ŠTEVILKA LETO XLVII, 23. JANUAR 2015 CENA 1.60 EUR LETUS NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 03 891 56 11 Koncertu priznane hrvaške harfistke Diane Grubišič Čikovič sledil mojstrski tečaj za harfo STRAN 14 Maja Mihelinecz novim osebnim rekordom na evropsko dvoransko prvenstvo STRAN 21 BENCINSKI SERVIS Oglasi hevne malice in kosila Rezervacije za zaključene ilružbe zn dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, oble atice ..i ¡klovni ¿jr Poncih !jtk ■ čtlrtcK. uní í¿' du J 7 v t* Pvwb: ki H Ji; d« H .j,-, ■ V n. rj ill' JalZtáf NtdiJjtr. ju jron rj,.-.t(¡ ¡fl- tín^:)!1 (n mí ¡0 oseb) Organiziramo tudi čisto pravo In nepozabno a rajsko večerjo! Telefon-. 03/5:8-32^00 I 2 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 Iz vsebine: Tema tedna: Kako smo (ne)zadovoljni z delom zdravstvenega osebja?..........................4 Zavod za zaposlovanje: Milijon evrov za mlade brezposelne................5 Občinski svet Rečica ob Savinji: Še naprej subvencija omrežnine za odvajanje odpadne vode.........6 Šmiklavž: Ob novem mostu le še zaključna dela...........7 Dolgoročni krediti: Pet zgornjesavinjskih občin lani znižalo svoje kredite.....................................8 Gornji Grad: Prebivalci čutili opoldanski potres.................10 Sestra Bernarda Gostečnik: Izdala kuharico in sodelovala pri prenovi drugih kuharskih knjig.................15 Bernarda Zvir: Žanje uspehe na tekaških maratonih..........20 Nika Cigale: Kadetska reprezentantka Slovenije v odbojki..............................................21 Tretja stran Ste zadovoljni z zdravstvenimi storitvami? V Sloveniji lahko vsak pacient, na podlagi določil Zakona o varstvu pacientovih pravic, vloži zahtevo za varstvo njegovih pravic zaradi neustreznega odnosa zdravstvenih delavcev oziroma sodelavcev in/ali zaradi neustreznega ravnanja zdravstvenih delavcev oziroma sodelavcev pri nudenju zdravstvene oskrbe. V zvezi z navedenim se lahko pacient kadarkoli obrne na enega od zastopnikov pacientovih pravic, ki mu lahko svetuje, pomaga ali ga po pooblastilu tudi zastopa pri uresničevanju pravic po zakonu o pacientovih pravicah. Zastopnik pacientovih pravic lahko pacientu daje osnovne informacije, nudi strokovno pomoč in daje konkretne usmeritve pri uveljavljanju pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti. Omenjene storitve so za pacienta brezplačne in zaupne. Stopnjo zadovoljstva z zdravstvenimi storitvami je težko izmeriti, saj gre za subjektivne zaznave vsakega posameznega pacienta. Zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo se pojavi, ko uporabniki storitev primerjajo svoja pričakovanja s tem, kar so dejansko prejeli. Raziskave kažejo, da je večina pacientov pri nas zadovoljna z zdravstvenimi storitvami, največ nezadovoljstva pa se kaže na področju čakalnih dob in (neupoštevanja dostojanstva pacientov. Anketiranci s slabšim zdravstvenim stanjem ali nagnjenostjo k depresiji v povprečju izražajo manjše zadovoljstvo z zdravstvenimi storitvami kot ostali. Slovensko zdravstvo, utemeljeno na univerzalni dostopnosti svojih storitev, se v zadnjih letih spopada s čedalje hujšimi problemi, zato se z nujnostjo reforme zdravstvenega sistema strinjajo praktično vsi, ne pa tudi o smeri, ki bi jo pri tem veljalo ubrati. Sodeč po rezultatih javno-mnenjskih anket bi velika večina obdržala sedanji sistem, se pravi javno zdravstvo. Ob nezadržnem staranju prebivalstva in upadanju socialne pravičnosti nekateri ohranitev splošno dostopnega zdravstvenega varstva smatrajo kot zadnjo pravico, ki bi se ji smeli odreči, vendar bi za njeno ohranitev morali izpolniti dva pogoja: razširiti osnovo za zdravstveni prispevek na vse prihodke državljanov in se odločneje lotiti boja proti korupciji ter drugim nezakonitostim v zdravstvu. V tokratni temi tedna smo se pozanimali, v kolikšnem obsegu se nezadovoljstvo pacientov pojavlja na našem območju, in kaj bodo pristojni ukrenili, da ga bo v bodoče manj. Pa vi, ste zadovoljni z zdravstvenimi storitvami? Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 4, 23. januar 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 3 Tema tedna KAKO SMO (NE)ZADOVOLJNI Z DELOM ZDRAVSTVENEGA OSEBJA? Uradnih pritožb je malo, moteča prostorska stiska in čakalne vrste Proces zdravljenja je v veliki meri odvisen od dobrega in aktivnega sodelovanja zdravnika ter pacienta. Bolniki imajo pravico, da izrazijo svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z načinom dela zdravnika, njegovim odnosom in z zdravstvenimi storitvami. Ker pritožbe nad zdravstvenimi storitvami niso več tabu, ljudje pa se vedno bolj aktivno borijo za svoje pravice na vseh področjih, smo o številu pritožb ter vzrokih zanje povprašali v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje. OD LETA 2011 PREJELI PET PRITOŽB Na Javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje se je od leta 2011, odkar vodijo postopek pritožb na sedanji način, pritožilo pet posameznikov. Kot je povedala direktorica zavoda Darja Es, se jih večina nanaša na postopek zdravljenja, glede katerega navodila izdaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in na nekoliko slabšo obravnavo pacienta na račun prostorske stiske. »Pacienti pogosto potrebujejo poglobljen pogovor tudi z medicin- sko sestro ali pa jim mora ta posredovati določena navodila glede zdravljenja. Ker je ob prostorski sti- ski težko zagotoviti intimni prostor v vseh naših službah, kjer bi se sestra pogovorila s pacientom, lahko Naša anketa Ali zdravniki pacientom namenijo dovolj časa? Zdravnikom je zaupana pravica, da odločajo o občutljivih vprašanjih, ki zadevajo življenja posameznikov. Dolžni so nuditi primerne zdravstvene storitve, spoštovati pravice bolnikov in zakone. Ali torej zdravniki nudijo pričakovano strokovnost, občutek varnosti in dovolj časa za pogovor o težavah pacientov? Marjana Veršnik Fale, Gornji Grad Osnovno zdravstvo se v zadnjem času v dolini krepi in pomlajuje, zato sem prepričana, da so naši zdravniki dostopni pacientom, ki lahko do njih hitro pridejo. Vendar sama ne potrebujem zdravnikov in težko dajem realno oceno. Res pa je, da so pri specialistih čakalne vrste zelo dolge. Pred časom sem imela poškodbo in sem na operacijo čakala kar nekaj časa. Moja velika želja je ureditev urgence. Te nikakor ne smemo izgubiti, saj je ta zelo pomembna za oddaljene kraje. Sicer pa na splošno prevladuje mnenje, da imajo tudi v naši dolini zdravniki premalo časa za posameznega pacienta. Vesna Elsner, Nazarje Z mojega stališča sem z zdravstvenimi storitvami zadovoljna. Se pač moraš naročiti in se urnika naročanja