadevnost, kot tudi za uspešno in intenzivno delo. Pohvalil je dober način dela, ki ga prinaša individualno delo z ljudmi, ki je prav gotovo med najuspešnejšimi. Ker ga zdaj službena dolžnost — diplomatska služba v ZAR — veže na stalno bivanje v Egiptu, se je opravičil, da doslej ni utegnil priti med volivce svoje volilne e-note. Nato je zbranim članom odbora in aktivistom o-pisal svoje delo v ilegali, med revolucijo in v letih graditve nove domovine. Znano je, da ie bil tovariš Brilej nekaj časa namestnik komisarja G S NOV Slovenije, nato komisar naše prve divizije, poldrugo leto pa tudi komisar VII. korpusa Še pred koncem vojne je odšel v zunanje tninistrstvo v Beograd, nato pa je bil v odgovorni diplomatski slušbi kot veleposlanik v Londonu, zatem štiri leta v OZN v Nevv Yorku, zdaj pa je že več let veleposlanik v Kairu.
Razvil se je nadvse zanimiv pogovor o najvažnejših političnih in drugih vprašanjih s svetovnega in domačega prizorišča. Tovariš Brilej se je živo zanimal za pe-rpče problema občine Virtem-JTrško in pohvalil skrb ljudskega   odbora   za skladen
razvoj gospodarstva v komuni. Predvsem je pohvalil sklep ObLO o vzdrževalninl za kmete, ki oddajajo zemljo v arondacijo ali družbenemu sektorju. Predsednik ObLO Stane Nunčič ga je nato 'obvestil o najaktualnejših problemih občme, sekretar ObK ZKS Milan Ravbar pa o političnem stanju, kulturnem delu in problemih mladine v občini.
Vse prehitro je minil prvi sestanek dr. Brileja z domačim političnim aktivom; duhovito kramljanje in široka, vsestranska razgledanost kandidata sta napravila sestanek tako zanimiv, da so odborniki toplo pozdravili Izjavo kandidata, da jih bo ob prvi priložnosti spet obiskal in se še podrobneje seznanil s problemi občine. Še isti večer se je dr. Jože Brilej sestal z odborniki KO SZDL na Senovem, v nedeljo dopoldne pa ie imel dva sestanka: s krajevnim odborom SZDL na Vidmu, kasneje pa s člani KO SZDL v Brestanici, nakar je moral numo odpotovati nazaj v Egipt.
POSLANSKI KANDIDATI V TOVARNI PAPIRJA IN CELULOZE
Doseženi uspehi narekujejo nadaljnji razvoj
V sredo, 15. maja, je obiskala kolektiv Tovarne celuloze in papirja v Vidmu-Krškem kandidatinja za zvezni zbor delovnih skupnosti socialno-zdravstvene skupine tovariši-ca Olga Vrabič, v petek, 17. maja, pa so se velikega predvolilnega zborovanja v tovarni udeležili kandidati za zvezni in republiški zbor ing. Ivan Pariš, Zvone Dragan, Nace Zagore, Adam Vahčič in Edo Komočar.
V več kot dveurni razpravi so na zborovanju osvetlili dosedanje uspehe tovarne v petih letih, prav tako probleme, ki jih teže in tudi perspektivo podjetja v prihodnjih letih.
Od leta 1958 so povečali proizvodnjo za dobrih 50 odstotkov, število zaposlenih pa se je v tem času zvišalo le za
28 odstotkov. Produktivnost je narasla za 37 odstotkov, kar je vsekakor rezultat velikih naporov kolektiva, v znatni meri tudi samoupravljanja in sistema nagrajevanja. Osebni dohodki so se v v tem času zvišali za 85 od stotkov.
Montaža drugega papirnega stroja gre h kraju; čeprav je bilo nekoliko zamude v dobavah, bo šel v poizkusno proizvodnjo verjetno konec junija. Te močne investicije za povečanje proizvodnje na eni strani in pomanjkanje ustreznega celuloznega lesa na drugi strani motijo tudi nekatere člane kolektiva, češ za en stroj nimamo dovolj lesa, kako bo potem za dva stroja. Ta problem so posebej obdelali in pojasnili.
Ni vzrok v tem, da manjka
Pem na Lisci pred razširitvijo
V celjskem okraju bodo jutri invnedeSjo izvolili 688 članov občinskih skupščin
V 12. številki Dolenjskega lis.a z dne 28.3.1963 je bil P3tl tem naslovom objavljen elanek, ki opisuje nekatere Probleme planinskega doma na Lisci in s tem tudi turizma v spodnjem Posavju. V članku je bilo izpuščeno, da so pri gradnji doma na L'sci prispevali velik delež kolektivi in planinci z območja Vidma-Krškega, da ima Pri tem največ zaslug tov. Tone Cebular iz Vidrna-Krške-Sa Poleg tega je v članku napačno navedeno ime planinskega društva, ker se pravilno glasi:   Planinsko dru-
štvo »Lisca«, Videm—Krško, ne pa, kakor je objavljeno. Planinsko društvo Sevnica. O smučanju na Lisci je pisec članka pozabil na dejstvo, da so smučarji obiskovali dom že tudi v prejšnjih zimah, če so le snežne razmere to dopuščale, ne šele letos. Znano je namreč, da je še pred dograditvijo doma in po dograditvi TVD »Partizan« iz Sevnice organiziral smučarske tečaje in da so dom poleg teh obiskovali tudi smučarji iz Zagreba.
prejšnjih zborih občanov. Sicer pa so vse te pomanjkljivosti odpravili v času po kandidacijskih zborih — v obdobju sestankov, zborov obča-nov in proizvajalcev ter zborovanj delovnega značaja.
Po končanih kandidacijskih zborih je bilo v celjskem okraju približno 500 sestankov, zborov in zborovanj delovnega značaja. Teh so se udeleževali tudi kandidati vseh predstavniških organov, sami sestanki, zbori in zborovanja pa so bili značilni tako po udeležbi kot po pludnih razpravah. Bili so bolje obiskani kot prejšnji zbori občanov, ponekod pa celo bolje kot kandidacijski zbori, hkrati pa so na njih živahno razpravljali o vseh vprašanjih širšega in krajevnega značaja. Povprečno je razpravljal vsak sedmi udeleženec teh delovnih predvolilnih sestankov in zborov. Tako je na predvolilnih zborih v brežiški občini razpravljalo na vsakem zboru 7 do 20 občanov in članov delovnih skupnosti, v sevniški občini 4 do 12 in v vldcmsko-krški 7 do 15 občanov in članov delovnih skupnosti.
Na predvolilnih zborih in sestankih so govorili o preteklem petletnem razvoju na področju gospodarstva in drugih dejavnosti, sedanjih problemih in prihodnjih nalogah. V celjskem okraju so v pretekli mandatni dobi zabeležili lene uspehe na vseh področjih družbeno ekonomskega in političnega življenja. O tem govore tudi nekateri podatki. Celotni in narodni dohodek sta v tem okraju naraščala vsako leto povprečno za več kot 13 odst., obseg industrijske proizvodnje so v petih letih povečali za približno 79 odst., vsako leto so zgradili povprečno 4000 stanovanj, zmogljivost bolnišnic so v pretekli mandatni dobi povečali za 477 po-
»»Dolenjski fantje« v Loki
Preteklo nedeljo je gostoval v Loki instrumentalni ansambel »Dolenjskih fantov« iz Krmelja, ki ga sestavljajo 2 dijaka, 2 vajenca varilca in njihov vodja, tudi varilec. Ansambel je začel delati šele pred dvema mesecema in je edini v sevniški občini. Doslej ie gostoval v Scntrupertu in na Mirni, v Loki in v Boš-tanju.
Trije izmed članov ansambla so tudi skladatelji, in so se Predstavili z nekaterimi lastnimi pesmimi. Občinstvo je
stelj, v šolstvo in kulturno prosvetno dejavnost pa so vložili 2221 milijonov dinarjev. Vse te uspehe so v delovnih organizacijah povezovali s samoupravljanjem, delitvijo dohodka, sestavljanjem statutov in ponekod tudi z razvojnimi programi njihovih gospodarskih organizacij, medtem ko so na vasi največ govorili o kmetijskih vprašanjih.
Jutri in v nedeljo bodo povsod poskrbeli za čim lepšo ureditev volišč, marsikje pa bodo s postavitvijo slavolokov in z okrasitvijo hiš ustvarili tudi praznično vzdušje. Krajevne organizacije SZDL na območju občine Laško so si napovedale tudi tekmovanje glede ureditve volišč, udeležbe na volitvah in kje bodo volitve prej končali.
Zdaj so zadnje tehnične in organizacijske priprave že končane. Ne glede na to, katere izmed kandidatov bodo jutri izvolili v nove občinske skupščine na območju celjskega okraja, bo v teh znatno več delavcev, žensk in mladih ljudi, kot pa jih je bilo v dosedanjih zborih občinskih ljudskih odborov, to pa bo omogočilo, da bodo pri-boduje občinske skupščine lahko toliko bolje delale in uspešneje reševale vsa vprašanja svoje komune in celotne skupnosti.
Krmeljčane toplo sprejelo, posebno pa je bilo navdušeno nad rusko simfonijo, ki jo je zapel in zaigral vodja ansambla.
Mlademu delavskemu godalnemu ansamblu želiimo mnogo uspehov in da bi nas še kdaj obiskal.
S.Sk.
SEVNIŠKI VESTNIK
Obdobje priprav za volitve v nove občinske skupščine je v celjskem okraju končano, čeprav se bo predvolilna dejavnost še nadaljevala do volitev v zvezne in republiške predstavniške organe. Za območje tega okraja pomeni to obdobje povezano s prejšnjo ustavno razpravo, eno izmed najbolj razgibanih obdobij politične dejavnosti.
