Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56, 1998, s. 5 - 31 
GDK 188 Omphalodo-Fagetumfestucetosum drymejae: (497.12 Kočevski Rog) 
Prispelo/Received: September/September 1998 
Sprejeto/Accepted: Oktober/October 1998 
Izvirni znanstveni članek 
Original scientific paper 
DINARSKO JELOVO BUKOVJE Z GORSKO BILNICO V 
KOČEVSKEM ROGU 
Marko ACCETTO* 
Izvleček 
V višjem območju Kočevskega Roga je bila opisana nova subasociacija jelovega bukovja z gorsko 
bilnico (Omphalodo-Fagetum festucetosum drymejae), ki jo od drugih oblik jelovo-bukovih 
gozdov floristično razlikujejo Festuca drymeja, Arum maculatum in Ilex aquifolium. Porašča 
blaga, proti jugovzhodu in severozahodu nagnjena pobočja na pokarbonatnih rjavih tleh (Eutric 
Cambisols) s prhninasto sprstenino. S primerjavo vseh subasociacij jelovo-bukovih gozdov na 
Kočevskem je bilo ugotovljeno, da je subasociacija Omphalodo-Fagetum typicum le varianta 
Asplenium trichomanes subasociacije Omphalodo-Fagetum asperuletosum, ki je osrednja 
subasociacija jelovo-bukovih gozdov. 
Ključne besede: Kočevski Rog (Jugovzhodna Slovenija), Omphalodo-Fagetum festucetosum 
drymejae 
DINARIC FIR- BEECH FOREST WITH FESTUCA DRYMEJA IN 
KOČEVSKI ROG (SE SLOVENJA) 
Abstract 
The new subassociation of fir-beech forest with Festuca drymeja (Omphalodo-Fagetum 
festucetosum drymejae) being floristically differentiated by Festuca drymeja, Arum maculatum, 
and llex aquifolium was described in the higher area of Kočevski Rog. It gently overgrows towards 
SE and SW slopes on brown calcareous soil (Eutric Cambisols). By comparing ali the 
subassociations of fir-beech forests in Kočevsko, it was stated that the subassociation Omphalodo-
F agetum typicum figures only as a variant Asplenium trichomanes of the subassociation 
Omphalodo-Fagetum asperuletosum being the central subassociation offir-beech forests. 
Key words: Kočevski Rog (SE Slovenia), Omphalodo-Fagetum festucetosum drymejae 
• dr. gozd. zn., izr. prof., Biotehniška fakulteta oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 
Večna pot 83, l 000 Ljubljana, SLO 
6 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56 
1 UVOD 
VSEBINA 
CONTENTS 
INTRODUCTION .............................................•......................... 7 
2 METODA DELA 
METHODS .................................................................................. 8 
3 SPLOŠNE EKOLOŠKE RAZMERE 
GENERAL ECOLOGICAL CONDITIONS ...........•..•................ 9 
4 IZSLEDKI RAZISKAVE IN RAZPRAVA 
INVESTIGATION RESULTS AND DISCUSSION ................ 10 
4.1 POSREDNA ANALIZA RASTIŠČNIH RAZMER Z 
ELLENBERGOVIMI INDIKACIJSKI VREDNOSTMI 
INDIRECT ANAL YSIS OF SITE CONDITIONS BASED ON 
ELLENBERG' S INDICA TOR V ALUES .................................................... 10 
4.2 PLASTOVITOST ZDRUŽBE 
COMMUNITY LAYERING ........................................................................ 11 
4.3 FLORISTIČNA SESTAVA, RAZLIKOVALNICE IN 
SOCIOLOŠKE ZNAČILNOSTI SUBASOCIACIJE 
FLORISTIC COMPOSITION, DIFFERENCIAL SPECIES 
AND SOCIOLOGICAL CHARACTERISTICS OF 
SUBASSOCIA TION .................................................................................... 12 
5 PRIMERJA V A SUBASOCIACIJ ASOCIACIJE 
OMPHALODO-FAGETUMNA KOČEVSKEM 
COMP ARISON OF SUBASSOCIATIONS OF 
ASSOCIATION OMPHALODO-FAGETUMIN 
KOČEVSKO .....................•....................................................... 16 
6 SINTAKSONOMSKA UVRSTITEV 
SYNTAXONOMICAL CLASSIFICATION ............................ 22 
7 ZAKLJUČKI 
CONCLUSIONS ....................................................................... 22 
SUMMARY .............................................................................. 22 
VIRI 
REFERENCES ...................................................................•...... 25 
PRILOGA ................................................................................ 27 
1 UVOD 
INTRODUCTION 
7 
Accetto, M: Dinarsko jelovo buko'.lje ... 
Zaradi splošno znane proizvodne sposobnosti rastišč jelovih bukovij, so se na Kočevskem 
po letu 1963 pričela proučevanja in kartiranja gozdne vegetacije z vzporednimi 
pedološkimi, palinološkimi, geološkimi in favnističnimi raziskavami ter se zaključila 
okoli leta 1985. Ta dela sta izvajala Biološki inštitut Jovana Hadžija pri SAZU in Biro za 
gozdarsko načrtovanje Ljubljana. 
Glede na izredno rastiščno pestrost jelovo-bukovih gozdov (Omphalodo-Fagetum) so bile 
opisane številne nižje rastiščne enote. Del zbranega znanja o rastiščih teh gozdov je bil 
objavljen, del pa je ostal zapisan v številnih elaboratih. Prvo zaokroženo, celostnejšo 
podobo rastišč jelovih bukovij na Kočevskm smo dobili z razpravo PUNCER -ja ( 1980), 
ki se je v njej omejil zgolj na tedanje Kočevsko gozdnogospodarsko območje. 
Zunaj omenjenega območja, to je na sosednjem Novomeškem gozdnogospodarskem 
območju, so bile v Kočevskem Rogu opažene in opisane še nove subasociacije. Le redke so 
bile objavljene (ACCETTO 1978). 
Ena izmed neobjavljenih, sicer tabelarno predstavljenih oblik jelovo-bukovih gozdov 
(ACCETTO 1973), ki je doslej niso upoštevali (PUNCER 1980, MARINČEK 1987, 
SMOLE 1988, KORDIŠ 1993), je bila opažena na hladnejši strani Kočevskega Roga. 
Čeprav ne porašča velikih površin, je floristično in ekološko zanimiva, saj se v njej obilno 
pojavlja gorska bilnica (Festuca drymeja), ki je bila tedaj na Kočevskem prvič opažena 
(0354/3,4, leg. & det. 27. 6. 1972, LJU, št. 128422). V tem oziru predstavlja gorska 
bilnica floristično, subasociacija, ki . jo vrsta označuje, pa vegetacijsko posebnost 
Kočevskega Roga in hkrati Kočevske. 
To subasociacijo, ki dopolnjuje pisan rastiščni mozaik jelovo-bukovih gozdov Kočevske, 
bom z manjšimi dopolnitvami, popravki in delno preureditvijo, predstavil v tem 
prispevku. 
Ker se ne strinjam v celoti s kodeksom fitocenološke nomenklature (BARKMAN, J. J. et 
al., 1986) in je bila nomenklaturna revizija ilirskih bukovij (MARINČEK et al., 1992) 
tedaj premalo premišljena, označujem v razpravi jelove-bukove gozdove kot Omphalodo-
Fagetum Treg. 1957 corr. Puncer 1980. 
