Poučevanje v naravoslovji. (Dalje.) Tretji dan. Solnčni žarki, elektrika, zbude toploto. Po vsem tem oglejmo se danes še po četrtem viru toplote. Kateri je pravi vir toplote v naravi? — Da, solnčni žarki ne svetijo samo, ampak tudi grejejo in nekaterikrat celo pripekajo. Kateri del dneva sije solnce naj gorkeje? — Kako to? — Zakaj sije pa solnce zjutraj in zvečer manj toplo ? — Na to se opira ne le vsakdanji, ampak tudi letni spremen toplote; kako bi to bilo? — Kako nastajajo razni pasi zemlje? — Ako držimo roko na solncu najprej paralelno in potem pravokotno, ali občutimo obojekrat jednako toploto? — Na gorah in krajih proti jugu obrnjenih, kakor tudi na strehah proti solncu nagnjenih, skopni sneg poprej, kakor na ravnern; kaj je temu vzrok? — Zapomnite si zakon: nSolčni žarki zbujajo največ toplote takrat, ako padajo navpično, manj pa, ako od strani upadajo. S vžigalnim steklom dajo se solnčni žarki zbrati v majhino vnetilno piko ali ognjišče, ter tako napravijo največo vročino. — (Vžigalo naj se pokaže — poskusi z njim.) Dobodo ce vžigala, s kateritni se zamorejo kovine topiti. (Največi vžigalo je ono od Parken-a v Londonu; ki tehta 118-72 klg., ima v premeru 1 m., ter topi celo platino in smaragd. — Arhimed je s vžigalom riinsko brodovje pred Syrakusom s mestnega obzidja zažgal. — V Parizu naznanja poldan top s vžigalom zažgan. Tudi vzbokla ali napeta očalna stekla zažigajo, ako jih solnčni žarki pravilno zadenejo, ter dostikrat velik požar napravijo. Za koliko izbudil toplote že veste? Omeniti nam je necega. Dostikrat se ob hudi uri pripeti, da se vendar vkljub silnemu deževanju poslopja in tudi drevesa z enim močnim udarcem vnamejo; od kod prihaja to? — (Strela udari, trešči.) Blisk je električna natorna prikazen; kot peto izbudilo toplote smemo toraj s kratko elektriko imenovati. Blisk (strela) gorljive stvari, katere zadene zažge, žive ubije. Mogoče, da so ljudstva starodavnih časov na ta način spoznala ogenj, njega dobro in hudo gospodarstvo. — Prometej. — Blisk je električna iskra, katera hudo de našemu očesu. — Oko jej ne more slediti; zdi se nam, kakor bi bila pot, katero blisk preteče, posuta z žarečim ogljem ali kakor bi mahal kdo z gorečo baklo sem in tja. (črta za bliskom je cikcakasta ali na ostre kote, ker blisk zrak pred saboj podi, ga zgostf, ter postane tako slab prevodnik in napravlja bliskovemu gibanju upor, zaradi Cesar on odskakuje ter svojo pot skozi nezgoščene zrakove sklade nadaljuje.) Največkrat odskoči blisk v drug oblak, in le malokrat se primeri, da pride električna iskra do zemlje, t. j. da na zemljo trešči. — Nasledki strele. — Dobri in slabi električni prevodniki. — Naredbe previdnosti zoper strelo. — Strelovod. — Grom — (nastane vsled gibanja zrakovih skladeb, katero je blisk prevzročil). Bobnenje groma. — Ponavljanje vsega! — H. Kazširjanje toplote. Četrti dan. Žareia toplota. Toplota ima to lastnost, ki nam posebno na hvalo pride, da se sprijema z mrzlimi stvarmf. Ako položirao n. pr. vroče železo na mrzlo skalo ali v mrzlo vodo, tedaj gre toplota od vročega železa tako dolgo v kamen ali v vodo, dokler nista oba enako topla. Kovine privzemajo rade toploto, pa jo tudi naglo zgube; svila, les, perje in pred vsim zrak pa jo le počasi sprejeraa, zato jo pa tudi dalj časa obdrži. Ako z jedno roko košček lesa, z drugo pa kos dratu ali šivanko v plamen držimo, bodemo mogli kmalo jedno roko umakniti ali pa stvar spustiti; katero neki?— Po plamenu segreti rudninski delki oddajajo svojo toploto bližnjemu, ta pa zopet naprej tako dolgo, da postanejo vsi jeduako topli, in zato moramo stvar z roke spustiti, ker nas peče. Tako razširjanje toplote od enega dela do druzega zovemo voditev toplote ali gorkote. Ako se toplota v kaki snovi prav hitro razširja, imenujemo jo »dober prevodnik toplote". Imenujte nekatere dobre prevodnike toplote! — (Rudnine). Kako bodemo pa nasproti imenovali stvari, katere le počasi sprejenaajo toploto? — Imenujte nekatere slabe prevodnike toplote! — (Les, slama, papir, kožuhovina, volna, perje i. dr.) Med katere prevodnike vvrstujemo vodo? — (Ako se po leti proti večeru kopljemo, tedaj čutimo, da je voda dostikrat še tako topla ali še bolje, kakor opoldan. Ko se je zrak takrat pa vendar že nekoliko obladil, je voda vendar še svojo stopinjo toplote ohranila, in celo zjutraj je ona le malo od svoje toplote izgubila.) Med katere prevodnike hočemo toraj prištevati tekočine ? •— Ako pristavimo pisker vode k ognju tako, da ga od zdolaj gorkota zadeva, toraj se prepričamo, da je zgornja voda že prav topla, ko je zdolna še bolj bladna; kako se tc zgodi? — V vročih poletnih dneh je zrak pod drevesom vedno hladneji, česar že na senci čutimo. Kakšen prevodnik toplote je tedaj zrak? — Se ve, da je le takrat tako, kadar je mirno in ne veterno. Kaj se zgodi po vročih dneh, kadar začne veter pihljati? — (Hladneje postane.) Kako to ? — (Zrakovi deli gredo naglo mimo našega telesa, in vsaki nas zadevajoči del odtegne in odvzame našemu telesu nekoliko toplote.) — Pahljač ali mahljač, ki ga imajo ženske.  (Dalje prih.)