tudi držijo. Nimam občutka, da mi moj zdravnik ne posveti dovolj časa, prav tako me tudi pozorno posluša. Še posebej moram izpostaviti, da so pri pregledu otrok zelo natančni in svetovalni. Imam pa srečo, da sem zdrava in se mi ni treba poglabljati v znake kakšne bolezni, da bi jih znala opisati svojemu zdravniku. Zvonko Krumpačnik, Savina Sam nimam problemov z zdravniki. Z osebno zdravnico sem zadovoljen. Sicer se mi zdi, da smo ljudje malo preveč zahtevni, trmasti in svojeglavi. Pogosto se namreč dogaja, da nismo dovolj obveščeni o svoji bo- lezni in potem ne znamo dovolj dobro predstaviti svojega problema. Če bi to znali, bi zdravnik lažje in hitreje ukrepal. Sicer pa se mi zdi, da mi zdravnica nameni dovolj časa, a vem kar za nekaj primerov, ko je zdravnik na hitro odslovil pacienta. Miran Rosenstein, Mozirje Glede na stanje zdravstva v naši državi lahko rečem, da so naši zgornjesavinjski zdravniki kar solidni. Imam srečo, da mi do sedaj ni bilo potrebno velikokrat uporabljali njihovih storitev, tako da s svojega stališča težko ocenim, ali si zdravnik vzame dovolj časa za pacienta. Za tisto malo, kar sem doslej potreboval, se mi zdi, da mi je znal zdravnik prisluhniti in svetovati. Menim, da odmerjeni čas, ki ga ima zdravnik po normativu za enega pacienta, čisto prehitro mine. ivica Orešnik, Ljubno ob Savinji Za osnovne storitve je zgornjesavinjsko zdravstvo dovolj kakovostno. Če potrebujemo kakšne specialistične preglede, imam občutek, da moramo itak opraviti vse v privatni režiji, in to dodatno plačati. Kar se mojega zdravnika tiče, ga lahko samo pohvalim. Zna mi prisluhniti in svetovati ter si vzame dovolj časa. A v pogovoru z ljudmi večkrat slišim, da si zdravnik ne vzame dovolj časa, da bi mu lahko kvalitetno predočili svoje zdravstvene težave. Ivan Jeraj, Nizka S svojim zdravnikom imam odličen odnos, zna me poslušati in dobro svetovati. Dogaja se, da ljudje mogoče ne znamo dobro predstaviti simptome svoje bolezni in se nam zaradi tega zgodi, da nam zdravniki ne svetujejo, kakor bi od njih pričakovali. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Tema tedna, Aktualno le-ti to razumejo kot kršitev zasebnosti in eno pritožbo smo prejeli tudi na ta račun. Takšno nezadovoljstvo s strani pacientov je pravzaprav utemeljeno, zato se trudimo v največji meri zagotavljati zasebnost, hkrati pa smo primorani delati v prostorih, ki jih imamo na voljo,« je razložila Esova. KONFLIKT S PACIENTOM PRIZADENE TUDI ZDRAVNIKA Le ena pritožba v teh letih se nanaša na neprimeren odnos zdravnika. V tem primeru je takratna direktorica zavoda Ida Pustoslem-šek Kramer poskrbela za mediaci-jo oziroma pogovor vseh vpletenih in nesporazum so rešili brez dodatnih zapletov. Direktorica Darja Es je prepričana, da je komunikacija v njihovem zdravstvenem domu odprta in večinoma poteka brez večjih nesporazumov. Za to so po njenem mnenju v veliki meri zaslužni jutranji sestanki zdravstvenega osebja, na katerih se odprto pogovorijo o težavah, na katere naletijo pri svojem delu ali v medosebnih odnosih s pacienti. »Ker zdravniki in ostalo medicinsko osebje nastale konflikte razrešujejo v pogovoru s kolegi, tako pridobijo nevtralno mnenje zunanjih opazovalcev,« je dejala direktorica in dodala, da tako »vidijo, kako bi v nastali situaciji odreagiral nekdo drug in lažje poiščejo rešitev nastalega konflikta.« Različno nezadovoljstvo se hitro širi tudi v obliki različnih govoric in tega se po besedah Esove njihovo zdravstveno osebje dobro za- veda. »Zato tudi te pripombe, ki pridejo do nas po neuradni poti, resno jemljemo, se na sestankih o njih pogovarjamo in do sedaj se je to izkazalo za pozitivno. Prav je, da se vsakršne informacije neovirano pretakajo po zavodu, seveda odgovarjamo le na tiste pripombe, ki do nas pridejo po uradni poti. Zavedati pa se je treba, da tako govorice o nezadovoljstvu kot direktni konflikti s pacienti vpletenega zdravnika prav tako prizadenejo. Nikomur ni lahko, če pride do slabih odnosov, in zato je pogovor s kolegi ter razrešitev situacije še toliko bolj potrebna. Le tako lahko zdravniki in ostalo zdravstveno osebje kakovostno opravljajo svoje delo.« O KRČENJE PRAVIC DRŽAVA PACIENTOV SPLOH NE OBVEŠČA Največ težav pacienti zaznavajo v samem postopku zdravljenja oziroma v razumevanju pravic, ki jim jih zagotavlja ZZZS. Kot pravi Eso-va, do nezadovoljstva med paci- enti večkrat pride zaradi pogostega spreminjanja pravil zavarovalništva, kar ni pošteno ne do pacientov ne do zdravstvenega osebja. Direktorica zdravstvenega doma je pojasnila: »Neprestano se krčijo pravice pacientov, zaostrujejo se nadzori nad delom splošnih ambulant. Žal o tem država pacientov sploh ne obvešča, ampak to nehvaležno delo prelaga na ramena zdravstvenega osebja. Pacient tako pride do osebnega zdravnika, ve, da ima neko pravico, ne ve pa, da je v ozadju še nek pogoj, ki ga mora izpolnjevati, da lahko to pravico koristi. Ko mu zdravnik obrazloži zahtevani pogoj, pacient pa ga ne izpolnjuje, seveda sledita razočaranje in slaba volja, ki jo, kar je čisto razumljivo, stresejo nad svojega zdravnika.« DELO DEŽURNEGA ZDRAVNIKA POGOSTO NAROBE RAZUMLJENO Precej pogosto ljudje izražajo nezadovoljstvo nad delom dežurnih ambulant. Po mnenju Esove je to razumljivo, saj veliko ljudi pride do dežurnega zdravnika s povsem napačnimi prepričanji. »Delo v dežurnih službah je občutljivo, saj zdravnik pride v stik s pacienti, ki niso njegovi, in zato premalo pozna njihovo zdravstveno zgodovino, tekoče V ponedeljek, 19. januarja, so na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje objavili javno povabilo za delovni preizkus in povračilo stroškov delovnega preizkusa za mlade brezposelne, prijavljene pri zavodu. Na javnem povabilu za leto 2015 je na voljo skupaj milijon evrov iz državnega proračuna, kar zadostuje za vključitev 1.250 brezposelnih mladih, ki še niso dopolnili 30. leta starosti. Program omogoča, da podjetja z delovnim preizkusom udeleženca pred zaposlitvijo preizkusijo in spoznajo na konkretnem delovnem mestu. Mlada brezposelna oseba se ob zagotovljenem mentorstvu preizkuša praviloma polni delovni čas. En mentor lahko hkrati spremlja največ pet udeležencev. Zavod bo povrnil upravičene stro- preiskave, pa tudi pacient ne pozna zdravnika dobro in je zato mogoče bolj zadržan, ob slabem počutju pa seveda tudi bolj občutljiv na vsako zdravnikovo besedo.