štov. 11. v ^'ovein mestu 1. juniju 1896. XII. letnik. Izliajajo ]. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo I gltl., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo. Kdor žeti kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. z« enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Svinjska kuga In njeni nusledki. Udarec za udarcem bije na naiega kmeta. Goveja kuga je /.ailajala teŽke r«ne; za njo toëa in druge uime po preraiiozib krajih Dolenjske; trtna us s strupeno roso — kfdo ne ve, kako grozno je gospodaril» in .«e gospoduje, lako da je Vzela gotovo vie milijone iiasej sicer ul)ogej deželi! Težak l)oj ima kmet. .4li živinska kuga vsaj je nehala. Goved in prase ima še nekaj cene. Dolenjska železnica je privela kupce v deželo ; da je bilo veselo opazovali, kako je slo na tisoče in tisoie prascev na železnico v Novem mesiu in drugod — a za nje v deželo stotisočaki potrebnim gospodarjem Dolenjskim. Pa kaj pomagrt P — Nov^i grozna šiba je tu: — svinjska kuga, zanesena s sosednje Hrvatske, kjtT gospoduje vže iiîhI leto dni Gosposka naia je skušala in sku^alsi, da jej zabrani pot k nam; ali bilo je zastonj — prililiotapila se je med naše prasce, ne po krivdi gosposke, marveć po predrznosti brvatskib tihotapcev, kojim pa so pomagali najbrž brezvestni nekateri naši ljudje. Pa sedaj ne pomaga nič dolžiti tejra ali onega ; marveč npraíajmo se sanio. kaj nam ji' sed;ij storiti ? Težko vprašanje. Pomagali je ireba ali kako? Ko je bila kuga na Danjakem, so mislili, da jo bodo končali s tem, da so bolne svinje osamo-vali ter prepovedali sejme, sploli zabranjevali vsako doliko bolnih z zdravimi; ali ko vse ni pomagalo nič, so kar pobili vse svinje v celem kraljestvu ter prepovedali celo leto pripeljali kakovo svinjo Čez mejo. Da je to pomagalo, je gotovo ; ali pri nas bi se kaj lacega bre/ največib lei.av iti nevarnosti ne dalo izvršiti — Skoda bi bila morda veča nego kuga sama. Kar pa se ne dá lahko izvesti v celej deželi, to je mogoče vsaj v posameznih krajih. Po tem se ravnajo gosposke na Hrvatskem, in pamětněji ljudje pravijo, da je prav tako. Toda veČina ljudstva skuša lemii vsaj izogniti se. ko se ne drzne naravno.st ustaviti se višim naredbam — zakriva kugo I To pa je doli vzrok, da se kuga ne zatre tako brzo, da marveč dobiva nova gnjezda. Na Hrvatskeni imajo več živinozdravnikov nego pri nas, ki prav vestno izpolnujejo svoje dolž- Juilcževi srelioruiki. rojstvom Kristusa; Šekel je bil kovan v 2. letu njegovega vladanja in je star čez 2000 let. Napis ima hebrejski; na pročelji : Jeruzalemski Sekel, 2. leto ; na drugi strani ; R e S i t e 1 j ,í e r u k a I e m a. Slike ima na obeb plateh; spredaj je kadilnica, iz ktere se dim vali ; zadej je veja lavorja. Pri tej priliki naj omenimo še ženo, ki je dala ta „Facaimiie" dobremu /.nancn, — Ror-manca, stara mati sedanjih Rormaiiov (Rudolť, Viktor), to vam je bila vzorna gospodinja, prava Novomeščanka stare korenine. Razumna žena, vse je vedla, dobrega spomina do zadnje ure, govorila Tu imale pravi po.snetek (kopijo) Jeruzalem- jf^jj^p^. izobraženi mož. Toda reva iioditi nt skega denarja „Sekel". „logla, 2i> let ni bila iz hiše, v sobi je rlpsala Šeke! je judovski denar, za 30 takih je siol od kota do kota, od mize do klečalnika, od Judež proda! Jezusa; to je podoba tistega denarja, molitvenika do_ postelje, — Umrla je I. 1867, ki izvira od .Jernmlemskega kralja Simon Ma- stara 88 let; bila je bistrega spomina do poslednje kabej; ta je vladal od 142 I do 132. 