8 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56 
2 METODA DELA 
METHODS 
Osnova pričujočega prispevka so floristični pop1s1 avtorja 1z leta 1972, ki so bili 
dopolnjeni v maju leta 1973. Zaradi pogodbenih obveznosti pri izdelavi elaborata 
(ACCETTO 1973) teh dopolnitev v priloženi fitocenološki preglednici št. 2 (ibid.) nismo 
mogli upoštevati. Tedanje pomanjkljivo poznavanje mahovne flore nam je narekovalo, da 
smo določili le najbolj pogoste mahovne taksone. 
Pri preučevanju subasociacije je bila uporabljena standardna srednjeevropska metoda 
(BRAUN-BLANQUET 1964), dopolnjena s kasnejšimi dognanji (WESTHOFFF / van 
der MAAREL 1973). Ker pri prvi opredelitvi obravnavane variante jelovega bukovja še 
ni bilo objavljenega gradiva o rastiščih teh gozdov, primerjav nismo mogli opraviti v 
celoti. Ta pomanjkljivost je tokrat odpravljena s primerjavo naše subasociacije z vsemi 
doslej proučenimi in objavljenimi variantami jelovo-bukovih gozdov na Kočevskem 
(PUNCER et al. 1974, PUNCER 1980, ACCETTO 1978), pri čemer smo uporabili 
postopke hierarhične klasifikacije (complete linkage clustering, average linkage 
clustering, minimisation of variance in new clusters) in ordinacije (principal coordinate 
analisis - metric multidimensional scaling) po programu SYN-TAX (PODANI 1993). Pri 
obeh postopkih smo za mero različnosti uporabili komplement Sorensenovega koeficienta 
podobnosti (SORENSEN 1948) in komplement koeficienta "similarity ratio" 
(WESTHOFF / van der MAAREL 1973: 689). 
Enaka postopka in meri različnosti so bili uporabljeni tudi pri ureditvi florističnih popisov 
v vegetacijski preglednici. Pri tem smo kombinirane ocene zastiranja in pogostnosti 
pretvorili po van der MAAREL-u (1979). 
Vpogled v sociološke razmere variante po odstotnih deležih dobimo v grafikonu št. 3, 
vpogled v ekološke razmere pa smo posredno dobili z indikacijsko vrednostjo taksonov 
stanovitne kombinacije (po ELLENBERG et al. 1991 ). 
Opis in laboratorijske analize tal, ki jih povzemamo po J. Kalan-u (1973), je v skladu z 
novejšimi spoznanji dopolnil in preuredil T. Prus. 
Pri poimenovanju rastlinskih taksonov je bilo tako kot pri prvi obravnavi subasociacije 
upoštevano delo MARTINČIČ/ SUŠNIK et al. 1969. 
9 
Accetto, M: Dinarsko jelovo bukovje ... 
3 SPLOŠNE EKOLOŠKE RAZMERE 
GENERAL ECOLOGICAL CONDITIONS 
Oblika z gorsko bilnico, Festuca drymeja, se pojavlja v območju Gozdnogospodarske 
enote Črmošnjice v Kočevskem Rogu, ki ga s širšim okoljem vred uvrščamo v roški 
distrikt dinarskega fitogeografskega (ZUPANČIČ et al. 1987) oziroma v kontinentalni del 
dinarskega fitoklimatskega teritorija (KOŠIR 1979, 32-35). 
Po podatkih najbližje postaje Planina pod Mimo goro (1964 - 1971) je srednja letna 
temperatura 8.3° C (absolutna maksimalna temperatura+ 31.2° C, absolutna minimalna 
temperatura - 17.3° C) s srednjimi letnimi padavinami 1524 mm. 
Porašča blago nagnjena, proti jugovzhodu in severozahodu odprta pobočja z različno 
površinsko skalnatostjo v nadmorski višini okoli 900 do I 000 m na spodnjejurski 
dolomitni podlagi (BUKOV AC et al. 1984). V takih rastiščnih pogojih so se razvila rjava 
pokarbonatna tla (Eutric Cambisols) s prhninasto sprstenino (KALAN 1973). 
Opis in kemijske lastnosti omenjenih tal so razvidne iz spodnjih preglednic. 
Opis talnega profila: 
01: 7 - 1cm, zgoraj rahla plast bukovega listja in odmrlih poležanih trav, pod njo 
okoli 75 % površine plasovito stisnjeno listje debeline do 3 cm; 
Of: I - O cm, močno preraslo in fermentirano listje, kosmasto povezano (na 
približno 30 % površine); 
Oh/A: O - 6 cm, rahel, drobljiv, drobno do debelo grudičast, grudice mehke, mi, vlažen, 
prhninasta sprstenina, mehanično primešana mineralnemu delu tal, zelo gosto 
prekoreninjen od trav, srednje veliki deževniki, prosta drenaža; 
B/z: 6 - (25 - 40) cm, rahel, drobljiv, trdi lešnikasti do oreškasti agregati velikosti do 
2 cm, z nekoliko ostrimi robovi, tg, vlažen, srednje prekoreninjen, srednje veliki 
deževniki, prosta drenaža; 
CI: (25 - 40) - 25 - 55) cm, dolomitna pržina, pomešana s talnimi delci B/z - hor.; 
C2: po (15 - 55) cm, trdi dolomit. 
10 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 5 6 
Preglednica 1: Lastnosti tal v subasociaciji Omphalodo-Fagetumfestucetosum drymejae 
Table 1: Soil quality in the subassociation Omphalodo-Fagetumfestucetosum drymejae 
Rjava pokarbonatna tla (Eutric Cambisols) 
Horizont (Horizon) Oh/A B/z 
pH v KCL (pH in KCL) 5,20 6,45 
CaC03 8,52 
Humus 41,80 7,84 
N 1,03 0,42 
N org sn. (org. Matter) 2,46 5,36 
C/N (C/N ratio) 23,55 10,83 
s 45,18 
Yl 1,36 
T-S 0,88 
T 40,06 
V% 98,09 
Glina 46,60 
Tekstura (Texture) tg 
Subasociacija Omphalodo-Fagetum festucetosum drymejae meji le v najvišjih območjih 
Kočevskega Roga na asociacijo Cardamini savensi-Fagetum Košir 1962, drugod pa se 
mozaično prepleta z drugimi oblikami jelovo-bukovih gozdov. 
4 IZSLEDKI RAZISKAVE IN RAZPRAVA 
INVESTIGATION RESULTS AND DISCUSSION 
4.1 POSREDNA ANALIZA RASTIŠČNIH RAZMER Z ELLENBERGOVIMI 
INDIKACIJSKI VREDNOSTMI 
INDIRECT ANAL YSIS OF SITE CONDITIONS BASED ON ELLENBERG' S 
INDICA TOR V ALUES 
Iz kombinacije podatkov analize tal (preglednica št. 1) in analize stanovitne kombinacije 
rastlinskih taksonov (ELLENBERG et al. 1991) v tabeli št. 2, ki posredno kaže na 
ekološke razmere rastišča subasociacije z gorsko bilnico, sklepamo, da gre za sveže, 
zmerno toplo rastišče v suboceanski klimi na zmerno do slabo kislih, z dušikom zmerno 
11 
Accetto, M: Dinarsko jelovo bukovje ... 
preskrbljenih rjavih pokarbonatnih tleh in z dokaj strnjeno gozdno vegetacijo. Pri tem 
moramo poudariti, da je najbolj očitno izražena svežost rastišča, kar se sklada z njeno 
razširjenostjo v zgornjem gorskem pasu, sledita kontinentalnost in svetlobne razmere, 
medtem ko si obe analizi glede reakcije tal nista v soglasju: pri indikacijskih ocenah 
reakcije tal je modus v polju indiferentnih vrst. Zato smo se v tem primeru oprli na 
dejanske rezultate analize tal. 