« Kot je še povedala, ljudje pogosto ne vedo, da dežurni zdravnik ne sme posegati v redno terapijo, ne sme spreminjati načina zdravljenja. To je vse naloga osebnega zdravnika, dežurni lahko le razrešuje trenutno situacijo. Do sedaj uradne pritožbe čez delo zdravstvenega osebja v času dežurstva njihov zdravstveni dom še ni prejel, kar kaže, da hujših konfliktov v dežurni službi ni bilo. Tatiana Golob ške delovnega preizkusa, udeleženec pa bo prejel dodatek za aktivnost in za prevoz. Program traja od najmanj 100 ur do največ enega meseca. Na javno povabilo se podjetje prijavi tako, da predloži ponudbo na območno službo, ki je pristojna glede na sedež podjetja. Ponudbe sprejemajo vsak dan do porabe sredstev, najdlje do 10. septembra 2015 do 13. ure, ko se izteče končni rok za predložitev ponudb. Delodajalci lahko oddajo več zaporednih ponudb, vendar morajo biti pri oddaji nove ponudbe delovni preizkusi iz predhodne ponudbe zaključeni. Ponudbe bodo obravnavane praviloma enkrat tedensko. Delovni preizkusi se morajo zaključiti do 31. oktobra 2015. Katja Remic Novak Darja Es: »Ker zdravniki in ostalo medicinsko osebje nastale konflikte razrešujejo v pogovoru s kolegi, tako pridobijo nevtralno mnenje zunanjih opazovalcev.« (Foto: Tatiana Golob) V Slovenskem zdravniškem društvu so mnenja, da je pritožba ena od prvin kakovostne zdravstvene storitve, ki ima lahko ugodne posledice za delovanje zdravstvenega sistema. Če jo ustanova, na katero je pritožba naslovljena, seveda vzame resno in intenzivno dela na rešitvi zapleta. Pacient, ki meni, da je bila v procesu zdravljenja storjena napaka oziroma je bil neprimerno obravnavan v okviru zdravstvenega zavoda, se lahko na omenjeni zavod uradno pritoži. V primeru neprimernega vedenja zdravstvenih delavcev lahko pritožbo vloži v roku najpozneje do 15 dni od nastanka domnevne kršitve, v primeru neustreznega ravnanja zdravstvenega osebja pri nudenju zdravstvene oskrbe pa najpozneje do 30 dni od nastanka domnevne kršitve. JAVNO POVABILO ZAVODA RS ZA ZAPOSLOVANJE Milijon evrov iz državne blagajne za mlade brezposelne 5 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Politika, Iz občin, Gospodarstvo PREDSTAVNIKI SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE NA DELOVNEM SREČANJU Analizirali volilne uspehe in Člani občinskih odborov Slovenske ljudske stranke (SLS) iz Zgornje Savinjske doline so se v petek, 16. januarja, zbrali na delovnem srečanju v Juvanju. Povabilu se je odzval tudi novi predsednik stranke mag. Marko Zidanšek. Predstavil je svoje videnje delovanja stranke v bodoče, govorili so tudi o minulem volilnem letu. Kot je povedal Andrej Presečnik, regijski koordinator in po novem organizacijski tajnik stranke, je v zgornjesavinjskih odborih SLS običaj, da se srečajo po koncu volitev in pregledajo dosežke. Letos so srečanje prestavili na čas po novem letu, saj je bil v decembru kongres stranke, ki je prinesel vidne kadrovske spremembe. Na kongresu je bil izvoljen novi predsednik mag. Marko Zidanšek. Ta je v Juvanju zbranim zgornjesavinjskim članom dejal, da je njegova usmeritev umiritev razmer znotraj stranke. »Ponujamo pogovore in sodelovanje. Naša aktivnost bo tekla v smeri, da se na prihodnjih volitvah vrnemo v državni zbor. Program ima predvsem gospodarsko noto. Prepričani smo, da samo uspešno gospodarstvo lahko pripelje Slovenijo iz krize,« je med drugim dejal in omenil tudi administrativne ovire, ki jih bo potrebno zmanjšati za dosego omenjenega cilja. Njihova tradicionalna baza je od desno do sredinsko usmerjenih volivcev, je med drugim povedal Zidanšek, sicer direktor podjetja Simbio iz Celja. OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Občina Rečica ob Savinji je po sklepu prejšnjega občinskega sveta svojim občanom subvencionirala del omrežnine za odvajanje komunalne odpadne vode. Ta sklep je veljal do konca leta 2014. Župan Vinko Jeraj je zato točko o subvencioniranju uvrstil na dnevni red decembrske seje, ko so svetniki po razpravi sklenili, da se omenjena omrežnina subvencionira še naprej. Z ustreznim sklepom pa so zvišali točko za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Ta bo v letu 2015 višja za dobrih šest odstotkov. Izvajalec obvezne javne službe odvajanja komunalne vode v rečiški občini je JP Komunala Mozirje. Ta opravlja to službo za več občin in je pripravila pregled in izračun cen za vsako posamezno občino; med njimi so zaradi različnega stanja infrastrukturnih vodov v ceni precejšnje razlike. Za rečiške uporabnike subvencionirana omrežnina, ob premeru vodomera 20, znaša 10,73 evra brez DDV-ja, ki ga je tudi potrebno plačati. Ob predpostavki, da omrežnina ostaja 50-odstotna, je občina v proračunu za ta namen rezervirala 51.100 evrov. Svetnike je zanimalo, ali so subvencije deležni »Za nami so trojne volitve. Na dveh smo bili v SLS uspešni, spodletelo nam je na najpomembnejših -državnozborskih. Posledično smo v stranki na decembrskem kongresu dobili novo vodstvo. Vsi skupaj smo prepričani, da bo SLS tudi v bodoče igrala pomembno vlogo tako na državnem nivoju kot še posebej na lokalnem,« je povedal Andrej Presečnik in nadaljeval: »SLS je v občinah Zgornje Savinjske doline bila in je najmočnejša stranka. Na lanskih volitvah je bilo izvoljenih 18 svetnikov, kar je več kot v vseh ostalih strankah skupaj. Izvoljeni so bili tudi štirje župani, ki smo jih podpirali.« tudi gospodarski subjekti. Župan je pojasnil, da subvencioniranje za pridobitno dejavnost ne velja. Matjaž Goličnik je pri tem menil, da subvencija za občino predstavlja visok strošek. Razmisliti bi bilo treba, da se sorazmerno z nižanjem zneska amortizacije vodov postopno niža tudi subvencija. O omenjeni vsebini je pred tem razpravljal pristojni občinski odbor, ki je predlagal, da se potrdi 50-odstotna subvencija omrežnine za odvajanje komunalne odpadne vode. Občinski svet se Pisali smo že, da je Energetika Nazarje zaradi neplačanih terjatev vložila predlog za priče-tek stečajnega postopka Javnega podjetja Dom Nazarje. Energetika je poleg JP Komunale Mozirje največji upnik Doma. Predlog je bil vložen na sodišče v decembru. neuspehe Nekdanji poslanec Jakob Presečnik je dodal, da je stranka zabeležila velik uspeh z izvolitvijo kandidata SLS Franca Bogoviča za evropskega poslanca. A to, da je stranka ostala zunaj slovenskega parlamenta, daje signal za ukrepanje. Po njegovem mnenju bo potrebno okrepiti informiranje javnosti o pozitivnih vidikih delovanja stranke. »V stranki je potrebno aktivno, pošteno in odgovorno delovanje,« je zaključil Jakob Pre-sečnik, ki mu tudi sedaj, ko je v pokoju, ni vseeno, kaj se dogaja v SLS. Marija Lebar za odvajanje je s predlogom strinjal in sprejel ustrezen sklep. V skladu z odlokom se vsako leto sprejema višina točke za izračun nadomestila za stavbno zemljišče. Ta se oblikuje v skladu s podatki o gibanju cen, ki jih objavi Statistični urad RS. Točka je v letu 2013 znašala 0,001688 za kvadratni meter, po novem bo 0,001793. Načrtovani prihodek občine iz naslova uporabe stavbnih zemljišč v letu 2015 je nekaj več kot 60.000 evrov. Marija Lebar V začetku prejšnjega tedna pa so vplačali tudi potrebne pristojbine, da bo sodišče začelo odločati o uvedbi stečaja in nato objavilo sklep o začetku stečajnega postopka ter določilo stečajnega upravitelja. ML Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek: »Naša aktivnost bo tekla v smeri, da se na prihodnjih volitvah vrnemo v državni zbor.