1. pred ure. Celi čas svojega življenja se je zanimala za nosti, ali kuge vendar le še niso mogli iatreti, najveè u vzroka, katerega smo ravnokar naveli. Kaj eledi iz tega za nas, kjer se je kuga še le pričela? Gotovo pred vsem, da naj vsakdo natančno izvršuje v^e, kar ukaie gosposka. Pred vsem proô ona nevera, čeá, da je vse le brez-potrebiia sitnost. Ne skrivajte nikdar te pošasti, ampak precej jo naznanite. Rea je sicer, da zdravila, ki bi kugo kar končale, nihře ne ve; ali gotovo pa je, da se bode zlo jako zmarijáalo, ako se bode rabilo vestno vsaj to, kar se nasvetuje. Naj stori vsakdo sam svojo do[ž[io.st; pa naj pod-uřava tudi preproste ljudi, kako nevarno je skrivati znamenja kuge, ali pa holezeii samo, ako se kje pokaže. Eden sam brezvestneit lahko tisočim iškoduje. Le pomislite, koliko so škodili tisti, ki 80 nam kugo zanesli iez mejo vže .sedaj s tem, da ue bode svinjakih sejmov — nekteri blaga ne bodo mogli prodati, drugi pa ga ne kupiti, da bi je redili, ko je vendar ravno sedaj tisti čas, ko se je najbolj segalo po prašičih za rejo. Torej še enkrat rečemo : Vsakdo naj stori yae, da se ta grozna pošast hitro zatre, ali vsaj nevarnost zmanjàa, kolikor je mogoče. Maj je noviifçii po avstrijskem cesarstvu? V državnem zboru se je te dni razpravljalo o preosnovi zemijiěkega in osobnega davka. Pri tej priložnosti je izpregovoril dvakrat nas poslanec g. Pfeifer ter pojasnoval žalostne razmere kmečkega stanu, na kutere se postavodajalci vedno premalo ozirajo, in nalagajo nova davčna bremena revei^^em namesto bogatinom. Govorila ata med drugim tudi poslanca Po vse in Robič, — Čez v.se lepo in dobro, najlepše slike je nakupila, nobena jej ni bila predraga, če ji je dopadla ; tam kjer je bila v starih časih cerkev sv. Katarine, sedaj drevored, je hotela postaviti napelo, toda vlada ni dovolila; vendar pa je pri .sedanji sobi Matere Božje dala luč goreti vsak večer. — Bila je bolna na telesu, duh pa Živ in čvrst kakor v mladosti. Na-jraje je govorila o francoskih časih ; takrat je dobila bolezen, že v mladih letih so se jej tresle noge, in od samega strahu. Ona je slišala in videla, ko so Francozi Berèlin zapalili, videla, ko je gorela Kleraenčičeva hiaa na kapiteljskem hribu; slišala je, ko so Francozi pri kasarni streljali naše kmete, ki so se jim v bran postavili. — Ginljivo je slikati, kaj je ona pretrpela v francoskih časih. Naj še povemo, kaj je ona vedela o odhodu Francozov! „Moj mož je bil mesar, oňlarijo smo imelii Hik vsak dan polna Francozov — plačali pa pošteno; vino dobro, pa smo èe ceneje nastavili — bali smo se jih pa nekaj mesecev ae bodo vršile nove volitve za državni zbor. Kako se bo zbornica v bodoče sestavila, je jako dvomljivo. NeniŠka liberalna levica se vedno bolj ruŘi in bo v kratkem popolno razpadla. Tudi v poljskem klubu leze vse narazen, ker nekateri poslanci so liberalnega, drugi pa konservativnega mišljenja. Trajna trdna zveza med takimi možmi je seveda iiemogoia. Na Moravském se je te djii osnovala katoliška ljudska stranka, ker so ae dosedanji, navidezno konservativni Staročehi združili z liberalnimi Mladočehi. Na Češkem so že od poprej ustanovljena nekatera katoliška politična društva, katera bodo dobro služila novo po>àvljeni stranki. Bil je res že skrajni čas, da so se omahljivi StaroČehi odstranili, i[i da je prava katoliško ljudska stranka začela svoje delovanje. V ljudstvu bo imela vedno čvrsto zaslombo. liog daj blagoslova! MaŽarska narodna razstava se ne sponaša tako, kakor so Mažarji pričakovali. Primeroma je bila celo zagrebška razstava boljša nego je ta, Čeprav so Hrvatom delali Mažarji vse mogoče ovire, iledkokateri dan pride na razstavo do 10,000 ljudij, vkljub temu, da je vožnja zelo znižaiia in «ploh vse storjeno, s čemur bi se mogli ljudje skupaj zvabiti. — Ljudska krščanska stranka se razširja čudovito hitro. Njenih shodov se udeležuje ogromno ljudstva nedeljo za nedeljo. Ko bo ljudstvo dovolj poučeno, ne bo se dalo veČ motiti od liberalnih zapeljivcev. Prihodnje volitve bodo pokazale brez dvoma že lepe uspehe. Po novi neumorno delujoči stranki se bodo polegli tudi narodni boji na Mažarskem, ker tisti Mažarji, ki so ž njo, gredo skiipno a Slovaki, Rumuni in Nemci, katerim radi priznavajo njih narodne pravice. zmiraj. Enkrat