USTER. Gašpurjeva smrt. (Koneo.) Rob ni b:l dale5 od koče, zato sta kmalu dospola s kozo do zaželjenega grma. Gašpur si je ovil vrv okoli roke, vsedel se poleg grma in se zamislil. Pogled iriii je splaval v daljavo. Tam doli na obzorju' p.o ie raztezala snežena Peca: pred njo pa je stala kako'' na straži gora Sv. Uršule. Gašpur se je zagledal v b«lo eerkev, nsta so se mu zgariila in izpregovoril je .,Da.le6, daleč od mene si ljuba eerkvrca, a \v? fe vidim. Kakor ijevesta si oblefiena v belo oblaftlo Pozdravljaš me in jaz te tudi. Letos sem te oVskal: s težavo ie šlo, a obiskal sem te. Povej mi,, sveta UrSula, ali zadnjič? Breg je hud in moie noge so shbof ig kakor noge otroka. Pa saj sem se že poslov 1 c,' tebe, svota Uršula, in priporoPil sem se ti v varstv^ •n pojnofi". — Gafipur si je obrisal soizi, ki stemu prl vreli iz oCi. Težko je bilo slovo od prijazne cerla-e, •¦ Se težja je bila misel. da morda nikdar ve6 ne bo Vi del oerkvioe od znotraj. Strmel je tiagor in misii «o m» t>efrale po glavi, v sroe pa se je solila tiha žaiopf Todaj pofii spodai v gozdu strel i,n še eden. Mn. roga je privzdignila glavo, nastavliala ušesa in n<" mirno Rtnpicala krog grma. ..Tjov^oi so". zagodrnjal jo Gašpnr, ,.na lov hn dijo in Bonr,, fias kradejo. Doma bi ostali in dolali. A kaj boS, dela ne najdejo, pa ga tudi ne iščejo. Poka zal bi jim, takim lenuhom!" Pasje bevskar.je ni notelo prenehati in počil jo strel zdaj tu, zdaj tarn, vedno viš.;©. Lovci, so šli po Nadlesovem gozdu, ki ie me.jil na Jevšnikov svet. ,,Se kozo mi vstrelijo, lovci nepoklicani", hudoval se jp Gašour po pravici. ,.Neroda jagarska bo imela kozo za zajca, pa po njej bo". Tedai se .ie prikazal ob robu gozda lovec, ozrl se na vse strani in nastavil puško naravnost prof grmu. Gašpur je skočil, kakor bi ga pi&il gad. Opri;el se je grma, vzdignil roko in zakričal: ,,Ne streliajte! Moja koza . . .", ni še izpregovoril, ko poftistrel in krogla zadene Gašpur.ja naravnost v čelo. Starec se je stresel in omahnil, a tako.i se je zravnal in zavpil z močnim glasom: ,,Nesreftni jagri, mer.e ste vstrelili!" — Zdvsnil .ie z ro^a in ov»ležal pod robom kakor mrtev; iz čela mu je vrela kri, topla kri, ii> škropila zemljo. Maroga je stala pfleg njeg"a, pripogibala glava in pritiskala svoj gobec na GaSpuria, kakor bi ga liotela vpmšat': ..Gospodar, kaj ti je?" — Gašpur ]e ječal v groznihbolečinah. To }e vedel, d;> se je zgodilo ž njim neka.j stra?ncga, nekaj krvavega. h položaja si ni mogel prav razložiti. V glavi ga je bodlo ia kljuvalo, kakor ]>i rmi jo botelo raznesti in o motica se ga je lotila neprestano. ..Sovražnik je prišel", govoril je zmedono, ,,Turk ali Rus in me vstrelil v ftelo, a jaz šr živim. O Bog. zaka.j n^som takoj mrtflv, re bilo bi treba UTn'rat;. Hn, Gnllcua, kalco si mrzla! Pro?, proč orHod! Domov moram, v svojo ko?o; tam se spočijem in umran". Z zadnjimi mo<<mi se je vzdignil in opotekaje so lezel prot! domu. Z desnico so je prijemal za čelo: kri ie vrela iz rane, tekla v rokav, kapljala po licu, pn obleki in padala na tla. Za GaSniirjem je korakala marog^a vsa prestrašena in zbegana