« (Foto: Marija Lebar) 2 • i •• v • Se naprej subvencija omrežnine odpadne vode ENERGETIKA NAZARJE Vplačan potrebni znesek za odločanje o stečaju Doma 6 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 Iz občin, Gospodarstvo OBČINA GORNJI GRAD Potrjena dva krajevna odbora, tretji še na čakanju V gornjegrajski občini so se ta mesec v vseh treh krajevnih skupnostih, Bočna, Gornji Grad in Nova Štifta, na zborih srečali krajevni odbori. Imenovali so nove člane odborov in prisluhnili predstavnici podjetja PUP-Saubermacher Alenki Centrih Ocepek, ki je spregovorila o ravnanju s komunalnimi odpadki, župan Stanko Ogradi pa je predstavil plan dela v občini. Udeleženci so imeli za tem priložnost predstaviti pobude in predloge ter postavljati vprašanja. Člane krajevnih odborov je predlagala občinska mandatna komisija, za potrditev je bila potrebna udeležba vsaj pet odstotkov krajanov na krajevnem odboru. Razen v Gornjem Gradu, kjer se krajevnega odbora ni udeležilo dovolj ljudi in bodo člane potrjevali na naslednjem odboru, so v Bočni in Novi Štifti potrdili predsednika in čla- SMIKLAVZ ne. V Bočni so za predsednika potrdili Jureta Purnata, za namestnico Manuelo Jamnikar. V Novi Štifti je predsednica krajevnega odbora Barbara Osolnik Košar, namestnik Franc Galin. Župan Ogradi je na zborih povedal, da je prioriteta pri investicijah ureditev strehe na podružnični osnovni šoli v Novi Štifti. Temu sledi zamenjava strehe na matični osnovni šoli in telovadnici. Potrebna je tudi ureditev dveh avtobusnih postajališč v Dolu in Novi Štifti, v Bočni pa ceste ob Bočnici. V Gornjem Gradu je potrebno urediti tudi Firberjev most. Krajani Šmiklavža so podali pobudo , da se uredi dovozna cesta v njihov kraj. Ta je sedaj označena kot javna pot. Lastniki zemljišč so pripravljeni zemljišča za novo dovozno cesto podariti občini, če ta uredi dovozno cesto. Krajani Boč- Ob novem mostu le še zaključna dela Od konca decembra je prevozen nov most v Šmiklavžu. Takrat je komisija opravila delni tehnični pregled in izdala dovoljenje za začasno uporabo mostu. Most je prevozen v skladu z začasnim tehničnim pregledom in prometno signalizacijo. Glede na razpoložljiva sredstva občinskega proračuna se projekt izgradnje mostu izvaja v dveh fazah. Projekt je zajemal odstranitev in izgradnjo novega mostu, ureditev priključne ceste in ureditev struge. ne so na odboru pohvalili izvedbo investicij v kraju v zadnjem mandatu. Predstavnica PUP-Sauberma-cherja, koncesionarja za zbiranje in odvoz odpadkov v gornje-grajski občini, Alenka Centrih Oce-pek je predstavila način zbiranja in odvoza odpadkov, razložila je, kaj vse sestavlja znesek na položnici. Omenila je dve spremembi, ki ju uvaja koncesionar. Odvoz rumenih vreč bo sedaj le enkrat mesečno, dobili pa bodo zabojnik za tekstil, ki bo postavljen za občinsko stavbo. Štefka Sem NIVO IZVAJA DELA NA SAVINJI IN DRETI PO LETNEM PROGRAMU JAVNE SLUŽBE Jezbice bodo preprečevale formiranje novih prodišč in povečale poplavno varnost Izvajalec del je bil Nigrad iz Ljubljane s podizvajalcem Map-Trade iz Slovenske Bistrice. V preteklem letu je občina projekt financirala s 120 tisoč evri, od tega je prejela so-financerska sredstva v višini 74 tisoč evrov na podlagi razpisa pri gospodarskem ministrstvu. Letos se bo investicija zaključila tako z vidika izgradnje kot financiranja. Celotna vrednost investicije bo znana po končanih delih in končnem obračunu. Štefka Sem Na Dreti ob Zlabru so delavci Nivoja očistili prodišče ter izdelali jezbice, ki bodo preprečevale formiranje novih prodišč. (Foto: IS) »Država z obvezno gospodar- Šinkarjevih očistili prodišče ter iz- Most je prevozen v skladu z začasnim tehničnim pregledom in prometno signalizacijo. sko javno službo zagotavlja vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč slovenskih rek. Njene naloge so zlasti utrjevanje bregov in dna rek, skrb za pretočnost strug in odstranjevanje prekomerno odloženih naplavin, košnja in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih ter odstranjevanje plavja,« pravi vodja javne službe v podjetju Nivo gradnje in ekologija Uroš Vogrinc in poudarja, da to vzdrževanje Nivo kot koncesionar opravlja na podlagi letnega programa javne službe. V okviru tega programa so v Nazarjah očistili prodišča na Savinji, in sicer pod mostom, v bližini tovarne BSH Hišni aparati ter na sotočju Drete in Savinje. S tem so poglobili strugo reke in zmanjšali možnost poplav. Na Dreti so v bližini delali jezbice. Slednje bodo po besedah Vogrinca preprečevale formiranje novih prodišč in povečale poplavno varnost v tem delu reke Drete. Od stanovanjskih blokov in vse do mosta v Žlabor so izvedli poseke odvečne in polomljene zarasti. Vsa omenjena dela je Nivo opravil v decembru, vrednost del znaša 85 tisoč evrov. V januarju so pristopili k čiščenju Drete na območju občine Gornji Grad. V Tiroseku bodo sanirali in zavarovali poškodovane breži-ne. Enaka dela bodo opravili tudi v Zgornjem Dolu in na pritoku Mač-kovec. Ker se dela še izvajajo, višine stroškov ni mogoče napovedati. Vogrinec ocenjuje, da tudi tu ne bodo presegla zneska 85 tisoč evrov. Marija Šukalo 7 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Iz občin, Organizacije STANJE DOLGOROČNIH KREDITOV Pet zgornjesavinjskih občin lani znižalo svoje kredite Ministrstvo za finance je lani oktobra objavilo podatke o zadolženosti slovenskih občin v letu 2013. Med dvajsetimi, ki so bile brez dolga, sta tudi občini Ljubno in Luče. Med večino, ki ima kredite, je pet ostalih občin naše doline. Tokrat pišemo, kakšno je bilo stanje zadolževanja v zgornjesavinjskih občinah konec lanskega leta. Gre samo za podatke o zadolževanju oziroma kreditih, ne pa tudi o ostalih neporavnanih obveznostih, ki jih morajo občine praviloma poravnavati v roku 30 dni. Občine morajo za kreditiranje pridobiti privolitev finančnega ministrstva. Večina tako dobljenih sredstev je bila porabljena za večje investicije, krediti so dolgoročni, z odplačili vse tja do leta 2028. Dve občini sta zadolženi