Preglednica 2: 
Table 2: 
Analiza Ellenbergovih indikacijskih vrednosti 
Analysis of Ellenberg 's indication values 
Indik. ocena 1 2 3 4 
1 1 1 6 10 
2 1 1 4 
3 6 4 10 
4 2 
5 
6 1 1 
1 - svetloba (light value) 
3 - kontinentalnost ( continentality value) 
5 - kislost (reaction value) 
4.2 PLASTOVITOST ZDRUŽBE 
COMMUNITY LA YERING 
5 6 7 8 9 
3 1 2 
6 4 1 
3 1 
16 2 1 
2 2 6 2 2 
8 5 4 2 
2 - temperatura (temperature) 
4 - vlažnost (humidity value) 
6 - dušik v tleh (nutrient value) 
X 
1 25 
8 25 
1 25 
4 25 
11 25 
4 25 
Drevesno plast, katere srednja pokrovna vrednost je med 60 in 90 %, gradita bukev in 
jelka. Sestoji te vegetacijske enote so bili v preteklosti močno izkoriščani, zato bukev 
ponekod popolnoma prevladuje. V takih sestojih le še po starih panjih jelke sklepamo, da 
je tod v preteklosti rasel mešan gozd jelke in bukve. Pogosto so na rastišča obravnavane 
subasociacije vnašali smreko. Gorski javor se pojavlja predvsem posamič. 
V grmovni plasti s pičlo srednjo pokrovno vrednostjo (10 in 30 %) se poleg že omenjenih 
vrst drevesne plasti in gorskega bresta, količinsko obilneje pojavljata le Daphne laureola 
in D. mezereum. Druge grmovnice, kot so Rosa pendulina, Lonicera xylosteum in Corylus 
avellana, dobimo predvsem posamič. 
12 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56 
Količinsko obilnejša je plast zelišč (20 do 70 %), v kateri se v strnjenih preprogah 
ponekod pojavlja le Festuca drymeja. Preostale vrste, kot so Omphalodes verna, 
Cardamine trifolia, Mercurialis perennis in Oxalis acetosella, imajo v primerjavi z 
omenjeno bilnico znatno manjšo pokrovno vrednost. 
Pokrovnost mahovne plasti, ki ni bila podrobneje proučena, je neznatna. 
4.3 FLORISTIČNA SESTAVA, RAZLIKO V ALNICE IN SOCIOLOŠKE 
ZNAČILNOSTI SUBASOCIACIJE 
FLORISTIC COMPOSITION, DIFFERENCIAL SPECIES AND 
SOCIOLOGICAL CHARACTERISTICS OF SUBASSOCIA TION 
Iz preglednice št. 3 ter analitične fitocenološke preglednice 1, ki je sestavljena iz 7, s 
pomočjo klasičnih fitocenoloških postopkov ter metod hierarhične klasifikacije (slikal) in 
ordinacije urejenih florističnih popisov, je razvidno, da subasociacija po številu vrst ni 
bogata. Vključno s taksoni, ki se pojavljajo enkrat, jo namreč sestavlja 93 rastlin, od tega 
72 semenk, 8 praprotnic in 13 kriptogamnih vrst. V primerjavi z drugimi oblikami jelovo-
bukovih gozdov obravnavana subasociacija zaostaja celo za subasociacijo Omphalodo-
Fagetum mercurialetosum z doslej najmanjšim številom ugotovljenih vrst (103). Zato jo 
lahko štejemo za rastlinsko najobubožanejšo varianto jelovih bukovij na Kočevskem 
(srednje število vrst v popisuje 45, KV je 13,6 %). 
SIMILARITY RA TIO 
0,4 
0.3 
0.2 
0.1 
13 
Accetto, M· Dinarsko jelovo bukovje ... 
Slika I: Hierarhično kopičenje popisov iz vegetacijske preglednice 1 
Fig. 1: Hierarchical clustering of releves from the fitocenological table 1 
Preglednica 3: 
Table 3: 
Sintaksonomske skupine 
Syntaxonomical groups 
Število 
Number 
(n) 
AREMONIO-F AGION 12 
FAGETALIA-SYL V A TICAE 32 
QUERCO-FAGETEA 10 
ADENOSTYLET ALIA 10 
V ACCINIO-PICEETEA s. lat. 15 
ASPLENIETEA TRICHOMANIS 4 
OSTALE (Other sp.) 6 
MAHOVI 4 
SKUPAJ (Sum) 93 
Delež 
Share 
(%) 
12,9 
34,4 
10,8 
10,8 
16 
4,3 
6,5 
4,3 
100 
14 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56 
Iz analitične vegetacijske preglednice 1 je razvidno, da so v obravnavani subasociaciji 
prisotne vse značilnice asociacije jelovo bukovih gozdov Abies alba, Omphalodes verna, 
Cardamine trifolia, Aremonia agrimonioides, Calamintha grandiflora in Rhamnus fallax 
(TREGUBOV 1957, PUNCER 1980), ki imajo stalnost med III in V. 
Kot lahko razberemo iz primerjalne preglednice vseh oblik jelovih bukovij na 
Kočevskem, ki jo zaradi obsežnosti in že objavljene sintetične tabele (PUNCER 1980) ne 
prilagam, jo od doslej opisanih subasociacij floristično razlikujejo predvsem Festuca 
drymeia, Arum maculatum in Ilex aquifolium, ki jih štejemo za razlikovalnice. 
Festuca drymeja Mertens & Koch je izrazito disjunktno razširjena vrsta, saj jo dobimo 
od dela severne Afrike, preko južne Italije, dela Balkanskega polotoka, dela vzhodne in 
jugovzhodne Evrope, severne Turčije, Kavkaza, do severnega Irana (CONERT 1994: 
546-547). Zato jo MEUSEL et al. (1965) označujejo kot vzhodno alžirsko-(centralno)-
vzhodno submediteransko montansko-praenoriško-karpatsko demontansko vrsto. 
V Sloveniji je razširjena v njenem vzhodnem (Haloze) in severnem delu (Kozjak) ter na 
Primorskem (Čaven) (MAYER 1953, MARTINČIČ / SUŠNIK et al. 1984). Odkritih 
nahajališč na Kočevskem (Kočevski Rog, Kapič, nad Srobotnikom ob Kolpi) in na 
Bohorju doslej niso upoštevali ne v domačih (MARTINČIČ/ SUŠNIK et al. 1984: 705) 
ne v tujih botaničnih virih (CONERT 1994: 547). 
V splošnem raste na vlažnih, senčnih rastiščih v gorskem, spodnjem subalpinskem in tudi 
podgorskem pasu, na svežih, slabo kislih, z dušikom preskrbljenih, humoznih glinastih 
tleh (ibid.). Dobimo jo predvsem na rastiščih bukovij (Fagion sylvaticae) in le redko na 
rastiščih belega gabra (ibid). 
Med vsemi do sedaj opisanimi oblikami jelovo-bukovih gozdov na Kočevskem, se 
pojavlja le v naši fitocenozi. S svojo prisotnostjo in še bolj s količinsko obilnostjo očitno 
floristično ločuje našo od drugih subasociacij. 