Na 887 kandidacijskih zborih so občani in člani delovnih skupnosti predlagali 889 kandidatov za občinske skupščine, 10 kandidatov za zvezno in 67 kandidatov za republiško skupščino. Ti podatki kažejo, da so v nekaterih volilnih enotah predlagali dva in več kandidatov za občinske skupščine. Tako so za 62-člansko skupščino brežiške občine predlagali kar 109 kandidatov (največ izmed vseh občin celjskega okraja), v aevniški občini so predlagali za 54-člansko skupščino 77 kandidatov in v vi-demsko-krški občini 83 kandidatov za 62-člansko občinsko skupščino. Spričo tega, da so vse kandidate predlagali po temeljitem preudarku in najboljše iz svojih vrst, bo na jutrišnjih in nedeljskih volitvah odločalo število glasov, kdo bo član nove občinske skupščine, čeprav bi to zaupanje zaslužili vsi kandidati.
Kandidacijski zbori so bili pravočasno končani, udeležilo pa se jih je 59.928 občanov in članov delovnih skupnosti ali 25,10 odst. vseh volilnih upravičencev. Takšne udeležbe na zborih prejšnjih voli-tcv v tem okraju ne pomnijo, čeprav je posamezne kandidacijske zbore spremljala slabost zaradi slabih vsebinskih priprav ln na teh zborih ni bilo toliko mladih ljudi, kot so pričakovali. Navzlic temu pa jc bilo na kandidacijskih zborih Še vedno več mladih ljudi kot na
lesa, temveč je v nestimulativnih cenah za proizvodnjo celuloznega lesa iglavcev. Gozdarjem se namreč bolj izplača les predelati v druge sor-timente kot za celulozo, čeprav doseže najvišjo končno vrednost les v kemični predelavi. Podjetje je pripravljeno odreči se dela dohodka v korist stimulativnejših cen celuloznemu lesu in bo to skušalo uresničiti v eni ali drugi obliki. Res bi se to dalo rešiti na mah s spremembo sorti-mentov, vendar podjetje ne more na to čakati v nedogled, ker ima svoje obveze do domačega trga in izvoza,
Ne samo drugi papirni stroj, v kolektivu resno razmišljajo tudi o tretjem papirnem stroju. Na to jih sili preskrba domačih odjemalcev s papirjem in celulozo, kot tudi postopno vključevanje v mednarodno delitev dela z izvozom svojih proizvodov. Nadaljnje investicije za modernizacijo in povečanje proizvodnje pa upravičujejo tudi dosedanji uspehi kolektiva, ki izpričujejo njegovo sposobnost, da se s svojimi proizvodi lahko uveljavi tudi v mednarodni konkurenci.
V petih letih je podjetje investiralo za izgradnjo tovarne skoraj 4 milijarde dinarjev, za družbeni standard pa 363 milijonov dinarjev, čeprav mislijo na nadaljnje investicije v podjetje, pa so odločeni v prihodnjih letih dati precej več tudi za standard ljudi. Vedno pogosteje razpravljajo o možnostih za skrajšanje delovnega časa. Nov statut podjetja, ki je v pripravi, bo dal močan poudarek nadaljnji decentralizaciji upravljanja in izpopolnjevanju sistema delitve osebnega dohodka. Člani kolektiva, ki so, se udeležili zborovanja v veliki sortirni dvorani, so tako seznanili kandidate s svojimi uspehi, problemi in načrti in na koncu izrazili željo, da bi se v bodoče na podoben način večkrat srečali.
V vsako našo družino domači tednik Dolenjsk! list!
POSAVJE
PREDSEDNIK OBLO NOVO MESTO SERGEJ THORŽEVSKIJ
,Lahko smo ponosni na uspehe!'
Kandidati občinskega zbora v Novem mestu
23. skupni seji obeh zborov ObLO v Novem mestu, ki je bila 20. maja dopoldne v prostorih Zavoda za izobraževanje kadrov in proučevanje produktivnosti delu* je predsedoval predsednik Sergej Tlior-ževskij, v delovnem predsedstvu pa sta bila še oba podpredsednika: Andrej Grča in Jože Gosenca, ter načelnik oddelka za družbene službe Jože Suhadol-nik. Seji je prisostvovala pretežna večina odbornikov, med drugim pa so se je udeležili tudi predstavniki političnih organizacij novomeške komune. Na dnevnem redu je bilo 28 točk, vendar so točko 21 (»Potrditev pravil občinskega sklada za kmetijstvo«) zaradi pomanjkljivega gradiva za razpravo že uvodoma črtali. Poročil tokrat niso brali, ker so dobili odborniki celotno gradivo (razen dodatkov) na dom že z vabilom za sejo. S tem je bilo naposled tudi ugodeno odbornikom, ki so poprej večkrat tarnali, češ da je sejni material, ki ga prejmejo, zelo pomanjkljiv.
Ko smo rekli, je bil dnevni red zelo obsežen, predvsem pa je bilo treba obravnavati nazrazličnejše odloke, odločbe, pravila, pravilnike, sklepe, odobritve, pripojitve, premoženjsko-pravne  in po-
NOVOMEŠKA KOMUNA
roštvene zadeve in drugo, s čimer ureja občina svoje notranje zadeve, zadeve gospodarskih organizacij in odnosov do ostalih politično-upravnih teritorialnih skupnosti. Več stvari so odborniki izglasovali brez pripomb, nekaj z manjšimi pripombami, ostalo pa po živahni in tehtni razpravi, v katerih ni manjkalo dobrih predlogov, kar je bilo za seje tega ljudskega odbora vedno značilno.
0 Naprej je bil dan v razpravo odlok o komunalni ureditvi in zunanji podobi naselij v novomeški občini. Odlok zahteva od državljanov, da v redu in čistoči vzdržujejo stavbe, gospodarska poslopja, dvorišča, vrtove, ograje, žive meje in okolje, kjer prebivajo. Odlok nima osnovnega namena izter-javati najrazličnejše stroške, ampak opozarja predvsem na pomanjkljivosti, ki so doslej slabo služile turizmu in kvarile podobo naselij. Razumljivo je, da bo kaznovan z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev vsakdo, kdor določb odloka ne bo upošteval ali bo na drug način oviral prizadevanje v smislu najrazličnejših izboljšav. Ta važna določila odloka so odborniki sprejeli z odobravanjem, podrobneje pa bomo o ustrez-
nem odloku poročali prihodnjič.
Nadaljnja dva odloka urejata odnose upravnih organov ObLO, njihovih svetov in organizacijo poslovanja, čemur je prilagojen tudi pravilnik o notranji organizaciji, delovnih razmerij in delitvi dohodka uprave ObLO. S posebnimi odloki pa so rešene še nekatere medobčinske zadeve, pri čemer bi zlasti omenili odlok o ustanovitvi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za liste občine ljubljanskega okraja, ki so bile prej v novomeškem okraju. Po potrditvi zaključnega računa  občine za
preteklo leto so odborniki med drugim razpravljali o ustanoviteljskih pravičan nekaterih strokovnih ustanov in zavodov, ki so prej služIle v okrajne namene, po razformiranju novomeškega okraja pa so o-stale nerešene. Na seji Je bila zlasti podčrtana misel, na;j bi se strokovne šole v okraju enakovredno vrednotile, kar je ziasti važno za njihovo finan-siranje.
Do točke 25, ki je govorila o gospodatsko - upravno - pravnih zadevah, so bile vse stvari sprejete brez pomembnejše razprave. V tej točki pa je bilo kar več zadev, 1:1 eo terjale tehtnejši premislek pred odločitvijo. Med drugim so odborniki odobrili predlog, da se izgube že likvidira ic obrtne čevljarske delavnice v Šentjerneju krijejo z občinskimi sredstvi, in odobrili spojitev obrtnih čevljarskih delavnic v Straži in Dolenjskih Toplicah. Odložili pa so razpravo o pletilstvu -Dolenjka« v Mirni peči, ker terja globlje proučitve.
Zadnje tri točke dnevnega reda so bile končane v lagodnem tonu, ki je dal slutiti, da ljudski odbor s to sejo končuje svojo štiriletno mandatno dobo.
V poslovilnem nagovoru, ki ga je imel predsednik ObLO Sergej Thorževskij, je bila izražena topla zahvala
odbornikom obeh zborov ObLO, upravnim in drugim organom, ki so podobno kot na tej seji vedno veliko prispevali pri reševanju najrazličnejših vprašanj v okviru občine. Predsednik Thorževskij je dejal, da dotrajan mandat občinskega odbornika ne sme pomeniti, da je odbornik s tem odrešen vseh skrbi in dolžnosti. Ko je omenil težave, skozi katere se je bilo treba prebresti do današnjega napredka, pa je tovariš predsednik v imenu vseh dejal: »Lahko smo ponosni na uspehe, ki so najboljše spričevalo za delo celotnega ObLO in njegove uprave«. Nato se je še posebej zahvalil trem uslužbencem v upravi ObLO, ki so odšli na nova službena mesta ali pa so bili upokojeni. Vsi odborniki so v znak priznanja za svoje delo pri ljudskem odboru prejeli pismene zahvale.
0 »Tretjič mi je že minila mandatna doba, pa mi je žal, ko se razhajamo. Bile so težave, tudi sporekli smo se včasih, vedno pa smo bili velika družina,« je ob slovesu dejal odbornik iz škocjana.
Za letošnji praznik mladosti
Za razliko od prejšnjih let bomo letošnji teden mladosti praznovali bolj svečano in bodo prireditve v počastitev tega tedna trajale ves mesec in deloma še junija.
Šole in kolektivi v novome-
ški komuni pripravljajo izlete v naravo in pohodo v partizanske kraje, kjer bodo imeli kulturne sporede in se bo mladina na prostem zabavala. Nad športnimi tekmovanji   je   prevzela patronat
Občinska doklada od samostojnih peklicev
S posebnim odlokom je ObLO v Novem mestu predpisal stopnjo doklade, ki jo bo treba plačati od samostojnih poklicev in premoženja. Tako bo treba v storitveni snovi do 1000.000 dinarjev do-100.000 dinarjev plačati 2 odstotka teh sredstev za ustrezno občinsko doklado, pri davčni osnovi nad 400.000 dinarjev pa 5 odstotkov. V proizvodni obrti je pri davčni o-snovi do 100.000 dinarjet določena stopnja 4 odstotke za doklado in se pri davčni o-snovi 800.000 dinarjev poveča že na 11 odstotkov. Prizadeti z večjo davčno osnovo bodo plačevali doklado po stopnji 12 odstotkov. Davčni osnovi
Novomeška kronika
d Ljubljansko Mestno gledališče
je 21. maja gostovalo v Novem mestu z literarno satiričnim kabaretom »Smeh ni greh« v režiji Jožeta Tirana. Ljubljančani so Novome-ščanom dvakrat zaigrali, in sicer ob 17. url in zvečer ob 20. uri, tako da si je lahko vsak, ki ga je za nas novi način odrske umetnosti zanimal, predstavo ogledal. Del vstopnic je bil rezerviran za kolektive, precej pa jih je bilo tudi v prodaji za ostale interesente.