za več kot milijon evrov. Občina Rečica ob Savinji ima kredite za izgradnjo mostu na Trnovec in kanalizacije, Občina Mozirje za športno dvorano in urejanje ožjega dela kraja. Kot je razvidno iz spodnje tabele, so občine v primerjavi z letom poprej zadolževanje uspele zmanjšati. Nekatere občine načrtujejo nova zadolževanja v letošnjem letu. Marija Lebar ZADOLŽENOST ZGORNJESAVINJSKIH OBČIN - ZNESKI V EVRIH OBČINA ZADOLŽENOST 31.12.2013 ZADOLŽENOST 31.12 2014 Gornji Grad 841.449 700.500 Ljubno - - Luče - - Mozirje 3,069.917 2,118.498 Nazarje 577.386 470.753 Rečica ob Savinji 1,262.601 1,210.803 Solčava 599.600 563.800 Vir: podatki občin OBČINSKI SVET NAZARJE Investicije v sistem daljinskega ogrevanja letos niso predvidene Na zadnji seji nazarskega občinskega sveta so se prisotni seznanili s predlogom letnega programa izvajanja oskrbe s toplotno energijo v občini za leto 2015. Predlog je občinski svet po razpravi s sklepom soglasno potrdil. V skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo v občini Nazarje izvaja izbirno lokalno gospodarsko službo oskrbe s toplotno energijo podjetje Energetika Nazarje. Ta mora skrbeti za vzdrževanje infrastrukture tako, da je ohranjena funkcionalnost, usposobljenost in varnost. Za to je potrebno tekoče vzdrževanje, ki ga Energetika izvaja na svoje stroške, in investi- cijsko vzdrževanje, ki ga zagotavlja koncen-dent - to je občina iz sredstev najemnine za infrastrukturo. Predlog programa sta s strani Energetike predstavila Mile Mavrič in Jaka Vačovnik. Povedala sta, da v letu 2015 v omrežje ni predvidenih investicij. V okviru investicijskega vzdrževanja načrtujejo vzpostavitev daljinskega nadzora v sistemu toplotnega ogrevanja z dogradnjo obstoječega sistema. Predstavila sta tudi obseg predvidenega rednega vzdrževanja. Svetnike je zanimalo, ali obstaja možnost uporabe lesnega plina in ali potekajo aktivno- sti za dodatne priklope na sistem. Kot je povedal Vačovnik, se zaenkrat ne kažejo možnosti za večje število novih priklopov. Prehod na drug ener-gent pa bi terjal najprej obširno investicijo za prilagoditev sedanjih kurilnih naprav. Predsednik odbora za gospodarstvo Boštjan Cigale je povedal, da odbor sicer meni, da bi bil lahko program bolj ambiciozen, a predlaga občinskemu svetu, da ga ta sprejme. Po zaključeni razpravi so svetniki sklenili, da se sprejme predlog letnega programa oskrbe s toplotno energijo. Marija Lebar DRUŠTVA VSE VEČ OBJAVLJAJO NA SOCIALNIH OMREŽJIH Facebook izpodriva klasične spletne strani Zgornja Savinjska dolina je bogata z društvi, klubi, zavodi in ustanovami, ki z raznimi dogodki bogatijo življenja ljudi. Prireditve, izobraževanja, tudi humanitarna pomoč, vse to so aktivnosti, ki jih izvajajo za prebivalce. Promocija teh društev, ki imajo praviloma skromen proračun, je vsaj pri brezplačnih in dobrodelnih dogodkih strošek, a hkrati potreba. Večina se tako poslužuje objav na svojih spletnih straneh, v zadnjem času pa vse bolj na socialnih omrežjih, kjer dosežejo najboljšo obveščenost in branost. Vabila na dogodke, poročanje o njih, vse to se najde največkrat na facebook straneh raznih društev, ki tako obveščajo svoje člane in ostale ljudi, kaj se pri njih dogaja. Zelo odmevna so bila v preteklem letu poročanja gasilskih dru- štev o njihovem delu v času žledoloma. Fotografij iz našega lokalnega okolja marsikdo ne bi videl, če jih gasilci ne bi sami dali v javnost. Gasilska društva na svojih straneh obveščajo o intervencijah, vajah, tekmovanjih in novih pridobitvah v društvu. Kulturna društva vabijo na razne dogodke in prireditve, fotografije z le-teh potem krasijo njihove strani. Športna društva pri tem ne zaostajajo. Rezultati s tekmovanj, vabila na razne vadbe, treninge, tekmovanja - vse to se najde na njihovih spletnih straneh, seveda tistih, ki jih imajo. Facebook namreč izriva klasične spletne strani. Objava na njem je hitrejša, lažja, brez zahtevnejšega računalniškega znanja. Zato tudi ni presenečenje, da je stran, ki jo je ustanovil Lojze Gluk in obvešča o dogodkih in prireditvah v dolini, zelo obiskana. Na njej lahko vsakdo objavi dogodek, članov pa je že preko 2.500. Običajne poti obveščanja tako nadomešča »zastonjska« možnost reklame, dana vsakomur. Spletne strani pa pri tistih, ki jih imajo, postajajo skromnejše. Rek, če te ni na facebooku, ne obstajaš, ni ravno relevanten, je pa zelo pomemben za tiste, ki si želijo na svoje prireditve privabiti čim več ljudi. To socialno omrežje je lahko še kako priročno za društva, ki svojo dejavnost pokrivajo s skromnimi sredstvi, predvsem za reklamo in vabila. Štefka Sem 8 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 Ljudje in dogodki, Gospodarstvo, Matična kronika PRAVAPETICIJA.COM Bodo cesto Kamnik-Črnivec zaprli za tovorni promet? »Podpisniki peticije zahtevamo od ministrstva za infrastrukturo in prostor, Direkcije za ceste Republike Slovenije ter ministrstva za notranje zadeve, policije, da uvede takojšnjo umiritev tovornega prometa na relaciji Kamnik-Stahovica ter prepoved tovornega prometa na relaciji Stahovica-Črnivec,« so zapisali na spletni strani pravapeti-cija.com s pozivom podpisnikom, da si pobudniki prizadevajo za prepoved tovornega prometa na navedeni relaciji, v tej smeri torej tudi do Gornjega Grada. Prepoved so utemeljili s tem, »da je zaradi povečanega tovornega prometa v zadnjih letih v dolini Kamniške Bistrice in Črne, na relaciji Kamnik-Stahovica-Črnivec, ogrožena prometna varnost občanov ter zdravo življenjsko okolje, do katerega imajo občani in udeleženci v Podpisniki peticije na spletu objavljajo fotografije za njih spornih voženj tovornih vozil preko Črnivca. (Fotodokumentacija pravapeticija.com) prometu pravico po 72. členu Usta- cestni povezavi. Zahtevajo »prepo- ve RS«. Besedilo zahteve je obrazloženo s preobremenitvijo te ceste, s prevelikim hrupom ter ogrožanjem prebivalcev ob tej regionalni ved tovornega prometa skozi dolino Črne na cesti Stahovica-Črni-vec-Gornji Grad s prepovedjo vožnje za promet tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa prese- ga 7,5 ton ter prepoved vožnje za tovorna motorna vozila od 22. do 6. ure«, pri čemer bi naj ostalo »dovoljeno za to kategorijo vozil za lokalni dovoz«. Avtorji nameravajo s tako organizirano aktivnostjo »pritisniti« na odgovorne, da bodo z različnimi ukrepi dosegli bolj varno in znosno uporabo te gorske povezave med Zgornjo Savinjsko in kamniško dolino, ki je bila od katastrofalnega vetroloma na Črnivcu in na kamniški strani zelo obremenjena s tovornim prometom in premalo nadzorovano osno obremenitvijo. Če bodo spremembe in omejitve dosežene, to