Druga razlikovalnica Arum maculatum L. je značilnica reda Fagetalia sylvaticae m 
kazalka svežih, zmerno kislih, nitrofilnih rastišč ter po razširjenosti subatlantska 
(submed.) vrsta (OBERDORFER 1979:113). V naši obliki jelovega bukovja doseže 57 % 
stalnost, medtem ko se v primerjanih fitocenozah pojavlja le v dveh sintaksonih in to z 
najmanjšo stalnostjo (12 % oz. 13 %). 
15 
Accetto, M: Dinarsko jelovo bukovje ... 
Vrsta Ilex aquifolium L., tretja razlikovalnica, ki je po OBERDORFER-ju (1979: 619) 
atlantsko-submediteranska vrsta, primešana čistim in jelovim bukovjem, kaže na sveža do 
zmerno sušna z dušikom preskrbljena zmerno kisla rjava tla. V Sloveniji jo dobimo v 
predalpskem, subpanonskem, preddinarskem, dinarskem in submediteraskem svetu 
(MARTINČIČ/ SUŠNIK et al. 1984: 285). 
V fitocenološkem tabelarnem gradivu o jelovih bukovjih s Kočevske (PUNCER et al. 
1974, ACCETTO 1978, PUNCER 1980 in dr.) je bila omenjena zazdaj samo v 
subasociaciji Omphalodo-Fagetum festucetosum (PUNCER et al. 1974), kjer ima 29 % 
stalnost, medtem ko se v naši fitocenozi pojavlja s stalnostjo 57 %. Temu se ne smemo 
čuditi, saj je oblika z gozdno bilnico razširjena v jugovzhodnem delu Roškega pogorja, 
kjer je, zlasti v območjih, ki so odprta proti Beli krajini, tako pogosta in količinsko tako 
obilno razširjena kot le malokje v Sloveniji. 
S svojo dokajšno stalnostjo tako horološko in floristično jasno ločuje našo od drugih 
oblik jelovih bukovij na Kočevskem. 
Vse izbrane razlikovalnice po navedenih lastnostih dobro predstavljajo ekološke razmere 
rastišča subasociacije z gorsko bilnico (glej razdelek 3). Pri prvotni opredelitvi te 
subasociacije sta bili poleg gorske bilnice uvrščeni med razlikovalnice Rosa pendulina in 
Helleborus niger. Po kasneje objavljenem primerjalnem fitocenološkem gradivu 
(PUNCER 1980) pa se je pokazalo, da nista dobri razlikovalnici, saj sta v nekaterih 
drugih oblikah jelovih bukovij pogostejši. 
V grafikonu št. 3, ki ponazoruje sociološko podobo naše subasociacije, vidimo, da 
prevladujejo vrste reda Fagetalia sylvaticae Pawl. 1928. Po deležu na drugem mestu so 
predstavnice razreda Vaccinio-Piceetea s. lat. Slede s približno enakim deležem vrste 
zveze Aremonio- Fagion Toro k, Podani, Borhidi I 989, reda Adenostyleta!ia G. et J. Br.-
Bl. 1931 ter razreda Querco-F agetea Br. -BI. et Vlieg. in Vlieg 193 7. Čeprav taksoni 
skupin reda visokih steblik in razreda smrekovih gozdov nimajo večje stalnosti in srednje 
pokrovne vrednosti, navzočnost njihovih predstavnic, kot so vrste Senecio fuchsii, 
Polygonatum verticillatum, Veratrum album ter Oxalis acetosella, Mayanthemum 
bifolium, Vaccinium myrtillus in Dryopteris expansa, kaže na svežost oziroma na zmerno 
do slabo kislost rastišča te oblike. 
Navzočnost predstavnice skalnatih rastišč razreda Asplenietea trichomanis in drugih vrst 
je pičla. 
16 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56 
Nomenklaturni tip subasociacije je popis št. 1 v vegetacijski preglednici 1 v Prilogi. 
5 PRIMERJA V A SUBASOCIACIJ ASOCIACIJE 
OMPHALODO-FAGETUMNA KOČEVSKEM 
COMPARISON OF SUBASSOCIATIONS OF ASSOCIATION 
OMPHALODO-FAGETUMIN KOČEVSKO 
Skupaj smo primerjali 12 sintaksonov s Kočevske, 10 iz sintetične tabele PUNCER-ja 
(1980), pri čemer smo varianti Galium rotundifolium in Carex alba subasociacije 
Omphalodo-Fagetum asaretosum obravnavali kot dve samostojni subasociaciji in 
subasociacijo -asaretosum kot celoto ter 2 sintaksona avtorja ACCETTA (1973, 1978). 
Ker so bile primerjave med doslej opisanimi in objavljenimi oblikami jelovih bukovij že 
izvedene klasično (PUNCER 1980), tokrat izvajamo primerjavo zaradi utemeljitev nove 
subasociacije z gorsko bilnico. Zdajšnja primerjava je prinesla nova spomanaja k 
vednosti o tipološki delitvi asociacije Omphalodo-Fagetum. Prvo kar ugotavljamo je, da 
v primerjavo ni bila vključena subasociacija -homogynetosum, ki jo PUNCER (1980) na 
Kočevskem ne omenja. Opažena je bila kasneje v hladnejšem delu Roškega pogorja in 
zahodnem delu Kočevske. Druga ugotovitev je, da v Puncerjevem primerjalnem gradivu 
(ibid.) navedena lišajska vrsta Peltigera aphtosa pri nas (po ustnem mnenju F. Batiča) še 
ni bila odkrita. Zato sem pri primerjavi to lišajsko vrsto izločil. 
Uporabljenih je bilo več postopkov hierarhičnega kopičenja, ki kažejo na podobnosti in 
tudi razlike. Pri tem se je pokazalo, da sta postopka popolnega povezovanja in minimalne 
variance novih šopov (similarity ratio) dala povsem enake rezultate. 
S0RENSBN 
Compltte Hnka&e clusteri•& 
o.• 
0,3 
... 
0.1 
~ .. 
oolV,ISl.fl:>,jlf<o""CDC,,""'°' 
S!MlLARITY RA TIO 
Complete Unl(age .clu!tering 
... 
0,5 
o.• 
0,3 
... 
0.1 
" N ... "'r,.""t,;"(l'I"'""·""" 
typicum 
4 - asaretossum 
7 mercurialetosum 
1 O - festucetosum 
altissimae 
Anr:agt llnka1e tlusterln& 
... 
"" --fll'INV\"'11'"-\0IDC'oolo("" 
Averagt linktge clusterlng 
o., 
o.• 
0.3 
... 
0.1 
" . """"""'""141""'~·"'°' ... 
2 - asaretosum var. 
Galium rotundi olium 
5 - as eruletosum 
8 neckeretosum 
17 
Accetto, M: Dinarsko jelovo bukovje ... 
Minlmhatlon or variance- in new clusten 
. .. 
" .. ;,ill')N"fl'lr- ... ll:lfl'"".aool 
Minhniutlon of varhmce in new tlusten 
0,1 
• N 
... ~'H'••_.ISl,f(').,..-!IIIIIP< ... 