pa je bilo, da je vina primanjkovalo. Mož pravi dopoldne, ko odpravi mesnico: žena, vina bo zmanjkalo, samo jeden sod najboljšega — 50 eatr. — je še na celem. Tega ne smemo dati. Ce za tega zvedú, nam bodo vse pobili; jaz grem v Trško goro po vina, ti pa toči ; pa mešaj, če bo sila, iz velikega soda. — Rormanca je res meâala vodo in staro vino, hiša polna Francozov — kaj ko bi rekla, da nima vina! ko bi zapazili véliki sod, pa smo v nič. — Dekla pride iz mesta in pravi : Ves trg je poln sotdatov, oficirji na konjih, soldatje se zbirajo. — Kar pribobna jeden doli, drugi gori, — Francozi planejo ven, nobeden ne plača nič — jaz v strahu, kaj bo — moža ni doma! — Kar se sliši klopot, oficirji jahajo, drugi tako urno stopajo — jaz sem špegala skozi špranjo — toliko videla, da so gledali vsi znani obrazi na naŠo hišo. — Francozi so odšli — oh kak kamen je meni odpadel — tiste krajcarje rada pozabim," Kî\j jo uovcga )>o širokem svotu? 26. maja je bil ruski ear Nikolaj II. v Moskvi slovesno krona». Te svečanosti so se udeležile vse eviopske iii tudi razne drug-e vlade, katere 80 bile pri kroiiaiijii zastopane [»o svijjili zastopnikih. Tudi papež je poslal v Moskvo nadškofa Agliardija z mnogini sprenistvom, da izreie čestitko kronaiieuiu vladarja. Cesarska rtiáka rodbina in stanovi 80 dovolili za slovesiio.sti 50 milijonov rublje v, Laška vojaka v Alriki je koniana, za Lahe seveda zelo neřaatno. Menelik je izpustil Vjetuike, pravijo, da brez odškodnine. Laňki vojaki ao se povrnili v domovino, le mala posadka je še ostala v Masavi. Sedaj skušajo vladni možje zakriti vse ueznaiiske izgube, katere je pretrpel narod po tej vojski, ker požrla je tisoíe rojakov in milijone lir. V deaetili letih 1B85—lBí)4 je žrtvovala Italija 198 milijonov lír, da bi si osvojila Abesinijo. V telcoèem letu so znaiali troški 127 milijonov lir, za prihodnje leto pa je določenih v to svrho zopet 56 milijonov. Skupno se je torej porabilo za prazen ni6 celih 351 milijonov lir, povprefno po mil. lir na leto. lu koliko Človeěkih žrtev! — V Genovi je pri niestniii volitvah katoliška stranka prodrla na celi črti Liberalci se volitve niti udeležili niso. Na Francoskem je po prav kratkem vladanju padlo socijalistiino demokratsko ministerstvo, ki je med 11 ministri Štelo i) Iramasonov. Vidi Re, da celo na Francoskem s takimi ljudmi ne morejo shajati. V Atenah na Grškem je bil te dni narodni shod zaradi neprestanih nemirov na otoku Kreti. Turki napadajo in more mirne kristijane, ki si, sami sebi prepu.Îëeni, ne morejo pomagati. Pišo se iiaiii: Iz Šfflihela poleg Novega mesta. — Dné 17. maja Ijila je tu lepa in redka slovesnost. Minilo je namreč ta (lan 2B let, cdkar vodi našo faro preč. p. župnik Anton Peterlin. Zasluge njegove za časni iu veèni blagor Šmihelske župnije so neprecenljive. Še pozni rodovi se bodo apominjali, koliko dobrej^a za neutner-Iji.ve duše naredi samostan čast. sester de N, D., katerega je sezidal z velikanskim trudom I, 1886. Njega plodno delovanje čuti brez malega vsa Dolenjska. Vže gluhoneme deklice, ki se učé tukaj rabiti dar jezika in spoznavati svojega stvainika, mu bodo vedno slavo in hvalo prepevale. Do solz ganljivo je bilo biukoštni pondeljek, ko je sprejelo 13 gluhonemih učenk prvič sv. obhajilo; marsikdo je potočil solze hvaležnosti, kedar so ponovile po sv. opravilu krstno obljubo sicer 8 zamolklim, toda razumljivim glasom. Razunmi ljudje 80 menili: „To je zares Božje delo." Da so vedete koga so sprejele — kazalo je njili vedenje, ker tudi svetnice niso mogle z večjo vnemo prejeti Boga, kakor te revice. Novi kiasui zvonovi pri farni cerkvi in na Ljubnem, katere je naročil gospod župnik skoro brez pomoči farnianov, zunaj in znotraj najlepše prenovljena tarna cerkev, ua tisoče revežev kažejo nesebičnost, izborno modrost tega zares od Boga poslanega dušnega pastirja, Akoravno ne išče posvetne časti, bil je