■ Pretekli ponedeljek je v okviru Delavske univerze v Novem mestu in v počastitev mednarodnega dneva zdravja predaval dr. Božo Oblak »O pravilni prehrani in zdravju«. Predavanju jc bilo ob 18. uri v Domu JLA.
■ 22. maju je Dom JLA organiziral muzlkulno humoristično revijo »Bosno moja, divna mila«, ki so jo Izvajali popularni pevci In humoristi Iz Sarajeva. Za prireditev je bilo precejšnje zanimanje, zlusti med številnimi družinami pripadnikov JLA v našem mestu.
■ V počastitev tedna mladosti
je vodstvo kundijskega vrtca pri pravilo za najmlajše vrsto prireditev, kjer so se lahko prijetno zabavali. 20. maja so predvajali mali kino, 21. maja je bila lut-
kovna igrica »Kužck ln muca«, jutri pa bo lutkovna predstava »Lonček, kuhaj!« Vse prireditve so v prostorih vrtca ob 16. uri.
■  V   mestnem   otrofkem vrteti
»Vide Tomšič« tudi niso pozabili najmlajših. Njihov znani lutkovni oder bo cicibanom predvajal v soboto ob 10 In 16. uri igro »Prebrisani Tonček«. Vabljeni vsi predšolski otroci!
H Na živilskem trgu je bilo tudi pretekli ponedeljek vsega dovolj. Solato v glavicah so prodajali po 20 din ali 220 din kg, berivko na merice pa po 30 in 40 din. Jajca so tokrat veljala 24 din, smetana v skodelicah 80 din, sirčki 10 din, šplnača 50 din merica, orehi 150 din, krompir 35 din, mleko 55 din, slivovku 600 din, glavica česna 10 din, sadike paradižnika in paprike 15 din ter šmarnlce v šopkih po 15 din. Bilo je tudi nekaj morskih rib po 320 din kg. otroške konfekcije in lončenih izdelkov.
B Ciuunje prebivalstva: rodile so: Berta Zelnik iz Jerebove 20 — deklico. Bosiljka Todič Iz Smihel-ske 6 — deklico. — Poročila sta se; Mihael Povše, pečar iz Zubje vasi, in Olga Krumar, frizerka iz Vaiantičcve 16. — Umrl Je znani ginekolog primarij dr. Slavko Perko s Ceste herojev 10, star 57 let.
odvetnikov do 700.000 dinarjev je predpisana stopnja doklade 6 odstotkov, od večje osnove pa bo treba plačati 7 odstotkov za občinsko doklado. — Odlok je nedvomno pomemben, ker bo odpravil razne nepravilnosti v dosedanjem merjenju davkov pri samostojnih poklicih.
Najstarejši Dvorjan bo šel med prvimi na volišče
Andrej Modic z Dvora bo že v 96. letu, vendar je v govoru še zelo živahen. Na zbor volivcev ni mogel priti, rekel pa je, da bo med prvimi prišel na volišče. Ker je že pri prejšnjih volitvah vedno med prvimi volil, mu tudi tokrat radi verjamemo.
Sedež skupnosti v Novem meslu
Občine Črnomelj, Metlika, Trebnje in Novo mesto so se sporazumele, da ustanove svojo komunalno skupnost socialnega zavarovanja. Občine, ustanoviteljice te skupnosti, so hkrati tudi financerji, vsaka občina pa ima pravico, da na svojem področju: sama odreja svojo stopnjo izrednega prispevka, ki ga plačujejo organizacije in zasebni delodajalci, in razveljavlja volitve v skupščino komunalne skupnosti, če niso v skladu z določili 29., 35. in 36. člena uredbe. Direktorja komunalnega Zavoda za socialno zavarovanje imenuje občina Novo mesto.
V soboto koncert Celjanov
Koncert mešanega pevskega zbora »France Prešeren« iz Celja bo imel nastop v suboto, 25. maja, oh 20 uri v Domu ljudske prosvete. Vstopnice so v predprotlaji v tajništvu Glasbene šole in 2 uri pred koncertom pri blagajni Doma. Vstopnice kupljene, za koncert 11. maju, veljajo tudi za tu koncert.
Industrija motornih vozil IMV, Novo mesto, finalno tekmovanje pa bo 2. junija v Novem mestu.
Od 22. do 26. maja bo v Domu JLA odprta razstava mladih fotografov.
Od 19. do 25. maja bodo po vseh šolah svečani sprejemi pionirjev v mladinsko organizacijo. V mestu je bil ustanovljen poseben štab, ki pošilja predavatelje med mladino in jih poučuje o nastanku in zgodovini mladinske organizacije. Podjetja so prevzela pokroviteljstvo nad posameznimi pionirskimi odredi in jih bodo ob sprejemu v mladinsko organizacijo nagradila.
Nad osnovno šolo v Otočcu je sprejela patronat industrija perila LABOD, ki bo vsakemu pionirju podarila srajco. Ostala podjetja pa bodo prispevala opremo za tehnične delavnice na šolah. Da bi bil sprejem čim bolj svečan, pripravljajo šole zakuske in kulturne sporede za nove člane mladinske organizacije.
25. maja bo ob 8.30 krenila parada mladosti z novega stadiona in bo šla do šole, nakar bo v bršlinskem garnizonu velik mladinski miting. Tu bo zbranih okoli 600 mladincev iz Novega mesta in okolice ter okoli 400 mladincev iz vrst JLA, ki bodo s sestanka poslali pozdrave maršalu Titu. Ob tej priložnosti bodo podelili diplome najboljšim strelcem mladincem iz JLA, pionirji iz mesta pa jih bodo obdarovali s cvetjem.
Če bo organizatorjem uspelo dobiti potrebna sredstva, bo 25. maja popoldne mladinski izet v partizanske kraje, zvečer istega dne pa bo predvidoma igral na Glavnem trgu priznani jazz ansambel iz Ljubljane. Ce tega ne bo moč dobiti, bo domači jazz Dizzg-combo s solisti nastopil na Loki, kjer bo velik ples za mladino in kulturni program.
9. juniju pripravljajo gasilci skupno z občinskim komitejem ZMS Novo mesto javno mladinsko oddajo »Spoznavajmo gasilstvo«.
23. juniju pa bo v Kamniku veliko mladinsko zborovanje za mladino šestih občin, na katerega bo Slo tudi 40 mla* dincev iz naših krajev. S to medobčinsko prireditvijo bo letošnje praznovanje tedna mladosti zaključeno.
V posameznih volilnih enotah kandidirajo naslednji tovariši in tovarišice, ki so jih volivci izbrali na zadnjih zborih.
Volilna enota št. 1 — Stanislav Pluvec in Junez Korošec; VE 2 — Nada Gostič; 3 — Miha Počrvina; 4 — Andrej Grča; 5 — Obrad Dimič; 6 — Ivan Brumat; 7 — inž. Danica Belopavlovič; 8 — Ruža Kovačič in Marija Udo-vič; 9 — Franjo Švent in Stanko Zupančič ml.; 10 — Ivan Lavrič, Zvone Mihclič in inž. Anton Hrovat; 11 — inž. Vlado Pavec in Vinko Avsec; 12 — Franc Iler in Drago Rozemberger; 13 — Franc Kolenc in Anton Mesojedec; 14 — Ana Somrak, Junez Lukman in Leopold Vire; 15 — Minka Drugun in Florja Kastelic; 16 — Jože Murn in Alojz Klobčur; 17 — Anton Tekstor in Anton Ov-niček; 18 — Jože Malnarič, Franc Hudoklin, Franc Gaz-voda in Albin Golob; 19 — Jože Gazvoda in Janez Luzar; 20 — Alfred Trene; 21 — Jože Jarkovič in Junez Zulokur; 22 — Jože Kirm; 23 — Martin Franko in Anton Kotar; 24 — Rudi Pušenjak, Tone Jukše, Stanisluv Kustelic in Franc Koželj; 25 — Ivo Nov-šak; 26 — Leopold Tomšič, Alojz Zubkar in Jože Bregar; 27 — Frunc Medle, Ivun Puv-lin, Anton Barborič in Anton Strajnur; 28 — Junez Pirnar in Jože Novšak; 29 — Vinko Bevc in Avgust Puvšelj; 30 — Franc Gričur in Frunc Kirm; 31 — Jože Luštek; 32 — Franc Udovč in Karel Galič; 33 — Franc Hrastar in Franc Suje; 34 — Anton Strajnur, Franc Cumpa in Ignac Slak; 35 — Rudi Faleskini, Ivun Brsun in Valentin Pirh: 36 — Franc Hrovat, Jože Ber-duvs in Robert Dulur; 37 — Zvone Pere in Jože Zupun-čič; 38 — Alojz Bruduč, Anton Virant in Jože Košmrlj; 39 — Stunko Bukovec in Stunko Povše; 40 — Sergej Thorževski; 41 — Jože Gosenca; 42 — Jože Uršič. Ludvik Prušek; 43 — Milan Se-nicu in Jože Plut; 44 — Jurij Muhič in Anton Urbančič;
45 — Franc Šporer in Junez Kruševec.
Predlaganih je torej 91 kandidatov, v nedeljo pa bomo izmed njih izvolili 45 odbornikov za novi občinski zbor občinske skupščine Novo mesto.