3 - asaretosum var. Carex alba 
6 - aceretosum 
9 - adenos letosum 
11-festucetosum drymejae 12 - thelypteretosum altissimae 
Slika 2: 
Fig. 2: 
Dendrogrami subasociacij asociacije Omphalodo-Fagetum na Kočevskem 
Dendrograms oj subassociations o/ association Omphalodo-Fagetum in the Kočevsko 
area 
18 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56 
Iz dendrogramov št. 2 do 7 (slika 2) je razvidno, da se subasociacija -festucetosum 
drymejae (stolpec 11) povezuje v tretjem šopu s subasociacijo -mercurialetosum (stolpec 
7) le pri postopkih popolnega povezovanja in postopku minimalne variance novih šopov 
(komplement Sorensovega koeficienta), medtem ko pri vseh drugih metodah kaže na 
dokajšno samosvojost. S postopki kopičenja smo tako iz primerjave izločili vrsto 
sintaksonov, ki pri njej ne prihajajo v poštev. Zato nam preostane le še podrobnejša 
primerjava subasociacij - festucetosum drymejae in -mercurialetosum, s katero se 
povezuje na stopnji podobnosti okoli 70 %. 
Obe subasociaciji se med seboj razlikujeta floristično in ekološko. Od izbranih rastlinskih 
razlikovalnic subasociacije -festucetosum drymejae, to so Festuca drymeja, Arum 
maculatum in Ilex aquifolium se prva pojavlja le v tej subasociaciji s stalnostjo V, drugi 
dve pa s stalnostjo III, medtem ko sta le-ti v subasociaciji -mercurialetosum samo slučajni 
vrsti. Subasociacija -mercurialetosum se loči od subasociacije -festucetosum drymejae 
predvsem po večji stalnosti in srednji pokrovnosti vrst Mercurialis perennis (V), 
Cyclamen purpurascens (V) in Euonymus verrucosus (III). Razlike so tudi v številčnosti 
vrst reda Adenostyletalia in razreda Vaccinio-Piceetea, ki so v subasociaciji -
festucetosum dramejae številčnejše. Razlika je tudi v navzočnosti, sicer redkih, 
subalpinskih vrst Polygonatum verticillatum in Polystichum lonchitis v subasociaciji -
festucetosum drymejae, medtem ko teh v subasociaciji -mercurialetosum ni. 
Poleg opisanih florističnih razlik se oba sintaksona razlikujeta tudi v tleh. Prevladujoči 
talni tip v subasociaciji -mercurialetosum so rendzine (PUNCER 1980), medtem ko v 
subasociaciji -festucetosum drymejae prevladujejo rjava pokarbonatna tla s prhninasto 
sprstenino. 
Navedene kvalitativne in kvantitativne floristične ter ekološke razlike očitno kažejo, da 
gre za samostojno subasociacijo Omphalodo-Fagetumfestucetosum drymejae. 
Pri opredeljevanju nižjih sintaksonomskih enot (subasociacij, variant) smo se s klasičnimi 
postopki fitocenologije predvsem opirali na floristične, sociološke in ekološke razlike. 
Uporaba metod matematične ekologije v fitocenologiji pa nam razkriva še druge 
podrobnosti. 
Primerjave z omenjenimi metodami so subasociacije asociacije Omphalodo-Fagetum 
razdelile v več šopov. Ne glede na postopke in meri različnosti, se v štirih primerih v 
šopih povezujejo isti sintaksoni. 
19 
Accetto, M: Dinarsko jelovo bukovje ... 
V prvem šopu se s stopnjo podobnosti okoli 80 % nekoliko presenetljivo povezuje 
subasociacija -typicum (stolpec 1), za katero je dognano, da nima razlikovalnic 
(PUNCER 1980, 485) s subasociacijo -asperuletosum (stolpec 5). Če ob tem primerjamo 
še rezultate opisa (VOVK 1974) in laboratorijske analize tal (LOBNIK 1975), lahko 
ugotovimo, da gre pri obeh sintaksonih tudi za rjava pokarbonatna tla s horizonti 01, Al, 
AL, B 1, B2, ki se komaj razlikujeta v kislosti omenjenih horizontov, nekolikšna je razlika 
v vsebnosti P2O5, K2O ter zasičenosti z bazami (V). 
Potrditev o podobnosti med obravnavanima sintaksonoma dobimo tudi v prirastoslovni 
študiji rasti in razvoja bukovih gozdov (KOT AR 1989). Tovrstna primerjava med 
sintaksonoma -mayanthemetosum, ki se po ugotovitvah TREGUBOV-a in VOVK-a 
(1959: 18) bistveno ne razlikuje od subasociacije -asperuletosum (=omphalodetosum) in -
typicum, kaže pri vseh obravnavanih prirastnih kazalcih na veliko podobnost [glej tabele 
št. 3, 8, in 9 v KOTAR (1989)]. 
Na osnovi teh ugotovitev lahko spoznamo, da subasociacija -typicum ni samostojna 
subasociacija, temveč le varianta subasociacije-asperuletosum, to je Omphalodo-Fagetum 
asperuletosum var. Asplenium trichomanes var. nova, ki jo floristično ločijo le vrste 
razreda Asplenietea trichomanis in epilitski mahovi razreda Tortulo-Homalothecietea 
(glej sintetično tabelo št. 1, PUNCER 1980). Razlikovalnici te variante sta Asplenium 
trichomanes, ki se tod pojavlja z največjo stalnostjo ter Moehringia muscosa. 
Nomenklaturni tip variante: PUNCER (1980: tabela 1, popis št. 8), Lectotypus hoc 
loco. 
V drugem šopu, ki se povezuje s prvim, se na stopnji podobnosti več kot 90 % povezuje 
varianta Galium rotundifolium (stolpec 2) s celotno subasociacijo -asaretosum (stolpec 
4), z nekoliko manjšo podobnostjo se z njim povezuje tudi varianta Carex alba (stolpec 
3). Ti izsledki do določene mere podpirajo domnevo PUNCER-ja (1980), da gre pri 
slednji varianti dokaj verjetno za samostojno subasociacijo. Kljub temu pa dvomi še 
vedno ostajajo, saj bo za končno rešitev tega problema potrebno v primerjavo vključiti še 
podobne sintaksone jelovih bukovij z drugih območij. 
V četrtem šopu se razen v enem primeru (postopek na osnovi povezovanja srednjih 
razdalj - similarity ratio ), povezujeta subasociaciji -adenostyletosum (stolpec 9) in -
festucetosum altissimae (stolpec 10), katerima se priključuje še subasociacija -
neckeretosum (stolpec 8). Da je slednja nekoliko drugačna od primerjanih, nas opozarja 
zlasti postopek kopičenja na osnovi srednjih razdalj (average linkage) in meri različnosti 
20 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56 
- similarity ratio. Skupna značilnost vseh treh omenjenih oblik je večji delež kisloljubnih 
vrst razreda Vaccinio-Piceetea s. lat. 
Razlike pri postopkih hierarhičnega kopičenja pa se kažejo predvsem v različnem 
povezovanju nekaterih sintaksonov k že omenjenim šopom ali pri povezovanju le-teh v 
nove šope (stolpca 6 in 12). 
Tako se pri vseh treh postopkih, kjer smo upoštevali tudi stalnost vrst (similarity ratio ), v 
prvi šop vključuje tudi subasociacija -mercurialetosum (stolpec 7). 
Subasociaciji -aceretosum (stolpec 6) in -thelypteretosum (stolpec 12) se povezujeta v isti 
šop le v tretjem (postopek popolnega povezovanja - similarity ratio) in petem šopu 
(postopek minimalne variance novih šopov - komplement sorensenovega koeficienta), 
medtem ko pri vseh drugih postopkih kažeta, da sta precej drugačni. To zlasti velja za 
subasociacijo -thelypteretosum, ki jo komaj še uvščamo med jelova bukovja. Značilnost 
obeh oblik je večji delež vrst reda Adenostyletalia. 