že opetovano odlikovan od svojih višjih predstojnikov. Pokazali ste pa tudi občina in ftira, kako ga ljubita in spoštujeta. Po naroČilu občinskili odbornikov, priredila mu je meščanska godba v predvečer slavnostnega tlut^ 16. maja veličastno podoknico, in učenci tukajšuje deške sole so jo apremljevaii z dolgo bak-Ijado. Vrhu tega zapele so tudi cerkvene pevke ia gojenke sainnstana, pod vodstvom ninogozaslužnega g. učitelja Fr. K a lan-a slavnostno „himno", moj-stersko delo g. Hladnika. Med tem pa so grometi topiči, kiestu'i razsvetljevali lemut» noč in „Živio-klici" so odmevali na daleč in široko. Mnogoštevilne lučice po tiišah in v cerkvi, umetni transparenti v samostanu, vihrajoče zastave so oznanovale vdanost ljubečih vernikov, da so se slišali glasovi: „Kaj tacega se ni Še slišalo in videlo v Šmihelii." V nedeljo 17. maja sicer gospod ni hotel peti slovesne sv. maše, vendar pa smo ga sprosih, da je bil prisoten ob 10. uri pri svetem opravilu in izvrstnem govoru, ki ga je imel radovoljno preč. g. o. Efrem, O polu dvanajstih prišle so razne deputacije častitati, izmed katerih se je najbolj odlikovala občinska sè svojim načelnikom županom, ker mu je izročila izvrstno izdelano diplomo častnega občanstva. Popoludne pa se je udal g. slavljenec v toliko, da je zapel litanija z asistenco nekdanjih gg, kapelanov Viranta, Barbota in drugih duhovnikov. Po lita-nijab peli smo zahvaljeno pesem. Po kratkem odmoru podali so se vsi gostje v samustan, kjer so čast, sestre po svojih gojeukali ii^nenadile z izborniiu petjem, s prisrčnimi častjtkami in s primerno nabožno igro, na katero je samostan čast. sester labko ponosen. Čudenja ni bilo konec, da so nedolžne deklice s toliko točnostjo deklamovale nalašč v to prirejeno pesem čast. gosp. vikarja Benko viča in tudi več komadov lastne izdeljave, V prisrčnih besedah so bb gospodu jubilantu zahvalile v imenu tare, samostana in vseh učenk za obilo požrtvovalnost in ljubezen. Potem so zapele \eč jako utnetuili skladb, kakor; „vihar na morju", „potovanje po domovini", „molitev" itd. itd. Igra „Od srca Marijuega" poPaillerju predočevala je rešitev uboge deklice iz uboštva in ječe. vsied Čudeža, ki se zgodi nad Marijinim kipLioa. Bogata kne-ginja položi dragocen križec v tihi kapelici na prsi podobe Matere Božje. Deklica, katere mati leži na smrtni postelji v največjem uboatvu, pride zaupljivo k nebeški Materi ter j« prosi pomoči in glej ! čudežno poda kip križec deklici naj ga proda, da zamore k bolni materi poklicati slovečega zdravnika. Toda po naključju pride ta dar knegiuji v roke in deklica mora zaradi tatvine v ječo. Obsojena je, da se ji odseka roka. Predno se pa sodba izvrši, prosi deklica, naj jo peljejo še jedenkrát v kapelico, kjer Mati Božja vpričo vseh, vrnjeni križec vdrugič podari obsojenki. Videl si na vseb obrazih veliko giujenust. Tako je bila slavnost kvane sestre in sirotinsko zatišje vsem Višjim G-ospodom v posebno oskrb. V sedanjem času je magdalen^ki nunski red Še po starem ohranjen le v Laubanu na Pruskem'Slezij-skem; nd ondi so došle take č. gosjié matere semkaj na Slovensko. Dobrova, dné 2B. maja. — [Ka z n o teros ti ]. Kaj vse more prenesti mala občina v teku enega samega desetletja v gmotnem obziru, naj pokažejo čitateljem istinita fakta in številke, ki jih skoraj navedem. Tukajšnja občina imela je v ravno pretečenih desetih letih sledeče gmotne stroške, deloma v gotovini, največ pa po elementarnih škodah prizadete, nositi in trpeti: 4000 gld. 16.000 gld. 90.000 gld. ňO.OOO gld. 30.000 gld. 190.000 gld. 16.000 gld. a). .Tavne stavbe v gotovini b). .Škode po snegovih in viharjih , c). Škode po jiovodnjib in slanah . d). Škode po 23kratnih požarih po odbitih podporah in zavarovalnini e). Škode po potresu prouzročeno ín le srednje cenjene..... skupaj Ako se od tega odbije kakih . podpor in posojila iz potresnega_ zaklada, ostane še vedno celih~! 