Kandidati zbora delovnih skupnosti
Jutri bodo zaposleni občani izvolili v naši občini iz'* vrst predlaganih kandidatov 45 članov za zbor delovnih skupnosti nove občinske skupščine. Tu kandidirajo:
Marija Butala, Tilka Modic, Franc Grubar, Ivan Jeriček, Peter Perdec, Franc Požun, Jožica Okroglič, Zvonimir Murgelj, Sluvko Zirkelbach, inž. Edo Tavčar, Stane sobar, Slavka Bogovič, Marija Crnič, Jože Udovič, Silva Cvelbar, Ignac Bavdaž, Mihu Jalovec, Marjan Drenovec, Jože Hrovat, Ivan Kočevur in Anica Jazbec.
Nadalje kandidirajo: Jože Cvitkovič, Marjan Simič, Vinko Bambič, Štefan Galič, Dušan Slana, inž. Alojz 1'šu.j. Jože Ulian, Franc Mlinar, Ivan Plut, Ciril Jarnovič, Lojze Urbanč, Peter Durjava, Anton Kovačič, Niko Križanec, inž. Andrej Korenčan, Milan Blatnik, Jože Pureber, Anica Krnc in Jože Lamprct.
Anton Golobic, Darko Lut-mun, Matija Kren, Anton Pire, inž. Jože Tunko, Stane Somrak, Jože Lekše, inž. Jože Petrič, Jože Starič, Anton Gašpir, Jože Strojin, Jože Lukšič, inž. Jože Kure, Ivan Lubej, Jože Pelko, Stane Gorišek, Ema Muser, Franc Nahtigal, Bogo Komelj, Milan Smerdu, Marija Jereb, Milena Popovič, dr. Milan Adamčič, Vludo Pirnar, dr. Janez Janžekovič, Zvone Šu-šturšič, Minka Prah, Franc Golob, Tone Škerlj in Jože Plaveč.
Izmed sedemdesetih predlaganih kandidatov bodo volivci jutri izvolili petinštirideset odbornikov v zbor delovnih skupnosti nove občinske skupščine.
Dr. Slavko Perko
Ko se je pred meseci raz-vedelo, da je zahrbtna bolezen priklenila na posteljo znanega in  priljubljenega ginekologa
primarija dr. SLAVKA PER KA. so globoko sočustvovali z njim številni Novomešča7ii ter mnoge tene iz vse Dolenjske, Bele krajine in Spodnje ga Posavja. Se bolj nas je prizadela njegova smrt, ki je iztrgala iz naše srede ne le prvovrstnega zdravnika, temveč tudi človeka, ki je pomagal vsakemu, ki jc bil pomoči potreben.
Dr. Perko se je rodil 17. avgusta 7.905 v Novem mestu, kjer je obiskoval gimnaziio. nato ;>a je študiral na medi-
cinski /akulteti v Zagrebu. Zelja za čim večjim znanjem ga je kot zdravnika speciali-zanta vodila v Ljubljano, v Prago in Zagreb. Nekaj časa je služboval v Celju, kmalu pa je prišel v domače mesto in tu tudi ostal. Kdo bi preštet vse tiste žene, ki jim je z operacijo rešil življenje, in vse tiste, ki jih je zdravil! Bilo jih jc nešteto. V letih po osvoboditvi, ko je bil imenovan za šefa ginekološko-porod-niškega oddelka, se je delo na tem oddelku odvijalo po načelih moderne medicine in doseglo tak razvoj, da ima že značaj kliničnega dela. Pokojni primarij je bil več let tudi ravnatelj novomeške bolnice in je tudi to delo zelo vestno opravljal. Kljub temu da je bil kol zdravnik prekomerno zaposlen vsa leta po vojni, je še vedno našel čas za zdravstvena predavanja za žene. ki so bila vselej zelo dobro obiskana.
Vsi, ki so ga pobliže poznali, pa bodo pogrešali tudi njegovega humorja, s katerim je prijateljem in znancem vedno rad postregel. Vrzel, ki jc nastala s smrtjo enega najpopularnejših zdravnikov na Dolenjskem, bomo težko izpopolnili! Dr. Perko nam bo ostal v trajnem spominu kot zgled'-'''1 zdravstveni delavec, ki sc ju nesebično žrtvoval za svoje delo.
vtvt
Štev. 20 («8«)
Atletsko tekmovanje v Novem mestu za moštveno prvenstvo Slovenije
Zadnjo nedeljo je bilo v Novem mestu v izvedbi AK Novo mesto prvo letošnje večje atletsko tekmovanje. Nastopili so mlajši mladinci in mladinke v kvalifikacijah za moštveno prvenstvo Slovenije. Razen mladincev je nastopilo tudi nekaj ostalih tekmovalcev ta so bili za začetek sezone doseženi kar dobri rezultati.
Rezultati:
60 m — ženske: 1. Darja Udovič 8,6, 2. Milena Mrvar 9,2, 3. Stanka Somrak 9,5.
100 m — moški: 1, Stane Jarc 12,2, 2. Jože Kump 12,6, 3. Miro
Rokometno igrišče v Črnomlju bodo uredili
TVD Partizan Črnomelj si že dalj časa prizadeva za svoje rokometno igrišče. Zdaj so se odločili, da boda s prostovoljnim delom naredili, kar se bo dalo, svet za finance in družbeni plan ObLO Črnomelj pa bo dodelil nekaj sredstev. Upamo, da ga bodo vsaj večje gospodarske organizacije posnemale in tudi one nekaj prispevale. Rokometno igrišče bo asfaltirano in bo tako nudilo pogoje za še večji razmah te panoge, prav gotovo pa bodo tudi tekme kvalitetnejše. J. S.
Berger 12,6, 4. Matija Vidmar 12,6.
400 m — ženske: 1. Jožefa Penca 1:13,9, 2. Marija Slak 1:44.
1000 m — moški: 1. Božo Ostanek 2:53,3, 2. Anton Novak 2:56,3, 3. Anton Kamin 3:04,9.
4x60 m — ženske: 1. ŠSD Katja Rupena 36,5, 2. ESS Novo mesto 46,2.
4x100 m — moški: 1. AK Novo mesto 50,2.
Skoki v višino — ženske: 1. Cirila Hrastar 1,20, 2. Polda Hra-star 1,20, 3. Štefka štrukelj (ESš) 1,20.
Skoki v višino — moški: 1. Miro Berger 1,75, 2. Ciril Lešnjak 1,50, 3. Marko Picek 1,50.
Skoki v daljino — ženske: 1. Katja Novak 4,10, 2. Ema Kic 3,85, 3. Zinka Glavan 3,70.
Skoki v daljino — moški: 1. Stane Jarc 5,80, 2. Božo Ostanek 5,47, 3. Jože Kump 5,40.
Krogla — moški: 1. Marko Picek 12,22, 2. Anton Kranjc 10,48, 3. Franjo Berger 10,25.
Krogla — ženske: 1. Katja Novak 9,10, 2. Jasna Turk 9,05, 3. Marija Zupančič 8,70.
Met diska — moški: 1. Rudi Prime 32,43, 2. Marko Picek 32,17, 3. Anton Kranjc 28,03.
Met kopja — moški: 1. Franc
Vse o rokometu
V nedeljo, dne 26. maja, bo v Črnomlju ena najzanimivejših tekem ženske republiške rokometne lige. Pomerile se bodo domačinke z ekipo Branika iz Maribora. V dosedanjih srečanjih z mariborskimi ekipami vodi Črnomelj v točkah s 7:3. Morda bo Braniku le uspelo zmanjšati rezultat v medsebojnih srečanjih na 7:5.
Igralke črnomaljskega Partizana bodo zastavile vse sile za uspeh tekme in bodo nastopile v najmočnejši postavi.
BORAC : DRAGATUŠ 33:12 (16:5) Ekipa Borca iz Novega mesta je na igrišču v tekmi z ekipo Draja-tuša popolnoma zagospodarila. Rezultat tekme je realen. Zdaj je Borac kandidat št. 1 za medobčinskega rokometnega prvaka.
UČITELJIŠČE : GARNIZON ČRNOMELJ 18:24 (6:15)
Garnizon je dosegel drugo zaporedno zmago ta Ima največ možnosti za osvojitev tretjega mesu.
"h   iim>if   .."i &MIHEL : PARTIZAN 15:17 (8:11)
Obe ekipi sta Igrali zelo borbeno in včasih celo grobo. Najboljša igralca za Črnomelj sta bila Sa-tovšek In Kramarič, za Smihelčane Pa sta bila uspešna Koprivnik in Blažič.
ČRNOMELJ : LJUBLJANA 14:6 (6:4) V propagandni prijateljski tekmi sta se v nedeljo, 19. maja, srečali ekipi iz Črnomlja in Ljubljana-Siške, ki v ženski republiški ligi zavzemata vidno mesto. Igralke Partizana so igrale kot prerojene in je zmaga popolnoma zaslužena. Pokazale so zrelejšo igro kakor pri dopoldanski tekmi republiške lige, ki so jo izgubile z 10:3. Zinka Weiss je dosegla 8 golov.
MEDOBČINSKA ROKOMETNA MOŠKA LIGA
Takega zanimivega konca v tem tekmovanju ni nihče pričakoval. Partizan Črnomelj in novomeški Borac bosta igrala za prvo in drugo mesto, šmihel in Garnizon Črnomelj za tretje in četrto mesFo, Dragatuš in Učiteljišče pa za peto in šesto mesto. Prvak bo sodeloval v conski rokometni ligi Slovenije. Vsa končna srečanja bodo v Črnomlju, tako da bodo Imeli domačini priložnost videti najboljše rokometaše Novega mesta in Črnomlja ter ženske ekipe z vrha slovenske rokometne lige.
Ljubitelje rokometa obveščamo, da bodo tekme v Črnomlju v nedeljo po naslednjem razporedu: Dragatuš : Učiteljišče ob 10. uri, Črnomelj : Branik (Maribor) ob 11. uri, Garnizon : Smihel ob 14. uri. Partizan : Borac ob 15. uri.