pomeni omejitve za gospodarska vozila tudi iz Zgornje Savinjske doline nad določeno to-nažo ter strožje spoštovanje ostale prometne zakonodaje. Jože Miklavc ELEKTRO CELJE ENERGIJA Nov sodoben račun za energente Podjetje Elektro Celje Energija (ECE) je pričelo svojim kupcem pošiljati posodobljene račune za energente. Poleg funkcionalne nadgradnje, ki omogoča združevanje merilnih mest in energentov grafično in vsebinsko posodobitev je temeljila na izkušnjah kupcev, ki določenih sestavin niso razumeli. »Prejeti račun za elektriko je v mnogih primerih edini stik, ki ga ima kupec s svojim dobaviteljem. Po an- g^spss «'te Nov račun sestavljajo grafični prikazi vsebin, ki nadomeščajo dosedanje tabelarične. na eni položnici, je nov račun tudi oblikovna izjema. Sestavljajo ga grafični prikazi vsebin, ki nadomeščajo dosedanje tabelarične. V primerjavi s prejšnjim je nov račun tudi prijaznejši do okolja. ECE mesečno pošlje več kot 165.000 računov gospodinjstvom in poslovnim kupcem. Odločitev za komentiral direktor ECE mag. Mitja Terče. Glavne prednosti računa so vidne pri možnosti vključevanja različnih merilnih mest in drugih ener-gentov na en račun. »Do sedaj so kupci prejemali dodaten račun za vsako merilno mesto ali za dodaten energent. Enako velja za opomin, zamudne obresti in letni obračun. To ni samo nepregledno, je tudi finančno potratno in obremenjujoče za okolje. Ogromno je bilo tudi prilagoditev, kot je sprememba lokacije naslovnika za vikend ali za stanovanje, v katerem ne živi. Sedaj lahko naročnik spremlja porabo za vse objekte na enem računu. Dodaja lahko tudi druge ener- gente iz naše ponudbe, kot sta zemeljski plin in lesna biomasa. Kupec bo za plačilo računa plačal samo eno provizijo za posredovanje plačila, kar je dobra informacija za družinski proračun. Hkrati pa bomo manj obremenjevali okolje,« še dodaja Terče. Največja sprememba za kupca pa bo sama tiskovina in prikaz sestavin na računu. Te so prikazane z več grafičnimi elementi in ne več v tabeli, kot so bili vajeni do sedaj. Vsebuje grafični prikaz porazdelitve stroškov glede na energent, omrežnino in dajatve ter grafični prikaz mesečne porabe v primerjavi s preteklimi meseci. NN keti, ki smo jo opravili na nacionalni ravni, pa le dobra polovica tistih, ki v gospodinjstvih skrbijo za položnice, razume račun za elektriko, več kot 80 odstotkov pa si jih želi preglednejše vsebine. Skupaj z našim ciljem, da je račun tudi bolj funkcionalen, smo pričeli s posodobitvijo,« je razloge za prenovo Matična kronika za december SMRTI: Jožefa Miklavc iz Trnovca Veronika Govek iz Trnovca Marija Tratnik iz Meliš Edvard Jurjevec iz Okonine Jožefa Kumprej iz Varpolj Antonija Čeplak iz Bočne Juljan Podvratnik iz Mozirja Ivan Zupanc iz Šentjanža Marko Resnik iz Podolševe Irena Napotnik z Brezja 9 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Organizacije, Kultura, Ljudje in dogodki MOJCA BITENC BO PREJELA PREŠERNOVO NAGRADO AKADEMIJE ZA GLASBO Po delovnem letu zasluženo priznanje Mojca Bitenc bo po sklepu Komisije za umetniško dejavnost Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani za študijsko leto 2013/2014 prejela Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Slavnostna podelitev nagrad bo 26. februarja v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Komisija je bila enotna, da si zaradi solističnih nastopov na koncertnem in opernem področju Bi-tenčeva to nagrado vsekakor zasluži. Leto je bilo zanjo zelo pestro, saj so se različni nastopi kar vrstili. V letu 2014 je pela vlogo Cecchi-ne v istoimenski Piccinijevi operi. Februarja je bila polfinalistka mednarodnega Mozartovega tekmovanja v Salzburgu. Maja je prejela prvo nagrado na mednarodnem pevskem tekmovanju Lav Mirski v Osijeku. Konec junija je sodelovala na festivalu v Saint Tropezu, kjer je kot solistka nastopila s Simfoničnim orkestrom Cantabile. V začetku septembra je nastopila skupaj z mladimi pevci iz različnih evrop- skih držav na Freedom Gala koncertu v operni hiši v Budimpešti ob spremljavi njihovega opernega orkestra. V SNG Maribor je nastopila v operi Čarobna piščal. Poleg tega je kot gostja nastopala na raznih koncertih v bližnji in daljni okolici. Benjamin Kanjir Za Mojco Bitenc je bila komisija enotna, da si zaradi solističnih nastopov na koncertnem in opernem področju nagrado vsekakor zasluži. ČEBELARSKA DRUŽINA JANEZA GOLIČNIKA MOZIRJE Praznovali bodo devet desetletij obstoja Minula sezona za mozirske čebelarje in njihove čebele ni bilo preveč prijazna. Letina je bila daleč pod povprečjem, krmiti je bilo treba bolj, kot je običajno, čebelje družine pa je desetkal tudi zajedavec varoa. O tem in o ostalem doga- janju so govorili na občnem zboru, na katerem so se člani in gostje zbrali v petek, 9. januarja, ko so podelili priznanje Francu Brezovniku ob življenjskem jubileju. Predsednik Ivan Čopar je lahko poročal o živahni dejavnosti druži- POTRESNO AKTIVNO OBMOČJE MENINE Gornjegrajci čutili opoldanski potres V sredo, 14. januarja, so se Gornjegrajcem nekaj po dvanajsti uri zatresla tla. Potres magnitude 2,5 je imel žarišče v okolici Gornjega Grada, čutili pa so ga številni prebivalci. Na občini so poveda- li, da ni povzročil materialne škode. Urad za seizmologijo in geologijo na Agenciji RS za okolje je ocenil, da intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla III. stopnje po evropski potresni lestvici. »Tokratni potres, ki smo ga sicer ne. Izpostavil je udeležbo na dnevu slovenskih čebelarjev v Polhovem Gradcu in ekskurzijo, katere cilj je bil obisk znanega slovenskega čebelarskega strokovnjaka Franca Ši-vica, od koder so se vrnili z mnogimi novimi spoznanji. V čebelarski dejavnosti je potrebno nenehno iz- krožkarji hkrati tudi kot podmladek sadjarskega društva, o čemer so prisotni izrazili odobravanje. O dobrem delovanju društva je spregovoril še mozirski župan Ivan Suho-veršnik, ki je obljubil nadaljnjo pomoč občine, seveda v okvirih možnosti, ki pa jih država vse bolj krni. številni občani čutili, je sicer prestrašil marsikoga, minil pa je brez materialne škode,« je povedala direktorica občinske uprave Jožica Rihter. So se pa vrnili spomini na december 2012, ko je potres zgodaj zjutraj prestrašil številne Zgor-njesavinjčane, saj je bil precej močnejši, ocenjen na magnitudo 3,9. Tudi takrat je bilo žarišče potresa v okolici Gornjega Grada, kar nekaj občanov pa je prijavilo škodo na objektih, je povedala Rihterjeva. Po podatkih ARSA so z epicentrom na Menini in v Gornjem Gradu zabeleženi še štirje potresi, dva leta 1916 z magnitudo 3,6 in 4,3 ter dva leta 1840 z magnitudo 4,4 in 4,9. Vsi so ocenjeni