Dvorazsežni ordinacijski diagram št. 1 (metoda glavnih komponent) v splošnem potrjuje 
gornje ugotovitve in nam hkrati kaže, da je subasociacija -asperuletosum ekološko 
osrednja oblika jelovih bukovij. Od nje se v vertikalni smeri navzgor razvrščajo 
subasociacije na bolj vlažnih rastiščih, v isti smeri navzdol pa subasociacije na manj 
vlažnih rastiščih jelovih bukovij. V horizontalni smeri se levo od osrednje subasociacije 
-asperuletosum razvrščajo sintaksoni, ki se pojavljajo v višjih (9 -adenostyletosum), 
desno od nje sintaksoni v nižjih nadmorskih višinah (4 = asaretosum). Iz diagrama je 
tudi razvidno, da sta subasociaciji -thelypteretosum in -asaretosum, skrajni obliki jelovih 
bukovij. 
0.3 
0.2 
0.1 
o.o 
-0.1 
-0,2 
0,3 
0,2 
0.1 
o.o 
SORENSEN 
12 - tkelypttritosum 
11 - festucetosum drymejae 
6 „ tlceretosum 
1 -l)lplcum 
ti „ asperuletosum 
7 - mercurlaletosum 
21 
Accetto, M: Dinarsko jelovo bukovje ... 
(ObJwcts> 
9 
- adenNtyletosum - aw.retosum var. Gallum rotundlfollum 
3 • asareiosum var. Caru ulba 
; asaretosum 
10 festucetosum aftissimae 
8 - neckeretoaum 
-0.l o.o 
SIMILARITY RATIO 
t 2 - thelypteretosum 
, - aceretasum 
11 - fesluceto.mm drymejae. 
5 - asperultf()Sllm 
mercurlaletosum - 7 1-typlcum 
0.1 0.2 Alcis 1 
s _ adenostylewsum 3 - asn.retosum w.r. Carex alba 
- asaretosum var. Gallum roJundifolium :2 • _ asaretosum 
-0.2 
Slika 3: 
Fig. 3: 
10 ~ festucetosum tdli$$imae 
8 " neckeretosum 
-0.2 -0.1 o.o 0,1 0.3 ~is 1 
Dvorazsežna ordinacijska diagrama doslej opisanih subasociacij jelovo-bukovih 
gozdov v Kočevskem Rogu 
Two-dimensional scatter diagrams oj the subassociations of the fir-beech forests 
described in Kočevski Rog. 
22 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56 
6 SINTAKSONOMSKA UVRSTITEV 
SYNTAXONOMICAL CLASSIFICA TION 
Kot večino doslej opisanih oblik jelovih bukovij tudi novo subasociacijo Omphalodo-
Fagetum festucetosum drymejae uvrščamo v podzvezo Lamio-Fagenion Borhidi ex 
Marinček et al. 1992, zvezo Aremonio-Fagion (I. Horvat 1938) Tčirok, Podani & Borhidi 
1989 in red Fagetalia sylvaticae Pawl. 1928. 
7 ZAKLJUČKI 
CONCLUSIONS 
S primerjavo vseh opisanih oblik jelovo-bukovih gozdov na Kočevskem je bila 
utemeljena nova subasociacija Omphalodo-Fagetum festucetosum drymejae, ki je 
posebnost Kočevskega Roga in hkrati Kočevske v florističnem in ekološkem oziru. 
S postopki hierarhičnega kopičenja in razvrščanja oblik jelovih bukovij na Kočevskem 
smo v večini primerov potrdili njihove doslej ugotovljene razlike in sorodnosti (PUNCER 
1980). Nova dognanja so spremenila vednost o subasociaciji -typicum, ki ji glede na 
floristično, talno in prirastno dokajšno podobnost s subasociacijo Omphalodo-Fagetum 
asperuletosum, znižujemo sintaksonomski rang in jo štejemo za varianto Omphalodo-
Fagetum var. Asplenium trichomanes var. nova. 
Za ekološko osrednjo obliko jelovih bukovij na Kočevskem in dokaj verjetno tudi drugod 
v dinarskem svetu lahko štejemo subasociacijo OmjJhalodo-Fagetum asperuletosum. 
SUMMARY 
Using the standard Central European method (BRAUN-BLANQUET 1964, WESHOFF / 
van der MAAREL 1973) and comparisons by hierarchical classification and ordination 
according to the programme PODANY (1993) of all described subassociations of fir-
beech forests in Kočevsko (PUNCER et. al. 1974, PUNCER 1980, ACCETTO 
1973, 1978), the new subassociation Omphalodo-Fagetum Treg. 1957 corr. Puncer 1980 
festucetosum drymejae subass. nova was described. 
23 
Accetto, M: Dinarsko jelovo bukovje ... 
It occurs on fresh parts of Kočevski Rog, representing the most south-eastern island of 
Dinaric fir-beech forests in Slovenia. Mean annual temperature of the area is 8,3 ° C ( abs. 
min. temp. -17, 7° C; abs. max. temp. 31,2° C - for the years 1964 to 1971, according to 
the Planina meteorological station at the foot of Mirna gora), and 1524 mm the mean 
annual precipitation. 
It overgrows gentle slopes of altitude about 900 to 1000m, on the lower Jurassic 
dolomites (BUKOVAC et al. 1984), where brown calcareous soil (Eutric Cambisols) with 
mor rendzina (KALAN 1973) developed. The soil quality figures in Table 1, the 
indirectly stated site conditions by Ellenberg indicator values (ELLENBERG et al. 1991) 
are seen in Table 2. 
The phytocoenological Table 1 shows that species Festuca drymeja, Arum maculatum, 
and Ilex aquifolium differentiate the subassociation Omphalodo-Fagetum festucetosum 
drymejae from other subassociations of fir-beech forests in Kočevsko. 
The stands in sites of the subassociation in question are made foremost of fir and beech 
accompanied by some individual Acer pseudoplatanus. The spruce has been introduced to 
the sites belonging to the new subassociation through afforestations at the end of the last 
century; this is indicated by mature stands which are to be found in places. 
In shmb layer, Daphne mezereum and D. laureola are the most frequent, in herb layer 
Festuca drymeja reaches the greatest cover value next to Cardamine trifolia. The cover 
value of moss layer is insignificant. 
The comparison of the new described subassociation with other subassociations of fir-
beech forests in Kočevsko (Picture 2) described till now, showed that it is a matter of an 
independent subassociation Omphalodo-Fagetum festucetosum drymejae (Column 11). 
Floristically, the subassociation -mercurialetosum (Column 7) is the nearest one, 
distinguished by the greatest constancy and cover value of the species Mercurialis 
perennis, presence of the species Euonymus verrucosus, absence of species of the order 
Adenostyletalia, and scarce constancy of taxa of the class Vaccinio-Piceetea s. lat. Both 
subassociations compared differ also in soil: the prevailing type of soil of the 
subassociation -mercurialetosum are rendzinas and of the new described subassociation 
brown calcareous soil (Eutric Cambisols). 
24 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56 
The same comparison also shows the similarities till now unmentioned among some 
syntaxa of fir-beech forests. The linkage of the typical subassociation (Column 1 ), having 
no differential species (PUNCER 1980, 485), with the subassociation -asperuletosum 
(Column 5) forced us to also compare in greater detail their site factors and others. It was 
found that both subassociations compared are also pretty similar in soil (01, Al, AL, Bl, 
B2 - VOVK 1974) as well in values of increase indexes (KOTAR 1989). The typical 
subassociation, differentiating from the compared subassociation -asperuletosum 
(=omphalodetosum) only by species of the class Asplenietea trichomanis and epilytic 
moss taxa of the class Tortulo-Homalothecietea, is not an independent one, but only a 
variant Asplenium trichomanes var. nova of the subassociation Omphalodo-Fagetum 
asperuletosum. 