M—k
Dan mladosti v Brežicah
orlnbSi dneva mlados» Je ObčS 8 V nedeljo, 19. maja, BrSES? 2veza za te'esno vzgojo v med , prvo medmestno srečanje BrSin rezentancama Samobora in lW„xV ,raznih športnih panogah, nalrm . Je naJ bi Postalo tradicio-nele naJ bl tuđi v bodoče tes-činl „£0ye«>valo obe sosedni ob-
Oh rePublik. športni0!?"11 uri Je Parada mlndih godbo 00 spremljavi brežiške sto t "u pihala krenila skozi mehčano ne zas,ave in množice narcdiH ' J5' 50 8'edali parado, so mimohL ber vtis na goste.. Po nost « Je bila majhna sveča-je v V? r°kometnem igrišču, kjer lesno k"*;?" Obeske zveze za te-rnica a Pozdravila goste Mi-Vorii nrlj*0, 2atem pa Je sprego-SZdl tov luc občlnsk°Ea odbora
rokorn^r6''0 sta '8rali prvenstveno ekipi tekmo republiške lige
in p„r;, 'ulozarjau (Videm-Krško) fciiaemi ,.na iz Brežic. Domači so dveh mnl?:13 (7:2>- To je bila igra ■nostev enakih kvalitet in pri-
PIONIRJI NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU
Prvenstv republiškega šahovskega Štirje r, plonlrJev so se udeležili skuDini Predstavniki Dolenjske. V st» na«i ,,JSlh Pionirjev in pionirk Kaos ,,°i)'Ia Anica Kapš in Peter kkušenn ,,mlhcla- Zaradi njune nc-kcvati i1' nl bll° mogoče priča-UsPeh' p dosegla kak poseben je dal' t, repričani pa smo, da Jima Vpga «r . proccJ Izkušenj in no-Bal0 S"aPJa' kar Uma bo poma-kPse l°?ta v Prihodnjo dosegla Štefk
*entlmi*. Metelko z osnovne šole ne Sv" Edl Milnerič z osnov-Uvrstnn Semle sta so kar lepo Pila Vrt i a Metelko Jo nasto-•"laiših . skuP'nah. in sicer pri •111 * p'°nlrkah, kjer se le uvr-*lh DtoJSS? tabel0' ln Pri staroj-m° n£ r,kUh; kJ" J° »sedla sed-Slh PionirkMalnerlc J« Pri stare]-<*Col u Jm med 17 udeleženci do-2el mesto.
lmo' da bt naši pionirji rio-
Kuzma 44,35, 2. Anton Klepec 41,78, Vanjo Berger 39,28.
Prav lep uspeh je pokazal mladinec Miro Berger pri skoku v višino, saj je za začetnika 175 cm kar lepa višina. Skače v novem stilu, s katerim se lahko dosežejo največje višine. Stane Jarc kaže, da bo lahko kmalu postal naslednik odličnega šprinterja Zaletela, ki je odšel iz Novega mesta. Opazili smo tudi, da imajo pri 6ŠD Katja Rupena nekaj dobrih atletinj, ne vemo pa, zakaj se nekatere niso javile na startu, čeprav so bile prijavljene.
Ob vstopu v novo obdobje novomeške atletike čaka mlado ta novo generacijo veliko dela, če bo hotela doseči rezultate starejših atletov, ki so bili znani po vsej domovini. Zdaj imajo mlajši vse možnosti, da pokažejo, kaj zmorejo. J. G.
bhžno enakih možnosti za obstanek v slovenski ligi. Sodnik je igro dobro vodil, gledalcev Je bilo približno 400.
Na rokometnem Igrišču so domače pionirke premagale Samobor-čorike z rezultatom 11:2 (5:1), mladinke pa 6:5 (3:2). V srečanju Partizan (Brežice) : »Jopetič« (Samobor) je rokometna reprezentanca gostov zmagala z rezultatom 30:29 (15:16).
V šahu so zmagali Brežičani, medtem ko so bili poraženi v streljanju ta odbojki. Na kegljišču .n,A je bila zanimiva tekma: vse do zadnjega so vodili Samoborčanl, zmagali pa so domačini.
Popoldne ob 15.30 so na mestnem nogometnem stadionu tekmovali nogometaši NK Samobor in Garnizona iz Cerkelj. Zmagal je Gamlzon z rezultatom 7:0 (3:0).
V namiznem tenisu so gostje močno premagali Brežlčanc, ln sicer z rezultatom 5:0. Tako je bilo medmestno tekmovanje zaključeno. Želimo še več takih srečanj.
—ab—
Učenci osnovne šole v Artičah si sami urejajo letno telovadišče v neposredni bližini sole. Toplo majsko dopoldne je učenke VII. razreda z učiteljico Darinko Zorko zvabilo k telovadbi na prostem
NOVO MESTO: odlično drugo v Ljubljani
Razgibana športna dejavnost v Sevnici
Balinarska zveza Slovenije je organizirala v proslavo dneva mladosti balinarski turnir v Ljubljani. Udeležile so se ga ekipe Primorske, Štajerske in Dolenjske. Ekipe so igrale vsaka z vsako po eno igro. Ekipa Dolenjske je nastopala v naslednji postavi: trije člani Pionirja PLANTAN, VOVKO in HREN ter član Poštarja SLANA.
2reb je nanesel, da se je ekipa Dolenjske že v prvi tekmi srečala z ekipo Ljubljane. Tekma je bila enakovredna do rezultata 4:4, nato pa je Ljubljančanom steklo ter so začeli nabirati točko za točko in zmagali 13:4. Istočasno je ekipa Primorske premagala Štajersko s 13:10.
V drugi tekmi je Dolenjska imela hud boj s Štajerci, ki imajo v svoji ekipi drugega najboljšega tolkača v državi. V igri se je odlikoval Plantan z odličnimi prvimi kroglami, pa tudi Hren je uspešno tolkel. Končno so zmagali Dolenjci 13:8. Na sosednjem igri-
šču pa je Ljubljana po sreči zmagala 13:12.
V zadnjih tekmah sta se pomerili ekipi Primorske in Dolenjske za drugo mesto. Tudi v tej igri so Dolenjci zaigrali res lepo ta učinkovito ter niso dovolili niti za trenutek Primorcem, da bi jim zmago' ogrozili. Temu primeren je bil tudi rezultat 13:4!
Vrstni red je bil ob koncu turnirja naslednji: prvo mesto je o-svojila ekipa Ljubljane s tremi zmagami, drugo Dolenjska z dvema zmagama, tretje Primorska ta četrto Štajerska brez zmage.
S tem rezultatom je ekipa Dolenjske oziroma Novega mesta dodala lanskim uspehom nov dokaz, da na Dolenjskem rastejo dobri bar linarji. (enjr
VSAK ČETRTEK: DOLENJSKI LIST!
V počastitev praznika mladosti je občinski komite ZMS Sevnica organiziral množično športno tekmovanje aktivov s pripadniki garnizona JT.A iz Cerkelj. Tekmovanje je bilo organizirano v naslednjih disciplinah: rokomet, šah. odbojka, streistvo in namizni tenis. Za pokal mladosti občinskega komiteja ZMS pa so tekmovali v naslednjih disciplinah: v rokometu, šahu in strelstvu.
Rokomet: Zmagala je ekipa JLA s štirimi točkami, druga je biLa ekipa Krmeija z dvema točkama, tretja ekipa Sevnice brez točk.
Sah: Prvo mesto je osvojila ekipa JLA (A) z 12,5, drugo mesto MA Kopitarna z 11,5 točke, tretje AK Sevnica s 7,5, četrta je bila ekipa JLA (B) s 7 točkami in poslednja ekipa MA Budna vas.
Streistvo: Prvo mesto je o-svojila ekipa Mizarske PZ (A) s 670 krogi, drugo ekipa Mizarske PZ (B) s 663, tretja ekipa Budna vas (A) s 598 in po-
slednja Budna vas (B) s 563 krogi.
V dvoboju ekip JLA in Sevnice so zmagali gostje iz Cer-keij s 1161 krogi. Najboljši med posamezniki je bil član ekipe MPZ Sevnica Stane Budna z 258  krogi  od  300 možnih.
Namizni tenis: Prvo mesto je osvojila ekipa Tabornikov iz Sevnice, drugo ekipa JLA iz Cerkelj in tretje Jugotanin.
Odbojka: V odbojki sta nastopili samo ekipi JLA in MA Kopitarna. Zmagala je ekipa garnizona iz Cerkelj z rezultatom 3:1.
Vsa srečanja so bila kvalitetna, gledalci so bili zadovoljni z iepim in požrtvovalnim igranjem vseh igralcev, posebno ekip JLA. Takšnega tesnega sodelovanja z JLA si še nadalje želimo in upamo, đa bodo naša srečanja vse pogostejša. Najlepša zahvala pa gre komandantu garnizona, ki ie o-mogočil to veliko srečanje in prisostvoval vsem tekmam.
-ej.
Nepotreben poraz
Partizan Novo mesto : OK Jesenice 2:3 (14:16, 12:15, 15:10, 15:6 16:18)
Nedeljsko odbojkarsko srečanje med domačimi odbojkarji in novine! v ligi — ekipo iz Jesenic se je končalo s tesno zmago gostov. Številni gledalci, ki jih je zadnji uspeh odbojkarjev privabil na Loko, so razočarani zapustili prizorišče. Niso bili razočarani zaradi poraza, temveč zaradi medle igre domačih igralcev. Od Novomešča-nov je zelo dobro igral Samo Medic, ki se je res izkazal. Takšna igra mu je verjetno prinesla mesto v slovenski odbojkarski reprezentanci, ki bo v kratkem gostovala
v Bolgariji. Srečanje je sodil sodnik iz Ljubljane, ki je svoje delo sicer dobro pravil, le v najbolj dramatični situaciji v zadnjem setu je napravil napako, ko ni prisodil menjave, ker so gostje igrali proti pravilom. Zato je protest domače ekipe upravičen.
Tekmovanje v republiški ligi prihaja v drugo fazo. Novomeščani so imeli realne možnosti za utrditev na tretjem mestu lestvice, zaradi nepotrebnih porazov pa Jih je čedalje manj. Kljub vsemu moramo biti z dosedanjimi rezultati zadovoljni, saj imajo domači zagotovljeno mesto v sredini lestvice.