po evropski makroseizmični lestvici. EMS se uporablja kot merska enota pri navajanju intenzitetne stopnje potresov. Vse prej našteto priča o tem, da je področje Menine potresno aktivno že stoletja. Štefka Sem Ivan Čopar (levo) je Francu Brezovniku ob 80-letnici izročil priznanje Čebelarske zveze zgornjesavinjsko-šaleškega območja za večletno uspešno čebelarjenje. (Foto: Marija Lebar) obraževanje in usposabljanje, zato so se udeleževali različnih tovrstnih priložnosti. Sodelovali so na priredilvah v občini; med drugim s čebelarskim kotičkom tudi na sadjarski razstavi. V letošnjem načrtu dela je vidno mesto posvečeno izobraževanju, tudi mladih čebelarjev, ki se kalijo v čebelarskem krožku na mozirski osnovni šoli. Prav tem je nekaj besed namenil tudi predsednik Sadjarskega društva Franca Praprotni-ka Mozirje Alojz Plaznik. Spomnil je na odlično sodelovanje obeh društev na področju vzgoje mladih in predlagal, da bi delovali čebelarski »Letos naša družina praznuje devet desetletij obstoja. Imamo podatek, da je bila ustanovljena leta 1925. Ko smo praznovali 80-letni-co, smo izdali zbornik. Novih podatkov za preteklost od takrat nismo našli, se je pa v letih od izdaje zbornika zgodilo marsikaj novega. Med drugim smo nazaj prevzeli šolski čebelnjak in postavili nov čebelnjak v Mozirskem gaju, ki zahtevata od nas tako finančna sredstva kot prostovoljno delo,« je povedal predsednik Čopar in dodal, da bodo osrednjo slovesnost ob 90-le-tnici izvedli v septembru. Marija Lebar 10 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Kultura, Ljudje in dogodki KNJIŽNICA MOZIRJE Z Lenarčičem preko modrega planeta Slovenija je od lanskega septembra bogatejša za fotomonogra-fijo Matevža Lenarčiča Preko modrega planeta, ki je nastala na podlagi avtorjevega poleta okoli sveta leta 2012 in preko severnega pola leta 2013. Prva predstavitev knjige na literarnem večeru je v organizaciji Osrednje knjižnice Mozirje potekala v prostorih njihove galerije 13. januarja. Pogovornemu večeru z Lenarčičem in njegovim sodelavcem Vojkom Strahovnikom je prisluhnilo kar okoli 60 ljudi. Oba Lenarčičeva poleta smo Slovenci z zanimanjem spremljali preko medijev, lepo pa je videti tu- di knjižni rezultat takšnih podvigov. Prav tako je zanimivo v živo prisluhniti doživljajem pilota in navdušenega fotografa, katerega je o njegovih podvigih v zraku podrobneje povprašala Vladimira Planovšek iz knjižnice, ki je povezovala pogovor. Vojko Strahovnik je bil tudi ob zadnjih dveh Lenarčičevih poletih pomemben član pilotove spremljevalne ekipe. Skupaj sta poslušalcem povedala veliko zanimivega o poletih, birokratskih zapletih in ovirah, ki spremljajo takšne projekte, ter o nastanku same knjige. Slednja je najprej izšla v Nemčiji in Angliji, slovenska izdaja je bila omogočena le zaradi velike naklade v tujini. Lenarčič je na omenjenih poletih posnel okoli 100 tisoč fotografij in, kot je dejal, mu ni bilo v nobenem trenutku dolgčas. Po njegovih besedah ima takšna pot pred sabo vedno veliko neznank, o katerih mora pilot konstantno razmišljati, in kadar je najlepše, tako pričakuje najslabše ter seveda obratno. Polet preko severnega pola je bil namenjen tudi raziskovalni nalogi merjenja črnega ogljika, ki je eden glavnih vzrokov segrevanja ozračja. Kot je dejal Lenarčič, lahko človek uniči način življenja, kot ga ima, ne bo pa uničil planeta, saj narava vedno poskrbi za vzpostavitev naravnega ravnovesja. Seveda pa jo lahko človeška rasa pri tem slabo odnese. Oba gosta sta bila precej kritična tudi do domače države, ki v takšnih projektih, kot so Lenarčičevi poleti in njegova knjiga, nastala po njih, ne vidi priložnosti za promocijo Slovenije. Tatiana Golob PROSTOVOLJNI GASILCI SO DELOVA OSEBNOST LETA 2014 Njihov glavni moto je pomoč sočloveku Pogovornemu večeru z Matevžem Lenarčičem (desno) in njegovim sodelavcem Vojkom Strahovnikom, ki ga je povezovala Vladimira Planovšek, je prisluhnilo kar okoli 60 ljudi. (Foto: Tatiana Golob) PREMIERA KOMEDIJE NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI Po mnenju bralcev časnika Delo so si naslov osebnosti leta 2014 najbolj zaslužili slovenski prostovoljni gasilci. »Nobene druge sile ni v Sloveniji, ki bi bila sposobna tako hitro in tako množično prihiteti na pomoč, kot so prostovoljni gasilci,« so zapisali v Delu. Predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša je ob tem dejal: »Občutek, da si po- magal, ti da več kot denar.« Gasilska zveza Slovenije (GZS) združuje 1.347 društev, v katerih je več kot 158.000 članov, med njimi veliko mladih. Članica GZS je tudi Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline s petnajstimi prostovoljnimi gasilskimi društvi, ki so zelo dejavna. Marija Lebar Prioritete današnjega časa potrebujejo stare recepte Gledališka skupina Kulturnega društva Ljubno ob Savinji je tretji vikend v januarju dvakrat do zadnjega kotička napolnila dvorano domačega kulturnega doma. Premiera in prva ponovitev komedije Ni vse zlato, kar se sveti izpod peresa predsednice društva Zvonke Kladnik, ki se je hkrati posvetila tudi režiji in odigrala še stransko vlogo, je bila namreč težko pričakovana. Komedija, v kateri so prišle na dan prioritete današnjega časa, ko je izgled včasih pomembnejši od česa drugega, je dodobra nasmejala gledalce. Kako tudi ne, saj se je marsikdo lahko poistovetil z igralci. Zgodba se vrti okrog Tonyja (Miran Žerovnik) trenerja v fitnesu, ki se je iz Nemčije v domači kraj vrnil z idejo, da bo odprl svoj fitnes klub, kar mu tudi uspe. Uspe pa mu tudi, da v klub privabi številne dame in njihove gospode, ki si želijo biti fit, brez celulita in seveda najlepši. Da bi hodili v fitnes, so se pripravljeni odreči marsičemu. In ko se po napornih vajah pojavi še prodajalka na terenu, ki jim obljublja čudežne učinke raznih prodajnih uspešnic, le ugotovijo, da ni vse zlato, kar se sveti in da za marsikaj obstajajo stari recepti, ki »za ziher« bolj držijo kot vse modne muhe. Kakšni so ti recepti, boste izvedeli, če si boste predstavo ogledali. Ljubenski gledališčniki se bodo namreč po uspešni premieri podali še v goste. Igralska zasedba na odru je bila pestra. Ze dodobra prekaljenima igralkama Poloni Rihter in Ani Napotnik so se pridružili Vinko Jeraj, Urša Ošep, Nina Obojnik, Rok Prušnik, Nataša Hofbauer, Mojca Pikl in Zvonka Kladnik. Štefka Sem Za lepo postavo so se v fitnesu potili po navodilih vaditelja Tonyja (v sredini), ki se je svoje obrti izučil v Nemčiji. (Foto: Štefka Sem) 11 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Oglasi, Ej, Čestitke Končni vrstni red: Občina Mp7.j'r/fr.