od strela. Neka' časa je šla poleg Gašpurja, nato je obstala, povohala krvavo sled in meketaje zletela h GaŠpurju; a on s& ni zmenil za zvesto žival, ni ^lišal njenega žalostrtega raeketanja, korakal je omoten in zmešan proti svoji koSi, Z največjim naporom je dospel do nje, a v njo ni mogel več; pred vratl se je zgrudil in obležal nezaveaten. Tedai je prišla Crničeva Roza kakor slufiajno po cokle. Ko je zagledala Gašpurja pred ko6o vsegav krvi, se je silno prestrašila; b-eseda ji je zastala v irrlu in oči so se ji izbulile v groznera stralm. Se le ¦5ez enkaj 6asa je prsšla k sebi; iz grla se ii je izvi! nretresijiv glas: ,,Sveti Jožef, kaj se je zgodilo! Gašpur, ali si &e živ?" Stopila je k niemii', prijela ga za glavo in mu nogledala v obraz. Zila mu je še bila, a obraz je bil bled in spafien od hudih bolečin. ,,Gašpur", je govorila, ,,aJi si padel? Jagri te menda niso vstrelili, alr !:oj?" Ker ji Gašpnr ni odgovnril in se tudi ganil ni, pograbila ga je Roza. rn vlekla v kofio. kjer ga je jioložila v posteljo. Urno je poiskala cunio, natnofiila ;o v vodo in brisala z njo Gašpnrja po obrazu in po čehu Tcdaj se je prikazala rana: Pisto majhna je bila in kri je silila iz nje. ..Gašpur, Ga^pur", klicala f» !?oz;i, ,.za\redi se, sai ni tako hudo". Tn kakor bi jo bil starec slišal, vzdra.mil se je in pogledal po zobi. »Kje sem? Al: so že zbežali Rusi? Kočo so mi hoteli vzeti i;i marouo. zato so me vstrelili, a jaz še živim. Hu, m*ofi odtod. domov!" Roza ga je mirila, kolikor ga Je rnogla in znala. Razveselila se je. da se ,;e zavedel, toda njegovo zmei^ano govorienje ,jo je preptraSilo, re-> va se ie zaftela jokatl. Oez neknj fiasa je GaSpur zaspal. Tedai je sklft. nila Roza poklicati JevSnikove na pomoč. Prišli so tar majali z glavami. Gospodar je rekel: ,,Ako mu je šla krogla v možgane, ni zanj rešitve. V bolnišnico ga spravimo; zdravnik bo vedel kako in kaj". Drugega dne je pripeljal Jevšnik gare; na dno so postlali slame, pogrnili jo z odejo, na njo pa polož;li Gašpurja in ga zavili v rjuhe in cunje. Že je hotel pognati gospodar vola, ko se oglasi v hlevu maroga. Tako žalosten in turoben je bil njen glas, da se je zdramil Gašpur. Krenil je glavo, pogledal v ko6o in se hotel vzdigniti. ,.Kam me peljete", govoril je z rahlim glasom, ,,ne odtod, doma rne pustite. Ce že moram umreti, naj umrem vsaj v svoji koči, Maroga, kaj bo s teboj? Sirota! Lofiili naju. ho6ejo. Kdo te bo krmil, kdo varoval pred zlobnimi ljudmi? — Prosim, nes'te me nazaj v kofio, ne odtod!" Omahnil je na odejo in se onesvestil; tedaj je pognal Jevšnik in Gašpur se je ločil od svoje maroge in ko6e na večno. Umrl je v bolnišnici 6ez nekaj dni. Zdravniku se ni posre6ilo odstraniti krogle iz glave; povrh se je za6ela rana še gnojiti. Gašpurju se je mešalo; zadnje njegove trezne besede so bile, ko se je lofiil od svoie knfio. a zadnje besede so bile: ,,Domov, domov v mojo kočo! — 0 Bog — vstrelili so m8 — odpusti jim — nedolžnega člo- človeka so spravi- vili v grob". Cez trenotek je bil mrtev. Gašpur je umrl v krvavem letu 1914, kakor jili je umrlo na tisoče in tisofie tisto leto.