175.000 gld. prizadetih škod, katere morajo davkoplačevalci in drugi sami trpeti in prenašati. Direktni davki v tej občini znašajo brez doklad na leto 7026 gld,, toraj v desetih letih 70.260 gld, kar vse skupaj da ogromno svoto celih 245.260 gld. Ees čudo je, da marljivi kmetovalec more še dihati pod takimi bremeni. Pomaga mu Bog in pa njegova neugnana pridnost združena s pravo krščansko varčnostjo. Potresnih sunkov lanskih in letošnjih ima pisec teh-Je vrstic do danes zaznamovanih v svoji kronologiji 179, nekoliko jih je pa gotovo prezrl, ki so prišli med časom, ko se je on nahajal v Morfejevem naročji. Gromovitih in bliskovnih dni imamo letos od novega leta sem do včeraj 6, toraj 5 manj nego lansko leto ob tem času. Od dné 14. pa do dné 27, aprila smo imeli tukaj zaradi diiteritike šolo poduku zaprto. Ta grda bolezen se pa noče še posloviti iz naše občine; přetečeni teden je pobrala zopet dva otročiča. Kaj ostudna in nepri-zanesl.iva grdoba je to! Dne 10. t. m. napravila bila je tukajšnja kmetijska podružnica javno veselico s tombolo. Gospod vodja Pire, več druge odlične gospode iz Ljubljane in Šentvida, ter požarne brambe iz Polh. Gradca, Viča in Horjula, poveličavali so to javno veselico. Hribec tam pod cerkvijo doli do „Mežnarja" bil je ljudstva kar natlačen. Vseh dobitkov bilo je okoli 170. Ta veselica je vr^la na korist podružnice okroglih 200 glđ. Da se je vse tako izborno in v najlepšem redu obneslo, gre v pervej vrsti iskrena zahvala vrlemu predsedniku v. č. g. Antonu Hribarju, v dnigej vrsti pa tudi vsem drugim [i. n. darovateljem lepili dobitkov. Bog živi vse skui)aj in jim obilno poplačaj njihovo prizadevanje za povzdigo terpećega kmetskega prebi ynlstva! Sadno drevje je letos tukaj odcvetelo ob najugodnejšem vremeuu. Cvetja je bilo tolko in tako lepega, da ga od leta 1886. se nobeno leto ni bilo takega. Bog daj, da bi bilo ob jeseni tudi kaj prida tresti. Pri nas je lel"?; kebrovo Itto; no, Škode ne bode po te nesnagi postbiie, ker se na vrtih ob večerih le redki prikazujejo; tara po „hribu", pravijo pa, da jih je več. Na dievji (gozdnem) se pa do sedaj še nikjer kaj prida ne pozuajo. Pri nas, hvala Bogu, temu mrčesu zemlja kaj prida ne ugaja; mu je malo preteška in prezagnetena. Tudi dobro. Vranam dobro služijo za krmo; za to ima pa letos turšica lep mir pred njimi, kar tudi nekaj velja. Prihodnjo nedeljo, diié 11. t. m. prec zjutraj po prvej sv. maši ima tukajšnja kmetijska podružnica Svoj občni zbor. Lepe šmarnice obhajamo ob delavnikih zjutraj ob 5. uri, ob nedeljah pa popoîudne kot popoludansko službo bo^'o. Prave toplote noče biti; skoraj slednje majevo jutro nam kaže toplomer le po 3 do 6 stopinj Reomirja. Polja in travniki so lepa; Bog daj dobro in obilno žetev ter bogato košnjo, Med přetečením in tekočim mescem je tukaj je-tika pobrala tri mladeniče v najboljših letih. Sitno hripo je pa med letošnjo pomladjo več ali manj skoraj alehrni občutil. Brez takih pretežeuj prav lahko shajamo. Bog jih odnesi v deseto deželo! Do svidenja, z Bogom I Marija Devica v Polju. — Zadnjič ste poroůnli, da je bil delavski shod v Radečah, Pri nas pa smo imeli v kratkem času dva taka shoda, katera so nam Ddredili udje katoliškega delavskega društva ljubljanskega. Zborovanje je bilo pred Kuharjevo gostilno; Udeležba je bila obakrat velikanska, Govorili so nam gospodje Gostinftar, Pavšner, Kregar ml., Ka-kovec in Bahar. Prvi gorà'nik je govoril o programu krščanskih delavcev, katerim vera ni deveta hriga, kakor socijalnim demokratom, temveč podlaga Vsemu delovanju. Oui se morajo tudi vedno držati svoje slovenske narodnosti, ne pa biti mednarodni, kakor uče socijalisti, katerim je mar le za denar in za trebuh, za druztga pa nič. Povedal je, da pravi prijatelji ljudstva so le tisti, ki imajo resno voljo, mu pomagati in mu tudi v resnici dejansko pomagajo. To pa niso hrezverski socijalisti, temveč