SADJARSKO VINOGRADNIŠKA POSTAJA UVAJA NOVE SORTE SADJA V TUZLANSKI OKOLICI
Rajonska sudjarsko vinogradniška po-staja v Tuzli je dosegla zelo dobre rezul-tate. To, kar so storilt dosle.j člani tega ne prav velilkega, vendar marljivega kolek-tiva, zasluži vso pozornos-t.
Do pred nekaj leti 90 ne samo v tuzlan-skem okraju, tcmveč tndi v vseh okrajih okpli njega sldve tvorile 95 odstotkov vse-ga sadja Za drugo. posebno sortno sadje. se niso zanimali. Prav tako ne za vino gradništvo.
Zato je bMa prva naloga rajonske sad-jarsko vdmogradniške postaje po njeni ustanovitvd, da preipriča ljudi o koristnosti gojitve tudi drugih sort sadja, a ne eamo slav.
Delo, ki ga danes opravlja postaja ni samo poskušanje, temveč tudi resno delo v korist, pospeševanja sadjarsiva. Če so-dimo po tem, kar je že bilo napravljeno, lahko rečemo. da je sadjarsko vioograd-niSka zadruga preobrazila to pokrajino, ker danes z njeno pomočjo dobršen del severnovzhodne Bosne goji razne sorte grozdja, marelic, breskev, višenj, ribeza, hrn§k, pritlionih jabian, jajgod, malin jn rlrugega.
Plantaže sadovnjakov na področju Ma-
jevice, nadalje pod Ozreuom (pri Turiji) in v drugth krajih — so delo Ijudi iz sad1-jarsko viuogradniSke postaje. Iz dreves-niee te postaje so doslej vsako leto poši-Ijali približno 15.000 najboljših sadik vseh vrst sadja. Število sadik se povečuje vzporedno z okrajninai potrebami in tako pričaknjejo. da bo ta drevesnica kma-lu dobavljala do 100 tisoč sadik na leto za potrebe zadrug, individualnih kmetij-skih proizvajalcev in kmetijskih pospstev.
Postaja se trudi tudi, da bi obnovila sta-re sadovnjake. Vbližini Tuzle je bil na pri-mer sadovnjak na površini pribiižno 10 ha, ki je bil že skoraj popolnoma zapu-ščen. Skrb zanj ie prevzela sadjarsko ri-nogradniška postaja in tako so že letos dobili iz tega jadovnjaka vagon sliv, tri vagone jabolk in drugega sadja. Samo dohodki od letošnjega pridelka so plačali Tse stroške asanacije.
Sadjarsko vinogradniška postaja v Tuzli je dejansko resna znanstvena usta-nova, ki s svojim delom veliko pomaga razvoju sadjaTstva v tem delu Bosne.
P. Durić