The discussion allows the following statements: 
the new subassociation Omphalodo-Fagetum festucetosum drymejae was described 
and established; its nomenclatural type is the releve 1 of the phytocoenological Table 
1, 
it is classified in the suballiance Lamio-Fagenion Borhidi ex Marinček et al. 1992, 
alliance Aremonio-Fagion (I. Horvat 1938) Torok, Podani & Borhidi 1989, and 
order Fagetalia sylvaticae Pawl. 1928, 
we confirmed, in the majority of cases, by procedures of clustering and ordination of 
subassociations of fir-beech forests in Kočevsko, the differences and parentages 
(PUNCER 1980) till now stated, 
only the elimination of the independent subassociation -typicum, being but the variant 
Asplenium trichomanes var. nova of the subassociation Omphalodo-Fagetum 
asperuletosum is not in accordance with the knowledge about fir-beech forests of so 
far. Nomenclatural type of the variant: PUNCER (1980: Table 1, releve 8), 
Lectotypus boe loco, 
the central subassociation of fir-beech forests in Kočevsko, most probably also 
elsewhere in Dinaric region, is the subassociation Omphalodo-Fagetum 
asperuletosum. 
VIRI 
REFERENCES 
25 
Accetto, M: Dinarsko jelovo bukovje ... 
ACCETTO, M., 1973. Gozdne združbe in rastiščnogojitveni tipi v G. e. Čnnošnjice. -Biro za 
gozdarsko načrtovanje. Elaborat. 
ACCETTO, M., 1978. Dinarski jelovo-bukov gozd z gorsko krpačo (Abieti-Fagetum dinaricum 
Treg. 1957 thelypteretosum limbosprmae subass. nova). -Poroč. Vzhodnoalp.-
dinar. dr. preuč. veget. 14, 105-113. SAZU. 
BARK.MAN, J. J. et al., 1986. Code der pflanzensoziologischen Nomenklatur. -Vegetatio, 67,(3), 
s. 145-195. 
BRAUN-BLANQUET, J., 1964. Pflanzensoziologie. -GrundzUge der Vegetations Kunde. Wien-
New York. 
BUKOV AC, J. et al., 1984. Tolmač za list Črnomelj L 33-91. -Osnovna geološka karta l: l 00 000, 
Beograd 
CONERT, H. J., 1994. Festuca dtymeja. In: Hegi: lllustrierte Flora von Mitteleuropaea, 1, (3), s. 
544-547. 
ELLENBERG, H. et al., 1991. Zeigerwerte von Pflanzen in Mitteleuropa.-Scripta Geobotanica, !8, 
G5ttingen. 
KALAN, J., 1973. Tla v G. e. Čnnošnjice. V: ACCETTO: Gozdne združbe in rastiščnogojitveni 
tipi v G. e. Črmošnjice. Biro za gozdarsko načrtovanje. Elaborat. 
KOŠIR, ž., 1962. Obersicht der Buchenwalder im Obergangsgebiet zwischen Alpen und 
Dinariden. -Mitt. Ostalp.-Dinar. Pflansoziol. Arbeitsgem., Padova, 2, s. 54-66. 
KOŠIR, 1979. Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji. -
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 17, s. 1-242. 
KOTAR, M., 1989. Prirastoslovni kazalci rasti in razvoja bukovih gozdov v Sloveniji. -Zbornik 
gozdarstva in lesarstva, 33, s. 59-80. 
LOBNIK, F., 1975. Talne razmere na Kočevskem. Biotehniška fakulteta. Poročilo. 
MAAREL, van der, E., 1979. Transformation of cover-abundance values in phytosociology and its 
effects on community similarity. -Vegetatio, Den-Haag, 39, (2), s. 97-114. 
MARINČEK, L. / MUCINA, L. / ZUPANČIČ, M. / POLDINI, L. / DAKSKOBLER, I. / 
ACCETTO, M., 1992. Nomenklatorische Revision der illyrischen 
Buchenwalder (Verband Aremonio-Fagion). -Studia Geobotanica, Trieste, 12, 
s. 121-132. 
MARTINČIČ, A. / SUŠNIK F. et al., 1984. Mala flora Slovenije, 793 s. MARTINČIČ, A. / 
SUŠNIK F. et al., 1969. Mala flora Slovenije. 
MA YER, E., 1952. Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela 4. raz. SAZU,5, 
Inštitut za biologijo 3, Ljubljana.MEUSEL, H. / JAGER, E. / WEINERT, 
E., 1965. Vergleichende Chorologie der Zentraleuropaischen Flora, Jena. 
OBERDORFER, E., 1979. Pflanzensoziologische Excursionsflora. Stuttgart. 
PODANI, J., 1993. SYN-TAX-pc. Computer Programs for Multivariate data Analysis in Ecology 
and Systematics. -Scientia Publishing, Budapest. 
PUNCER, I. / WOJTERSKI T./ ZUPANČIČ, M., 1974. Der Urwald Kočevski Rog in Slowenien. -
Fragmenta floristica et geobotanica, 20,(1), Krakow, s. 41-87. 
PUNCER, l., 1980. Dinarski jelovo-bukovi gozdovi na Kočevskem. Razprave 4. razr. SAZU, 22, 
(6), s. 407-561. 
SMOLE, I., 1988. Katalog gozdnih združb Slovenije. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. 
Ljubljana. 
26 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56 
SORENSEN, Th., 1984. A method of establishing groups of equal amplitude in plant sociology 
based on similarity of species content. Det Kongelige Danske Videnskaberns 
Selskab. Biologiske Skrifter, 5, (4), Kobenhaven, s. 1-34. 
TREGUBOV, V. et. al., 1957. Prebiralni gozdovi na Snežniku. -Strokovna in znanstvena dela 
IGLG 4, s. 7-65. 
TREGUBOV, V. et. al., 1959. Gozdnogojitveni elaborat na osnovi gozdnih tipov za revir Jurjeva 
dolina. IGLG, Elaborat. 
VOVK, B., 1974. Opisi tal. V: PUNCER: Dinarski jelovo-bukovi gozdovi na Kočevskem. -
Razprave 4. razr. SAZU, Ljubljana, 22, (6), s. 407-561. 
WESTHOFF, V./ van der MAAREL, E., 1973. The Braun-Blanquet approach. V: WHITTAKER, 
R. H.: Ordination and Classification ofCommunities. -Handbook ofVegetation 
Science, The Hague, 5, s. 617-727. 
ZUPANČIČ, M./ MARINČEK, L./ SELIŠKAR, A. / PUNCER, I., 1987. Consideration on the 
phytogeographic division of Slovenia. -Biogeographia, Udine, 13, s. 89-98. 
PRILOGA 
Vegetacijska preglednica 1/ Vegetation table 1: 
27 
Accetto, M: Dinarsko jelovo bukovje ... 