—ol
BALINANJE: Krško - Novo mesto 2:2
Med tednom se je v Krškem ekipa Novega mesta v prijateljski balinarski tekmi pomerila z ekipo Krškega. Tekmo so odigrali v čast dneva mladosti. Novo mesto je nastopilo z naslednjimi igralci: Le-giša, Slana, šturm in Bratož, Krško pa so zastopali igralci Celuloze. Ekipi sta odigrali dve igri, v obeh pa je zmagalo Krško. Takoj v prvi igri je povedlo Krško, predvsem zaradi dobrega poznavanja domačega terena, z rezultatom 9:2. Vendar je uspelo Novome-ščanom znižati na 10:7. Konec je
zopet pripadal domačim, ki so zmagali s 13:7. Druga igra je bila še bolj zanimiva, saj so Novomeščani povedli z 8:4, tedaj pa je domačin Gelb, ki je bil obenem najboljši na terenu, najprej znižal na 9:10 ter na koncu pripomogel k zmagi tudi v drugi igri (13:10).
Zmaga bo dala domačim novega poleta, tako da bodo razširili balinanje tudi v druge kolektive v Krškem. Krško premore lepo dvo-stezno igrišče, ki bi bilo lahko v ponos vsakemu velikemu mestu.
bili še več veselja do Saha ta tako v prihodnje dosegali še večje rezultate.
CEGLAR V »NOVINARJU«
Mladinec Robert Ceglar s Senovega, ki ga poznamo z raznih tekmovanj na področju Dolenjske, Ee Je vključil v ljubljansko šahovsko društvo »Novinar« in zanj že nastopa na tekmovanjih. Tako Je nastopil na pokalnem tekmovanju SRS v LJubljani, prav te dni pa se je končalo na Bledu ekipno prvenstvo Jugoslavije, kjer Je prav tako Igral v prvem moštvu Novinarja. Trenutno nastopa na Bledu na finalnem tekmovanju v zveznem merilu za pokal maršala Tita. Igra v drugi ekipi, v kateri nastopajo poleg njega še Fajfar, Jelen ln Planine. V novem društvu bo imel dovolj prilike, da se razvije v šahista visoko kvalitete. S. S.
PREPREČUJMO ZOBNO GNILOBO!
(PONATIS KNJIŽICE UNTV. ASISTENTA DR. MITJE B ARTEN J EVA »PREPREČUJMO ZOBNO GNILOBO« - IZDAL GLAVNI ODBOR RDEČEGA KRI2A SLOVENIJE)
Velikega pomena za preprečevanje zobne gnilobe so tudi vitamini. Važen je predvsem vitamin D, ki preprečuje rahitis. Rahitični otroci imajo namreč mnogo piškavih zob, s preprečevanjem rahitisa pa hkrati preprečujemo tudi zobno gnilobo.
V.
DRUGI VZROKI ZA PIŠKAVOST ZOB
Razen neposrednih in posrednih činiteljev, ki povzročajo in pospešujejo piškavost zob, so pa za nastanek odločilne tudi razne funkcionalne motnje (npr. v delovanju žlez) in fiziološka stanja v telesu samem (npr. puberteta, nosečnost). V takih primerih govorimo o notranjih vzrokih zobne gnilobe, o vzrokih, ki jih je največkrat mogoče ugotoviti tudi zdravniško.
Ze dalj časa vemo, da piškavost ni zgolj krajevno obolenje, ampak predvsem znamenje, da je v organizmu porušeno ravnotežje. Ženski spolni hormoni npr. povzročajo več zobne piškavosti, moški hormoni jo pa zavirajo. Zaradi tega imajo deklice oz. žene več piškavih zob kakor pa dečki in možje.
Tudi zelo nervozni ljudje, pri katerih prevladuje simpatični živčni sistem, imajo več zob gnilih kakor flegmatiki, pri katerih prevladuje parasimpatični živčni sistem.
Nekatere bolezni, med njimi tuberkuloza in želodčne bolezni, povzročajo več zobne gnilobe, druge nasprotno jo pa celo zavirajo.
Toliko za lažje razumevanje, da piškavost zob ni morda nekaj enostavnega, temveč da gre pri njej za komplicirano dogajanje, pri katerem sodeluje zelo mnogo zunanjih in notranjih činiteljev, med njimi do danes mnogo, žal, še povsem neznanih.
VI.
KAKO SE ZOBNA GNILOBA RAZVIJA Po vsem tem, kar smo že povedali, je razumljivo, da začno zobje gniti najprej na površini zobne krone, na sklenini v kaki vdolbini-ci ali žlebičku, lahko torej na sami grizni ploskvi, lahko pa tudi na ploskvah med zobmi. Od tod se gniloba širi globlje v zobovino in naprej proti pulpi. V nastali luknjici ali poki se nabira še več zaostale hrane, njeno razpadanje pa gnilobni proces samo še pospešuje.
Prizadeti bolnik sprva ne čuti ničesar. Morda ga moti, da mu med zobmi zastaja hrana, toda ko se gnilobni proces približa pulpi ali živcu, se ta odzove na dražljaj z bolečino. Za tak zob pomeni dražljaj že mrzla ali vroča voda, pa tudi sladko. Značilno za to stopnjo piškavosti pa je, da traja bolečina toliko časa, dokler deluje sam dražljaj (mrzla ali vroča voda, sladko), nakar bolečina preneha.
Vsako bolnikovo upanje, češ da se bolečina ne povrne več, je seve-
da jalovo. Nasprotno! Še stopnjevala se bo! Zato je bolečina, ko nas zob zaskeli na mrzlo, vroče ali sladko, resno opozorilo, da je treba k zobozdravniku. Će tega ne storimo, bo čez nekaj dni bolečina le še hujša in ne bo prešla niti tedaj, ko mine dražljaj, ki je povzročil bolečino. Bolečina torej ne od-jenja!
Nasledja faza so pa že bolečine, ki pridejo kar same od sebe in trajajo cele dneve in še rajši tudi cele noči. Kljuvajoče bolečine pomenijo, da je vnetje zobnega živca že prešlo v gnojno vnetje. Končno pulpa odmre. Že prej pa se je vnelo tudi ležišče zoba oziroma zobnica, kar se navzven pokaže z oteklino. Če gre ta proces še naprej, nastanejo ob zobu gnojni tvori, ki pa jih je treba že prerezati. Tak zob moramo kasneje največkrat izpuliti. Če nam ga pa vendarle uspe ozdraviti ali, bolje rečeno, ohraniti, tedaj je tak zob kasneje vir različnih, tudi velikih nevarnosti za zdravje (granulomi).
Zapomnimo si: brž ko začutimo v zobu prvo bolečino, pa naj bo še tako neznatna, stopimo takoj k zobozdravniku. Skrajni čas je že! Bolje pa storimo, če gremo vsaj na pregled že prej. Bolje je preprečiti, kakor prenašati vse opisane bolečine!
Konec koncev nas pa nemarnost in zanikrnost glede zob nujno privede do tega, da si moramo nabaviti zobne proteze, s čimer ima po eni strani skupnost ogromne in čisto nepotrebne stroške, po drugi strani pa tudi posamezniku, ki jih mora nositi, zobne proteze nikakor niso v posebno zadovoljstvo in mu ne dajejo občutka gotovosti.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
I Poziv gozdarjem VIII. gozd- 1
I nogospodarskega območja (
Obveščamo gozdarje VIII. gozdnogospodarskega S
g   območja, da je centralni delavski svet Kmetijsko- j§
1   gozdarsko predelovalnega kombinata Novo mesto j
jjj   na seji dne 27. aprila sprejel sklep o razdelitvi pod- I
s   jetja na gozdarsko in kmetijsko predelovalno panogo |
i   s tem, da se s 1. junijem 1963 ustanovi za gozdar- 1
I    sko panogo GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO ME- §
j   STO, s sedežem Gubčeva 15. Na seji dne 17. maja i
1    pa je centralni delavski svet sprejel okvirno orga- j|
1   nizacijo bodočega gozdnega gospodarstva, prilagoje- 1
a no potrebam gospodarjenja z družbenimi in zasebni- | (    mi gozdovi.
Pozivamo gozdarje, da nesebično in brez odlaša. §§
1   nja sodelujejo pri ustanavljanju gozdnega gospodar- Ij
J   stva v Novem mestu ter da ne nasedajo neresnic- m
I    nim informacijam, organizacijskim shemam in ne- =j
m    uradnim razporeditvam kadrov, ki se porajajo po m
1   zasebnih stanovanjih in gostinskih lokalih. V novem f§
g   podjetju bo dela za vse gozdarje dovolj, razporejali s
H pa jih bodo edinole za to pristojni organi občine in g j podjetja.
Novo mesto, 17. maja 1963.
CENTRALNI DELAVSKI SVET KGPK NOVO MESTO
iiiiMiiiiiuiiiiiuiiiinuiiiim
Petek, 24. maja: Cvetka
Sobota,  25.  maja:   Rojstni dan
maršala Tita Nedelja, 26. maja: Dragica Ponedeljek, 27. maja: Jane« Torek, 28. maja: Gojko Sreda, 29. maja: Majda Četrtek, 30. maja: Milica
ČESTITKA
DRAGICI VRTAČIČ iz Zihovega sela čestitajo za rojstni dan kolegi.
Kako smo 18. maja doživeli potres
0 V Novem mestu so na Kapitlju, v Koloniji in v stavbah z več nadstropji prebivalci čutili precej močan potresni sunek okoli 11. ure, ki je trajal nekaj sekund. Tu in tam se je prevrnila vaza, steklenina pa je kar povsod žvenketala. Nekateri meščani so se prestrašili in marsikateri je v pričakovanju hujšega sk^či med podboje vrat ali na prosto.
A V Trebnjem so se
tudi močno tresle šipe in hiše. V trebanjski cerkvi, kjer je bila takrat maša, so ljudje tako navalili k izhodu, da sta v gneči dve vernici izgubili čevelj, neka ženska, pa je padla po tleh ...