tisti, ki se trdno drže naukov krščanske vere. Posebno jnas je zanimal govor g. Kregarja, ki je bil poprej sam socijaldemokrat, in zato te ljudi prav dobro pozna. Odkril nam je vse njih delovanje in namene, vse sleparije, s katerimi njih poglavarji motijo uboge zaslepljene delavce. G. Kakovec je govoril posebno za nas kmete in nam pokazal, kaka sreča bi bila za nas )risilna deželna zavarovalnica zoper uime. Prav res .e: ko bi kmetje bili bolj podučeni o stvareh, ki se ičejo tudi njih, nikoli bi ne oddali pri volitvah svo- jega glasu kakemu liberalcu, ki deta pač lepe obljube, a v resnici pa skrbi le za svoj žep. G. Bahar nas je učil, kako moramo složno skupaj držati, Če hočemo kaj doseči, ker moč posameznega je preslaba, da bi kaj opravil. Na zftdnje je govoril zopet Gostincar, kake časopise naj naročujemo. Priporočal je zlasti „Glasnik", ki je časopis pošte.nih katoliških delavcev. Za njim je izpregovoril nekaj besed predsednik Pele, Češ, mi ni.srao taki, kakoršni so socijalni demokrati. Mi ne delamo za denar'), temveč le iz ljubezni do ljudstva, da se ljudje poduče o tem, kar jim je treba vedeti, da jih ne bodo kaki sleparji oslepili. Nam je to bilo posebno všeč, da so govorili delavci sami. Človek pač najložje verjame takemu, ki je njegove vrste. Shod se je sklenil z navdušenimi „živio"-klici papežu in cesarju. Po shodu smo áe marsikatero rekli, kako bi se osnovala posojilnica in za njo tudi delavsko društvo in kmečka zadruga. Z božjo pomočjo upamo, da kmalu vse to dosežemo I DomaČe vesti. t Nadïojîoda Karol Ludoïik je umrl 19. maja v 63. latu svoje dobe. Bil je brst našega presvetlega cesarja, rojen 30. julija 1833. Pokojni nadvojvoda je bil po smrti cesarjeviča Rudolfa eventuelní prestolonaslednik avstrijski. Bil je jako blag in dobrotljiv. Zanimal se je zlasti za vedo in umetnost, katero je z ljubeznijo povspeseval. Ob njegovem preranem grobu žaluje ce a Avstrija. Letošnjo spomlad je obiskal svojega sina nadvojvodo Frana Ferdinanda v Kgiptu, od koder je šel potem tudi v sveto deželo. Na tem potovanju si je nakopal smrtno bolezen. (Duhovske izpremembe.) Prestavljeni so č. gg. : Fr. Zoreč s Ornega vrha kot župnijski upravitelj v,St. Vid pri Cerknici, Jernej Cel usek, kapelan v St. Vidu pri Zatičiui kot upravitelj na Črni vrh. Matej Rihar iz Lašč v Št. Vid pri Zatičiui, Rudolf GregoriČ iz Predyora v Lašče, Viljem M1 e ^ " ' '' Sf"''''""' 1 niro v Tfurn tifi TTfiaťiiln TTarn) Jak nik iz Starega Loga v Faro pri Kostelu, Karol ič iz Fare v Dobernik, Janez Debelak iz Dobernič v Krško, Alojzij Krajner od Sv. Križa poleg Turna kot upravitelj v Polom, Janez Pris to v, doslej v pokoju, k Sv. Križu; novonameščen je dr. Gre-gorij Pečjak kot drugi kapelan v Žužemberku. (Katoliško politično društvoza Dolenjsko) je sklenilo v svoji zadnji seji, da priredi letos ljudske shode v Št. Jerneju, Št. Rupertu, /m-žemberku in v Trebnjem. Dnevi shodov in njih program se pravočasnno naznanijo. (V samostan usmiljenih bratov v Kan-diji) sta nameščena na novo častita brata Martin in Placid; preselil pa se je odtod v Gradec brat Ciril Pč. pater prijor ostane dosedanji. (Treščilo je) 16. maja v neki kozolec na Težki vodi pri StopiČah. Kozolec je pogorel. i) Nedavnu §o je livivlil tukaj neki Bticijaliio-iiomokrfttičiii gDVijniik imiti «vojemn bratu, ki je rokodelen, ila lijegura alii2ba je izvrstii», ker slaži za to, ila okoli leta in véasih kaj govori — na mesec celili 75 glđ. Taki so torej aocyaltii demokrati! Op. ur. (Poročil 96 je) 19. maja g. Drag. Hribar, oređrnk „Domovine" in tiskar v Celju z gdč. Evge-nijo Sumi iz Ljubljan«. (Umrl je) 16. tuaja po dolgi budi bolezni tniruopeski g. župnik J. D o v i č. Naj počiva v mini 1 (Dol, pevsko društvo) priredi svoj prvi poletni koncert v gostilni (na vrtu) pri Tučku v nedeljo dne 7. junija. ( Ga s i 1 n o d ruât v o v Rii d o 1 fo vem) ni obhajalo dné 10. maja t. 1. svojo 