Omphalodo-Fagetum Treg. 1957 corr. Puncer 1980 Festucetosum drymejae subass. nova 
Številka popisa (Number o/releve) 4 5 2 3 7 6 
Leto popisa (Year oftaking releves) 9 7 2 7 3 
Nadmorska višina v 10 m 9 9 9 9 9 9 9 
(Altitude in J0m) 2 2 o 2 6 2 7 
Lega (Aspect) n s s e n 
e W e C w 
Nagib v stopinjah 5 o 2 7 5 2 5 
(Slope in degrees) 
Skalnatost (Stoniness in %) o 5 l o 3 5 4 
o o o 
Pokrovnost v % Tree layer A 9 9 9 6 7 9 8 
(Cover in%) o 5 5 O O 5 o 
Schrub layer B 5 l l 4 1 1 3 
o o o o o o 
Herb layer C 7 6 3 6 5 2 4 
o o o o o o o 
Srednji premer v cm 3 4 4 3 3 3 4 
(Average diameter in cm) 5 o o O O 5 5 
Srednja višina v m 2 2 2 2 2 2 2 
(Average height In m) 5 4 7 5 2 2 3 
Pre-
ZNAČILNE VRSTE ASOCIACIJE sence 
(Character sp. o/ ass.) degree 
Abies alba A 2 l + 3 3 6 86 
8 + + + + 4 57 
C + + 1 + 5 71 
Cardamine trifolia B + + 1 + + 7 100 
Omphalodes verna C + + 2 + + 6 86 
Aremonia agrimonioides C + + + 1 + + 5 71 
Calamintha grandiflora C 5 71 
+ + 
Rhamnus falax B + + + 3 43 
28 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56 
Vegetacijska preglednica JI Vegetation table 1: Nadaljevanje/ Continuation 
številka popisa (Numher ofreleve) 1 4 5 2 3 7 6 
RAZLIKOVALNE VRSTE SUBAS. 
(Diff. sp. of subass.) 
Festuca drymeia C 4 4 2 + + 2 7 100 
Arum maculatum C + + + + 4 57 
Ilex aquifolium B + + + 4 57 
LAMIO ORVALAE-FAGENION Borhidi 
in Borhidi et al. 1989 
Dentaria trifolia C + + 2 29 
Lamium orvala C 14 
AREMONIO-FAGION (I. Ht. 1938) Torok, 
Podani, Borhidi 1989 
Cyclamen purpurascens C + + + + + + + 7 100 
Helleborus niger C + + + + 1 + 6 86 
Dentaria enneaphyl/os C + + + + + 5 71 
Vicia oroboides C + + 2 29 
Primula acaulis C + 1 14 
FAGETALIA SYLVATICAE Pawl.1928 
Fagus sylvatica A 5 3 3 3 3 2 6 86 
B 2 5 71 
C + 1 + + + 4 57 
Galium odoratum C + + + 1 1 1 + 7 100 
Daphne mezereum B + + + + + + + 7 100 
Dryopteris filix-mas C + + + + + + + 7 100 
Euphorbia amygdaloides C + + + + + 6 86 
Mercurialis perennis C + 1 1 2 + 6 86 
Prenanthes purpurea C + 1 1 1 6 86 
Daphne laureola B + 1 + + 5 71 
Paris quadrifolia C + + + + 5 71 
Acer pseudoplatanus A + 1 4 57 
B + 4 57 
C + + 3 43 
29 
Accetto, M: Dinarsko jelovo bukovje ... 
Vegetacijska preglednica JI Vegetation table 1: Nadaljevanje/ Continuation 
številka popisa (Number o/releve) 1 4 5 2 3 7 6 
Brachypodium sylvaticum C + + + + 4 57 
Mycelis muralis C + + + + 4 57 
Polygonatum multiflorum C + + + + 4 57 
Plagiochila asplenioides D + + + + 4 57 
Carex sylvatica C + + + 3 43 
Carex pendula C + + + 3 43 
Lonicera alpigena C + + + 3 43 
Sanicula europaea C + + 3 43 
Neottia nidus-avis C + + + 3 43 
Dentaria bulbifera C + + 2 29 
Galeobdolon montanum C + + 2 29 
Petasiles albus C + + 2 29 
Phyteuma spicata C + + 2 29 
Salvia glutinosa C + + 2 29 
Ajuga reptans C + + 2 29 
Scrophularia nodosa C ++ 2 29 
Asarum europaeum C 2 14 
Polysttchum aculeatum C + 14 
Isopyrum thalictroides C + 14 
ADENOSTYLETALIA Br.-Bl. 1930 
Dryopteris filix-mas C + + + + + + + 7 100 
Senecio fuchsii C + + + + + + + 7 100 
Veratrum album C + + + 4 57 
A thyrium filix-femina C + + + + 4 57 
Polygonatum verticillatum C + + + + 4 57 
Actaea spicata C + + + 3 43 
Gentiana asclepiadea C 1 + 2 29 
Doronicum austriacum C + 14 
Veronica montana C + 14 
Aconitum vulparia C + 14 
QUERCO-FAGETEA Br.-BI. et Vlieg. 1937 
Anemone nemorosa C + + + 1 + + 6 86 
Ctenidium molluscum D + + + + 4 57 
Jsothecium myurum D + + + + 4 57 
30 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56 
Vegetacijska preglednica JI Vegetation table 1: Nadaljevanje/ Continuation 
Številka popisa (Number ofreleve) 1 4 5 2 3 7 6 
Lonicera xylosteum B + + 3 43 
Platanthera bifolia C + + + 3 43 
Heracleum sphondilium C + + 2 29 
Corylus avellana B + + 2 29 
Hepatica nobilis C + + 2 29 
Hedera helix C + 14 
Polypodium vulgare C + 14 
VACCINIO-PICEETEA Br.-BI. 1939 
Picea abies B + 1 + 1 5 71 
C + + + 3 43 
Oxalis acetosella C 1 + + 2 2 6 86 
Hypnum cupressiforme ssp. cupress. D + + + + + + 6 86 
Rubus hirtus C + + + + + 5 71 
Dicranum scoparium D + + + + 4 57 
Rosa pendulina B + + + + 4 57 
Homogyne sylvestris C + + 2 29 
Mayanthemum bifolium C + + 2 29 
P olytrichum formosum D + + 2 29 
Dryopteris expansa C + + 2 29 
Vaccinium myrtillus C 2 14 
Atrichum undulatum D + 14 
Bazzania trilobata D + 14 
Cladonia pyxydata E + 14 
ASPLENIETEA TRICHOMANIS Br.-Bl- in 
Meier et Br.-81. 1934 corr. Oberd. 1977 et 
THLASPIETEA ROTUNDIFOLII Br.-BI. et 
al. 1947 
Moehringia muscosa C + + 2 29 
Asplenium viride C + + 2 29 
Polystichum lonchitis C + 14 
Valeriana tripteris C + 14 
31 
Accetto, M· Dinarsko jelovo bukovje ... 
Vegetacijska preglednica JI Vegetation table!: Nadaljevanje/ Continuation 
Številka popisa (Number ofreleve) 1 4 5 2 3 7 6 
SPREMLJEVALKE (Companio11 sp.) 
Rubus idaeus B + + 3 43 
Fragaria vesca C + 1 2 29 
Fragaria elatior C + + 2 29 
Solidago virgaurea C + + 2 29 
Sorbus aucuparia ssp. aucuparia B + 14 
Solanum dulcamara C + 14 
MAHOVI (Mosses) 
Torte/la tortuosa + + + + + 5 71 
Fissidens cristatus + + + 3 43 
Mnium undulatum + 14 
Neckera crispa + 14 
Lokacije popisov (Localities o/ releves): Gospodarska enota Črmošnjice - Kočevski Rog 
1 odd. 24; 2 odd. 19; 3,6 odd. 34a; 4, 5 - odd. 35; 7 - odd. 28.