0 Tudi Kostanjevičani
so potres precej občutili. V gradu se je vse treslo, steklenina je ropotala, škode pa menda ni bilo.
0 V Brežicah so bili ljudje precej prestrašeni še od zadnjega potresnega sunka pozimi. Tokrat so potres manj občutili, škode ni bilo nobene, niti se nihče ni poškodoval.
0 V Krškem so se po
mestu tresle električne žice in pokrovke na loncih. Neki otrok je sedel na stolu, naenkrat pa se je začel s stolom vred premikati po sobi. Mislil je, da ga vozi sestra, ko pa se je ozrl in videl, da nikogar ni, se je ustrašil.
0 Tudi v Sevnici so ob 11. uri začutili, da se je stresla zemlja. Škode ni bilo, kljub temu, da so se stene hiš tresle. Prebivalstvo Je potres precej občutilo, vendar panike ni bilo.
» V  Črnomlju je bil
potresni sunek dosti manjši kot v Novem mestu in drugod. Večina ljudi potresa sploh ni zaznala, zato tudi preplaha ni bilo.
* Le   redki Metličani
so začutili dva rahla potresna sunka ob 11. uri in okoli 14. ure, mnogi pa za potres "sploh niso vedeli. Prvi sunek je bil še občuten, drugi pa povsem rahel.
0 V Žužemberku pravijo ljudje, da tako močnega potresa še niso občutili. Kdor je med potresnim sunkom sedel, se je kar majal. S streh je padlo tudi nekaj opeke, vendar posebne škode ni bilo. Ljudje so bili precej prestrašeni, zlasti neka starejša žena. ki od strahu dve uri ni prišla k sebi.
V glavnem smo na našem področju povsod zaznali potres ob 11. uri, ponekod bolj, ponekod manj. V prvem trenutku se je seveda marsikdo precej ustrašil, popoldne pa je večina na potres že pozabila in uživala nedeljsko počitek kot običajno.
Ob prerani smrti in nenadomestljivi izgubi mojega dragega moža in očeta
JANEZA HOČEVARJA se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji pot in njegov grob prekrili z venci in cvetjem. Posebno se zahvaljujemo Industriji motornih vozil Novo mesto, podjetju »Dolenjka«, AMD in Avtoprometu Gorjanci, vajenski šoli, duhovščini, govornikom, pevcem ter vsem prijateljem in znancem.
Neutolažljiva žena in hčerka.
Po dolgi in mučni bolezni je umrla naša draga mati
MARIJA LAVRIČ s Tolstega vrha 4
Pokopali smo jo v soboto, dne 18. maja. Vsem. ki so nam ob tej bridki Izgubi izrekli sožalje, jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo prisrčno zahvalo, posebej pa se zahvaljujemo krajevni organizaciji SZDL in ZB iz Orehovice za vence in poslovilne besede.
Žalujoči ostali: mož .lože, sin Jože in hčerka Marija z družinama in ostalo sorodstvo.
Ob težki izgubi dragega moža in očeta
JOŽETA BELETA iz Dol. Težke vode 15 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, gasilskemu društvu Stopiče za poslovilne besede in pevskemu zboru za žalostinke.
Žalujoči: žena, hčerke Marija, Pepca, Malči, Ani in sin Jože z družinami.
JAVNI ZAHVALI
Občinski odbor Rdečega križa v Novem mestu se iskreno zahvaljuje tov. Severinu šali ju za denarni prispevek namesto venca na grobove pok. dr. Slavka Perka in Franje Dular. Prav tako se zahvaljuje zlatarju Janezu Korentu za poklonjenih 3000 din namesto ven. ca na grob pok. primarija dr. Slavka Perka.
Osnovna šola »Katje Rupena« v Novem mestu izreka javno zahvalo Zavodu za zdravstveno varstvo — Zdravstvenemu centru v Novem mestu za poklonjenih 10.000 din v korist zdravstvene zaščite učencev namesto venca na grob pokojnemu primariju dr. Slavku Perku.
PRODAM malolitražni avto »Lancia Ardea«. Hajdinjak, KDP Dob, p. šentrupert.
KOŠNJO sena in otave oddam za drva. Hadl, Novo mesto.
PO UGODNI CENI prodam dobro ohranjeno spalnico in kuhinjsko pohištvo. Naslov v upravi lisi a (3112-63).
PRIMO 150 cem proda Jože Ban, Irca vas 38, Novo mesto.
ODLIČEN MOTOR »Puch« 250 proda Lesnjak, Smihel pri Novem mestu.
FIAT 1100-103 B, brezhiben, proda Mišjak, Regerča vas 29, Novo mesto.
VSAK DAN: poročila ob 4.00, 6.00, 7.00 , 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.00 do 8.00.
PETEK, 21. MAJA: 8.35 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah. 9.25 Petkovo simfonično dopoldne. 10.15 Dva plesa iz Boro-dinove opere »Knez Igor«. 11.00 Pozor, nimaš prednostil 12.05 KN — Inž. Tone Zore: Za pitanje zredimo čim več telet! 13.30 Zabavna glasba na tekočem traku. 14.35 Carl Orff: Štirje odlomki iz opere »Mesec«. 15.15 Od tanga do fox-trota. 1G.00 Vsak dan za vas. 17.05 Trije veliki mojstri lz glasbene preteklosti. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Lahka glasba. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 25. MAJA: 8.05 Poštar-ček v mladinski glasbeni redakciji. 9.25 Pogled z Ljubljanskega gradu. 10.35 Glasbena medigra. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 KN — dr Karel Saloblr: Vloga močnih krmil v živalski proizvodnji — I. del 13.30 Znano in neznane v vedrem ritmu. 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo. 15.15 Za oddih In razvedrilo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v k(no. 18.45 Okno v svet. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Sončna ura. 21.15 Revija zabavnih melodij Jugoslovanskih avtorjev.
NEDELJA, 26. MAJA: 8 05 Mladinska radijska igra — Branko Čopič: Pionirji lz Tihega dola. 9.05 Z vedrimi zvoki v nedeljsko dopol-
OPREMLJENO SOBO išče v Novem mestu učiteljica. Naslov v upravi Usta (3115-63).
GOSPODINJSKO   POMOČNICO k
tričlanski družini ob morju takoj sprejmem. Naslov v upravi lista (3109-63).
GOSPODINJSKO pomočnico iščem za takoj. Anica Brkič, učiteljica, Dol. Toplice.
OPREMLJENO SOBO oddam dvema fantoma. Fani Medle, Pader-šičeva 26.
MOŠKEGA, ki želi stalno zaposlitev v živilski stroki (priučitev dela s stroji), zdravega, poštenega, nekadilca, sprejmem takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi lista (3117-63).
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA: Pred jedjo in po njej ste prisiljeni misliti na svoj želodec, ki ga morda brezuspešno zdravite z raznimi medikamenti. Ste že poizkusili s preizkušenim in učinkovitim prirodnim zdravilom rogaškim »Donat« vrelcem: Zahtevajte ga v trgovinah podjetja »Hmeljnik«, Novo mesto, in »Rese«, Videm-Krško.
dnina
Brestanica: 25. in 26. maja ameriški barvni film »Osamljeni maščevalec«, 29. maja ameriški barvni film »Jaguar, gospodar džungle«.
Brežice: 24. in 25. maja angleški film »Ni dreves na ulici«, 26. in
MATIČNI URAD SEVNICA
V aprilu je bila izven bolnišnice rojena ena deklica.
Poročili so se: Jože Jerina. skladiščnik, in Marija Podlipnik, delavka, oba iz Ljubljane; Alojz Bre-gar, kmetovalec iz Hudenja, in Alojzija Pungerčič, kmeaovalka iz Močvirja; Ivan Kneževič, delavec iz Baničevac, in Marija Marondini, delavka iz Sevnice; Karel Zupančič, mizar iz Zigarskega vrha, in Ivana Dremšak, šivilja iz Lončarjevega dola; Maks Dobovšek, železničar iz Razborja, in Frančiška Tihole, delavka iz Ledine; Franc Mirt, delavec, in Marija Kovač, delavka, oba iz Sevnice; Anton Pečnik, rudar, in Rozina Zdovc, uslužbenka, oba iz Trbovelj; Ivan Pečnik, delavec iz čanja, in Štefka špan, delavka iz Zurkovega dola; Jože Po-pelar, delavec iz Metnega vrha, ln Marija Videč, delavka iz Ledine; Jože Lekše, delavec iz Zaloga, in Marija šorli, delavka iz Sevnice; Ivan Lekše, pekovski pomočnik, in Marija Knez, šivilja iz Lončarjevega dola.
Umrli so: Anton Gošek, kmet iz Jablance, 44 let; Jože Bregar, upokojenec iz Jablance, 57 let; Neža Lisec, poljedelka iz Lukovca, 21 let; Ana Gregorčič, upokojenka iz Loga, 89 let; Alojz Radej, preužit-kar z Zigarskega vrha, 74 let; Jože Senica, upokojenec iz Šmarja, 00 let; Marija Močivnik, šivilja iz Šmarja, 69 let; Pavel Smit, kovač iz Ledine, 34 let; Jože Kralj, pre-užitkar z Zigarskega vrha, 63 let; Franc Kolarič, bivši trgovec iz Sevnice, 75 let; Jože Kopač, delavec iz Sevnice, 69 let.
MATIČNI URAD ČRNOMELJ
V aprilu so bili rojeni izven bolnišnice 3 dečki ln 2 deklici.