261etnico kakor smo napačno poročali, temuč običajno vsakoletno Ftorija-novo slavnost.' Pač pa bode dne 15. in J 6. avgustu t. 1, obhajalo svojo iiOletnieo in aborovanje zaveze kranjskih gasilnih društev, za katero alaynost se delajo uŽB potrebne priprave. (Obrtna šola v Novem mestu) konča letošnje šolsko leto 31. maja, V risarski dvorani razstavljeni 80 izriski učencev, katere si smé vsakdo ogledati, in pričajo o lepem napredku učencev; pri tej priliki se lahko vsak prepriča, koliko se lahko obrt-nijski vajenci nauče; naj tedaj mojstri za njib pridni «bisk šole skrbé. (Gospodarji — vinogradniki — škropite!) Vže prejšnja leta se vam je pripovedovalo, da proti strupeni rosi pomaga edino le škropljenje z ga-Úco. Vsakdo ki ni slep se je jti^epričal laliko že z lastnimi očmi, da je temu res tako. Zato nevernim Tomažem ne govorimo več — slepec naj pade v jamo t Ampak opominjamo samo, da je Čas za prvo šlčitkn naše iskreno ljubljene hćerke Mlťíik^ učenke I. razreda izrekamo vsem Buritduikgiu, prijateljem iu xEaucein, osubito veleii. dniiovšiiiii, tfwpoiliĚimtn uSiteljii!»m s šolukiiiii učenkami, ter za pndarjenn krasne vence naj-.so zahvalo. Jože in Marija Barborič. -J- (134) Bridko iiialjeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in iiiauoem, lU jo naš ljubljeni 8Íu Ivan Plantan, učonec 1. raKroda deške Sole po dolgi miiCui bolezni, bitikoStno nedeljo ob 1 uri zjutraj, aeilem let star, mirno v Gospoda zaspal. Pogreb je, bil 26, maja na pokopališče v ŠmiLel. KANDIJA, 28. maja 1896. Marija Plantan, mati. Franc Plantan, stari oie. Kupovalci vina, pozor! Na Topolovac-u v Istri poŠta Opertalj, dobi se áe mnogo pristnega belega iu rude-a 6ega vina, po 15—16 gld. hektoliter. Obrnite « se na Matija Knavs-a- (130—i) Trtne škropilnice priznane kot najboljše in iiajcenejSe — po 6 gld. 50 kr., dobivajo se pri Antonu Kojtna-tUf (133—1) kleparju v Eadcíah prt Zidanem mostu. V St. Rupertu, z hišnem in vsem kmetijskem poslopjem, prav na prijetnem kraju zraven šolskega poslopja. Proda BO tudi Bamo poslopje, ali pa tudi z vsem zem-IjiBÈem skupaj. — Več se izvt^ pri županstvu v St. Rupertu. (i2s-2) Oelre ihraiijefi lleiir je na prodaj po ceni radi pomanjkanja prostora. — Ustmeuo se upraša pri opravn. „Dol. Nov." (io3-3) (112-3) lltuli smrti gospodarjeve Je: Vinograd na prodaj na Trški gori, v najboljši legi. Natančneje se poizve pri uredništvu t«ga lista. V Škocjanu na Dolenjskem na prodaj je 8 tremi kamni in stopami. V mlinu ste dve sobi, ka-iiinja, dve kleti — tik zraven svinjak in drvarnica. Zraven spada tudi njiva iu gozd. — Vse ie v dobrem stanu. — Več ee zvé pri lastniku Ivami Qornik-u (124—a) v Škocjanu. Na prodaj jo cisto dobra kočija Kje pove vredništvo „Dolenjskih Novic^'. neoženjen ter da zna dobro žagati, ae takoj sprejme pri Jan, LenardUf (104_3) t; Rajhenhiirgu na Šlajerakem. Frortil se „Hisa" Hi na prodaj v Kandiji št. 68. tik Novega niesta, obsto-jeèa iz dvfiU sob, kuhinje cumnate ali shrambe za jedila in zdolaj je obokana klet in hlev, poleg hiše je lep vrt, v obsegu meri 330 kvadrat sežnjev. Hiáa je pri glavni cesti proti Zagrebu, katera je pripravna za gostilno in marsikateri drugi obrt. Hiša je zidana, popolnoma nova, ter z opeko krita. Proda se takoj po najnižji ceni. ~ Već se izve pri lastniku v Kandiji tik Novega mesta. (loi—4) Mesarski učenec iz dobre liiŠe, sprejme ae v poduk. — Kje, pove upravništvo „Dol. Novic". (117—1) Na prodaj je iz proste roke mlin, hlev, snnjak in pod, Tse se v dobrem stanu, uahajajoče se v Brslinu, blizo Železnice, Natančneje se izve pri tamoanjem županu, g. Fr. Jelenou ali pa pri lastnici Urši Stupar v Bršlinu pri Novem mestu. (U8-2) (120-2) Posestvo v cenitvi 8000 gld., na prodaj je v Toplicah pri Novem mestu. Natančneje pri tamošnjemu županu. Jajca za valenje od pravih Brahma kokoši jio 15 kr. Od črnili holandskih kokoiSi % veliko, belo ftopo i)o 25 kr. Od