Poročili so sc: Mijo Vinski, livar iz Črnomlja, in Milka Ilič, go-
dne. 10.00 še pomnite, tovariši . . . 11.30 Nedeljska reportaža — Nace Grem: Mladina. 12.05 Naši poslušale čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Zabavni Intermezzo. 16.00 Humoreska tega tedna — Ray .lus-sel: »Vstopi, lepi tujec!« 17.15 Radijska Igra — Zora Dirnbach: i-Al-kimonovo jabolko«. 18.30 športna nedelja. 19.05 Glasbene razglednice. 2C.O0 Izberite svoje melodije. 21.00 Naši skladatelji v spominih sodobnikov — 5. oddaja: Blagoje Bersa. 22.15 Skupni preogram JRT, studio Zagreb, orkester Karla Vlacha,
PONEDELJEK, 27. MAJA: 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Ponedeljkovo komorno dopoldne. 10.15 Til-Je prizori iz II. dejanja Blzetove »Carmen«. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 KN — inž. Janko Mil-kovič: Proizvodno sodelovanje v poljedelstvu na Koprskem. 13.30 Baletni Intermezzo. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavni Intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.40 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu. 18.10 Veseli zvoki izpod zelenega Pohorja. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd: Odmevi s festivala »Beograjska pomlad«,
TOREK, 28. MAJA: 8.40 Kvartet Jožeta Privška. 9.25 Torkovo dopoldne ob narodni pesmi — Pesmi ln plesi raznih narodov. 10.15 Petar Konjovič: Koštana — simfonični triptlhon. 11.00 Pozor, nimaš
27 maja francoski film »Princesa iz Cleva«, 29. in 30. maja sovjetski film »Poslednje salve«.
Črnomelj: 24 in 26. maja francoski barvni film »Kdo je tujec«,
28. in 29. maja francoski film »Piloti samomorilci«.
Dol. Toplice: 25. in 26. maja jugoslovanski film »Družinski dnevnik«.
Kostanjevica: 26. maja ameriški barvni film »Zakon puščave«, 29. maja nemški barvni film »Od Aljaske do Mehike«.
Metlika: 25. in 26. maja ameriški film »Mladi levi«, 28. maja »Niirn-berški proces«.
Mokronog: 25. in 26. maja francoski film »Jezik za zobe«.
Novo mesto — »Krka«: od 24. do 25. maja jugoslovanski film »Junaki športnih aren«, 26. in 27. maja italijansko-francosko-nemški film »Ono je močnejše od mene«, 28. maja jugoslovanski film »Deveti krog«, 29. in 30. maja sovjetski barvni film »Povest o sibirski zemlji«.
Novo mesto — Dom JLA: od 23.
do 26. maja ameriški film »Zoro, maščevalec«, od 27. do 29. maja angleški film »39 stopnic«.
Semič:  26. maja angleški film
SOS — Pacifik«.
Sevnica: 25. in 26. maja ameriški  film  »Nekateri  so pritekli«,
29. maja nemški film »Spletke in ljubezen«.
Trebnje: 25. in 26. maja ameriški barvni film »Anastazija«.
Žužemberk: 26. maja ameriški barvni film »Pojmo v dežju«.
spodinjska pomočnica iz Karajzov-cev; Alojz Zaje, skladiščnik iz Ribnice, in Marija Wolf, kmetovalka s Stražnjega vrha; Alojzij Rauh, vrtnar iz Črnomlja, in Danijela Pezdirc, delavka iz Dolenje vasi; Jože Mavrin, livar iz Naklega, in Marija Bahor, poljedelka iz Jerneje vasi.
Umrli so: Janez GaSperič, kmetovalec iz Črnomlja, 85 let; Janez Grdešič, kmet iz Čudnega sela, 63 let; Marija Grahek, kmetica iz Otovca, 88 let.
MATIČNI  URAD KOSTANJEVICA Aprila so bili rojeni izven bolnišnice ena deklica in dva dečka.
Poročili so se: Janez Miklavčlč, delavec iz Malene, in Antonija Go-larič, šivilja iz Kostanjevice; Zla-tomir Ilič, električar iz Beograda, in Ana Martlč, delavka iz Kostanjevice; Albin Stopar, mlinarski pomočnik iz Mladja, in Antonija Cunk, delavka iz Griča; Janez Kvartuh, kmetovalec, in Farnčiška Stopar, kmetovalka, oba iz črneče vasi.
MATIČNI   URAD  DOL. TOPLICE
Aprila ni bilo rojstev izven bolnišnice.
Poročili so se: Cvetko Zupančič, mizar iz Regerče vasi, in Marija Erpe, natakarica iz Novega mesta; Rudolf Gorše, traktorist iz Metliške vasi, in Marija Beg, delavka iz Gorenjih Sušlc; Anton Aš, Kmetovalec iz Gorenjega polja, in Marija Miklavčlč, kmetovalka iz Bu-šinca; Alojzij Turk, kmetovalec iz Podhoste, in Olga Fink, delavka iz Suhorja pri Dol: Toplicah; Ivan Turk, kmetovalec Iz Podhoste, in Anica Poreber, delavka iz Selišč. Umrli so: Gregor Andoljšek, osebni upokojenec iz Laz, 70 let; Anton Auguštin, kmetovalec iz Metliške vasi, 66 let; Marija Fink, kmetovalka lz Podturna, 79 let.
prednosti! 12.05 KN — inž. Jože Furlan: Vpliv mehaniziranega pospravljanja na agrotehniko pridelovanja vrtnin. 13.30 Aleksander Borodin: III. dejanje opere »Knez Igor«. 14.35 Chabrierovi »Romantični valčki« in nekaj Debussvja za klavir. 15.30 V torek na svidenje. 1C.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.10 Narodi v svojih pesmih. 19.05 Glasbene razglednice. 20.09 Igra Zlatko Ealokovlč. 21.20 Naš nočni katej-doskop.
SREDA, 29. MAJA: 8.55 Pisan svet pravljic ln zgodb. 9.25 Popevke v sredo dopoldne. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 KN — dr. Karel Salobir: Vloga močnih krmil v živalski proizvodnji — II. del. 13.30 Plošča v ploščo. 14.35 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice. 15.15 Zabavni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Haydn na dvoru kneza Esterhozvo. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Spoznavajmo svet ln domovino. 22.15 S popevkami po svetu.
ČETRTEK, 30. MAJA: 8.35 Malo Instrumentov — veliko glasbo. 0.25 Četrtkov dopoldanski operni spored 10.15 Pet minut za novo pesmico. 11.00 Pozor, nimuš prednostil 12.05 KN — inž. Igor Mauer: Posestvo Grosuplje gradi pltallšče prašičev. 13.30 Max Bruch: Koncert za violino ln orkester št. 2 v d-molu. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavni Intermezzo. 10.00 Vsak dan za vas. 17.05 Glasba lz Talljlnoga hrama. 18.25 V ritmu twista in bosse nove. 10.05 Glasbene razglednice. 20.00 Cotrtkov večer domačih pesmi ln napevov. 22.15 Po svetu Jazza.
OBVESTILA
Obvestilo vrtca »Vide Tomšič«
Uprava otroškega vrtca »Vide Tomšič« v Novem mestu sporoča staršem, da bo vpisovanje otrok v vrtec za 1. 1963-64 v mesecu juniju. Sprejemali bomo otroke od izpolnjenega drugega leta starosti.
Obvestilo o prodaji osnovnih sredstev in inventarja
Komunalni zavod za socialno za-varovanje v Celju bo na javni dražbi prodal nekaj osnovnih sredstev in inventarja (pisalni in računski stroji, mize, stoli, rolo omare itd.). Dražba bo 28. maja ob 9. uri v stavbi podružnice Zavoda za socialno zavarovanje v Vidmu-Krškem. Vabimo zainteresirane kupce, da si predmete ogledajo.
NABIRAJTE ZDRAVILNA
ZELIŠČA!
Cvet: malih' marjetic, Črnega trna,, gloga, Tanjaka, šmarnice, mačjih tačic, bele deteljice, rdeče deteljice.
listje: šmarnice, gloga, vinogradniškega lapuha, bršljana, Jetrnika, ozkolistnega trpotca, rumenega regrata, melise.
Rastline: gladišnika, dišeče perle (valdmajstra), krvavega mlečka, melise, polaja, vodne kreše, grenke ramšelc, ženiklja, zdravilnega Jetlčnika.
Lubje: češmlnovih korenin, češ-mlnovih palic, krhlike.
Korenine: gozdnega korena (an-
gelike), bodeže neže, sladkih koreninic, trobentice, rumenega regra, ta, repinca, cikorije, medvedovih tac, velikega divjega janeža, malega divjega janeža, srčne moči, pekoče koprive.
Razno: gomolje kukavic, vršičke gloga.'
Odkupujemo tudi veliko drugih rastlin. Pojasnila in navodila za nabiranje dobite pri vaši zadrugi ali direktno pri GOSADU, skladišče Novo mesto, Slakova ulica 8.
MATIČNI URAD NOVO MESTO
V času od 13. do 20. maja je bilo rojenih 20 dečkov in 14 deklic.
Poročili so se: Franc Bukovec, upokojenec, in Ivana Gazvoda, gospodinja, oba z Gornje Težke vode; Janez Juršič, strugar, in Frančiška Gazvoda, hči kmetovalca, oba z Dolža.
Ob prerani izgubi edinega sina in moža
SLAVKA CVELBARJA
iz Dol. Prekop«
se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, kakor tudi za ,vence in cvetje Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči CVELBARJEVI iz Dol. Prekope
Nase dobre, ljubljene mame
Franje Dularjeve
nI več. V njen zadnji dom na pokopališču v Vavti vasi smo jo spremili 15. maja 1963.
Žalujoči:
sin Jože, hčeri Zlata in Fanči, poročena Znideršič, zet Brunko, snahi Jožica in Silva, vnuki, vnukinji in ostalo sorodstvo.
Vavta vas, Metlika, Ljubljana, Col pri Vipavi, Novo mesto, 15. maja 1963.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice. Črnomelj. Metlika, Novo mesto. Sevnica. Trebnje In Videm-KrSko
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Golnik (glavni in odgovorni urednik). Rla Bačer. MiloJ Jakopec. Drago Kastelic ln Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 20 din
- Letna naročnina 900 din. polletna 450 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 1800 din - TekočI rnčun pri podružnici NB v Novem mestu: 60fl—1 t-flOB-B - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg i
- Poštni predal 33 - Telefon 11-227 - Rokopisov tn fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podjetje -DELO- v LJubljani
RADIO LJUBLJANA