HouJanakili po 25 kr. Od jiravih ítajarskih kokoši po 10 kr. Oit srebrno-padovanskih po 30 kr. Oil Langahans-ovih po 30 kr. Od purjih po 30 kr. Od srebrno-Wyandottea-akili jio 30 kr. Od Italljanekih po 30 kr. Od tnalih po 8» kr. Ud kitalskih po 25 kr. Od sedmograjskih, golovratnih po 20 kr. Od Dorklngs-ovih po 25 kr. Od Yokohatnaklh po 50 kr. Od Eindenskih velikanskih flosl) pu 1 gld. (Jd Pekinških rac po 20 ki. 0(1 velikih štajarskih rac po 20 kr. Jajca, ki jili razpoĚiljant, w vsh čisteifa plemena, Iňlft so uže većkrat preiuoTaua, in pupuluoina jaiiičim za pravo in Ěistx» p: etne. Max Pauly, (86-4) Koílacli (Stajarsko). Več let staro, prav dobro vino po primerno nizki ceni ima ua prodaj Franc Gustin, trgovec v Metliki, (iaj-2) je Lnt primes k b o I) o v i kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi ■« poTsod, pol kilo lu SS kr, Svmj'ilo.' Znrfttli ni ivre dni li po-nuKijenih isdelko* je treba iifiziti a» Utítub zftvoje i imaiiotu : Kath peiner ■••••estHwašMSVMscMsaseaMcsscM« v Semiču ÂDtOQ HÔQÎgSIDaDn, štev. 37 daje v najem (107—3) prodajahlične prostore s stanovanjem vred nft tri ali štiri leta. Već pove lastnik ravno tam. •••••MCOM Kdor hoče kaj kupiti blaga za obleke, bodi-si sukno, cajg ali ženske obleke, narejene srajce (Jagerhemdtin), kravate itd., potem kavo, sladkor, riž(rajž), olje, jedilno in namizno moko in splch vse v špecerijo spadajoče reči, kakor tudi železniiio: lopate, krampe, sekire, teske za pluge, lemeie za lesene in železne pluge, žage, verlfle, žico (drat), kovanje za vrata, oknaiid, ; ako ima kdo za p rod d t i stari mesing, kufer, cinasto posodo, svino, jajca, konoplje, kime) in še druge reči, naj se oglasi pri v Novem mestu pri okrožnem sodišču v gospej Bervarjevi hiši ali pa pri filijali (podružnici) v Šmihelu. Postrežba poštcDa, dobro blago, iiizlte cene. PoBi'bno se zdaj prtporoču, da poDe^iniki travnikov dajo kimd pobiruti, ker «e ^a mali trud lahko veliko zasluzi, (181-1) V vsakem delu dobro izurjenega kovaškega pomoćnika in učenca, kateri ima veselje do kova.>ikfga posla, vsprejnie Peter Gorjupič, 41 kovač v Kandljl pri Novem meaiu. Važna ponmlba. Janez Težak gostilničar in mesar iz Gorenjega Suhora p. Metlika daje v najem na tri leta svojo gostilno in mesarijo, katei a se nalmja v Gornjem Sulioru na državni cesti prav Idiz« tanie cerkvp, obstoječo a štirih sob, kuhiiije s štedilnini ognjiščem, dvema kleti, dvema vodnjiikoma, hlfvojit in nekaj vrta in njiv vse v najboljšem atanii s juav ngodiiimi pogoji. — Poslopje, v kaitrem se iviliaja lepo vrejena mesnica in vfelika ledenica stoji zraven gostilne. Mesarija je bila dosedaj v celi ikri ediii;^ le ta, in ui se bati konkurence. Ako ne bi najemnik vtegnil imeti zadosti ks-pitala 7.ft gostilno, se nm da gostilna tudi na desetek. Pogoje pove gornji. (loa-a) v Laščah pri Fužini ali Dvoru, tik deželne cpste proti Kočevji, obstoječa iz dveh sob, kuhinje, kleti pod hilo, hleva in ua vertu vodnjak ; prilična za vsaki obert, po.selmo za kovača, kolarja i. t. d. Hiša je zidana, popolnoma nova, ter s škupo krita. Cena 460 gold. Več se izve pri Janezu Klincu v Dvoru ali pa Jožefu Klincu na Gorenjempolju pri Toplicah. (i28-i) Novîi líiijižit-ii: Kaíinelska tímm % škapulina (8 sliko.) Za Slovence po knjigab Serapion in CelinSek — — posnel P. Ladislav. ^— z dovoljenj mi) via. ČRSt, IjiiLilj. kneitoèk.ofijBtva. Tiskni J. Krajec. — ÍJovo uiesto 16%, - Cena 7 kr. - Hratje, berite jo! Nemd iiuajy «vojo, Hrvatje ima Bvojo, zakaj ne bi je imeli Slovenei svoje. Oiî 1, 1890 do Miilaj je vpisanih 1074 mluv Bnmii tnkai, kultito pa itrH^oili. ij - Sajvei^udov ininjo fare: Mirnapuć, Metlika, Čatež pri B Trebnju, 8t. Peter — Kjer jili je vei v drniini zapleaiiih, naj imajo jedtiu; kjer je jedna oaeba vpisana, naj raiiëirja ill dobi udov. (laii-l) NuvDtnMto : Odgovorni oréduik loalp Bcnkovtč. — IsilnjsteLi, Enluimk iu tivkar 1. Kr«ji>o ,