■ Matej Krti nit, lafnik Godbe Zgornje Savinjske doline [7S);. ■ i i - . i i ■ - ■ i ,i ¡i i , '. :. i i i,...-ji' .11, ft.-hrh'. - ;■■■!■■ 'j :i). In ."I., ijk '-'lih ti iLUi j i L, ",*■■■: 1 ' , ■. "i. 'k II il ■ .■ I, ■ III ■ ,Ll-. I I- I. I ^ --i ::-i - : -1 i. V n t I i>J Ari lii C i .i :"TH'if, pjr*Jmrd>iiN ---...-. i-- ■ ■■ ■ i .-I..I |||- ij - h ■- ^.i .j--.. ■■ .1II i^-.lIuK: - -yI'- ¡11 Občina Nararje : -Darjd ESj d i rt kto ri ta Ü rO r n j fe S av i n j ^ keisja id f M S tuen d Om J [/10] ; Ff-ir m i"1:*: i/j'.ik, i ■ !i ■ :ti il i" "t: i.-.ji- i; , ,■ im- tùijjrjr i*W|; |vfi Bu v :■: LBwjïiu In : . "j ?4.i ■■■i|.:: |lt| ^jl'rri fi'ivcvni- I vil pN 3\->' :; i" h K* ^ir i j I - ■! D'< H |:■ ■ dM-ijn- i' ]l-dr;uj Ll-u»IiI IW.lintk |v|. v .lupin l)i tia, i .IijläI --k.i . i-.. 7 ihi itvij ¿jidtni LÜHS 06 Nij; .i,- ■■ ' ■■ ii i inlbur j u u ■ K.ilj.l ü'i.bi'i, ibnrLiv- ikr gHitiêJU pi -.jgüjfil .1.1(3] Občina Reiitacb Savinji: ■ Jure Kolenc, lastnik kairtpa Menma [103); ■mrr U.iTiai. md- VombJjD ni r,[nrn is i lan r "i SasiHk- îtti m vtWranika ¿•".Litin ■ v PfiD Ri-iira nh S mr|i .i-ll Aii •.., d;...... ■ :■ KD h anoa H«lrt j. sodeluje n i Stet Inn onf ccitwih (7). Občina Gornji Grad: ■ Ludvik Mikiavc, predsednik PGD Bočna [7Ë); im i» H -.J Lipti t, njramSiiŠSl; I =■:>..! (Iradriit uClkël i.. SGiSoi.ru i Ï3JJ tvn ijt<- ■ :l1 ■ .' r -'¡.. l'.i'.i. ." ■: li n■ ■■ ■■ /i■ ■ ■ i ■ M i ' ' 'i ■ iHVdbc! >etj ÎOli (5]; Stanko Ogradi, Jupin (£); Märi;-ii Puitosietniek. niitel|>c3. dopilHIH PCTikffTTl pudrUfJLi 1 1. Med poiilJitelj< i d rjeji kroga je iiftban ci rl i ivtstek Otp)( -1D, ^mirtno ob Dret;, ki ho pnejel i rde! kov (r.oli. Jafcoliri krhlji, Jabolfnl £ips, jabolk a) Kmctijikc tadruge ialelli» dolina N.jp',1 .ijfnfi pfiTV7iiinp i lagnmdbv l IT S ".ŠA na Prihovi D u i > [; ■ i k ^Ijvrit nagranie:, 5-tinevri jj.-.t;! fcLuvdrjd v termah Olimia, Pocičetrcek za itiri osebe *■ karte za baien, ki prav idku |; 11; i, i r j d Kmetijska zadruga Saleikd dolina je: Vera Kumprej, Ter 63,3 J33 Ljubno ob Savinji, N i/ra jen k ri p = nsf],r.-Frin •j TPr S AŠ A r n ? - ho^ i. Pokrovitelj akcije je KMr.rusK ^ ?..VDRUf;.\ ŠALEŠKA noi.TV \ Šoštanj Mozirjanka Alya, ki je konec preteklega leta izdaja tretji studijski album Car, bo nastopila na letošnji Emi. Energična pevka je na Emi nastopila že petkrat, prvič se je predstavila leta 2003 s pesmijo Exploziv(no). Največji uspeh, 3. mesto, je dosegla leto kasneje s pesmijo Fluid. Tokrat se bo predstavila v duetu z Belanom. Pevka je našla čas tudi za sodelovanje pri himni svetovnega rokometnega prvenstva v Katarju. Na odprtju prvenstva v Dohi je skupaj s triindvajsetimi izbranimi pevci z vsega sveta zapela himno Live it. Podrobnosti s snemanja himne in nastopa na prvenstvu ter zanimivosti ob izidu albuma in pripravah na Emo nam je izdala v intervjuju, ki ga bomo objavili v prihodnji številki. Katja Remic Novak 12 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Zgodovina in narodopisje Vojni čas 1914-1918 - taykaufoüa kronika (10) Piše: Aleksander Videčnik DOBRO VINSKO LETO (NADALJEVANJE) Pred davno minulimi časi je nastala pravljica o stari »cvanzgerci« za 33 krajcarjev - s tem denarjem v žepu si se lahko dobro napil in si še nekaj nazaj dobil ... Te srečne čase vidimo v nedeljskih sanjah, to grozdje nam je previsoko, ko sicer že liter jabolčnika ali kruševca v gostilni stane po 2 K ali celo 2,80 K. Toda nam tržanom še ni splavalo zadnje upanje po vodi in se nam sedanjosti tema jasni! VSESTRANSKA POHVALA ALOJZU GORIČARJU Občinski zastop je sklenil na svoji seji dne 6. januarja 1918 po poslušanju poročila gospoda odbornika Alojza Goričarja, kateremu gre za njegov nesebični trud in lastno požrtvovalnost za trške zadeve tukaj izrečena zahvala tržanov, kot trajni spomin upeljati: 1) električno razsvetljavo, 2. vodovod. Imeli bomo torej najvažnejše življenjske činitelje na razpolago, torej luč in vodo. In to je prvi pogoj boljšega bivanja. V omenjeni in že prejšnjih sejah se je razpravljalo o navedbi in oddaji električne luči -sicer malo pozno, kajti prebili smo že dve vojni zimi v »egiptovski« temi. Tega so krivi prejšnji občinski možje, ki so menda sami najrajši v temi blodili. DISTRIBUCIJA ELEKTRIKE Za to se je ponudil odbornik Matija Goričar in dobil koncesijo za trg Mozirje uvesti električno luč. Ta koncesija se glasi za dobo 15 oziroma 25 let. Celo podjetje pa nosi zasebni značaj. Luč se bo posredovala proti letnemu plačilu za žarnico, za inštalacijo bo pa treba posebej plačati. Že se je priglasilo pretežno trških hiš! Nadejamo se, da bodemo letošnjo »vstajenje« že pri žaru elektrike praznovali. SIBIRSKA ZIMA Ravno, ko pišem te vrstice (zapisnik seje občinskega odbora 6. januarja 1918), se je spremenilo večtedensko slabo vreme - imeli smo pravo sibirsko zimo od 6 do 15 stopinj pod ničlo, in to od srede decembra do srede januarja. Mirovna pogajanja v Brest-Litovsku so postala vsled pruskega vojaškega oporekanja, najbolj je s sabljo ružljal pruski general Hofmann, ki je predstavljal svoja izvajanja s pestjo ob mizo, to je bilo zelo nevarno! UPORNO MED LJUDMI Tedaj se je nepričakovano na nižje Avstrijskem pojavil štrajk, ki je podpiral mir. Temu je sledila nemška in drugojezična socialna demokracija. Na stotisoče je štela množica, ki je v nedeljo demonstrirala železno voljo za mir. Če država ne bi razpolagala z bajoneti in strojnicami, tedaj bi mož dela lahko na kaj dobrega upal. Toda nasilje države se je kmalu pokazalo. Tudi delavci v tovarnah municije so ustavili delo. Situacija je postajala zelo kritična ... Država pa se je naposled le vdala! Sicer le na videz. Svečano je sicer ljudskim zastopnikom zagotovila, da tudi ona prva stremi po častnem premirju brez ane-ksije in odškodnin, da hoče izdelati nov občinski ših podatkov povzetih iz one dobe, ko je bila Pur-gerska persega spisana, doba pred francosko revolucijo in potem za njo. Žal, da naši predniki niso imeli za take beležke in kronike smisla, sicer bi nam ostavili gotovo važne spomine iz burne dobe leta 1848, ko je imel trg tudi svojo narodno gardo. To pa je še v dobrem spominu, a ču-je se še pripovedovati o Francozih, ki so se nastanili v našem trgu, tako v hiši tačas Marčinko-vo ali Pekovo na Tratah. Vse to imamo le iz ustnega izročila, da pa se ohrani veliki čas svetovne vojne, v kolikor je tež- Zanimiva fotografija Občinskega odbora trga Mozirje. Stoje z leve: 1. Ivan Vajd, 3. Ignac Krumpačnik, 6. Ivan Cesar, 7. Ignac Šijanec, 8. Žiga Laykauf. 9. Martin Šuster. Sedijo: 1. Štrucl, 2. Florjan Vodovnik, 3. župan Anton Goričar. Pripomnimo, da je oficir Vodovnik Šmihelčan, ki je bil odličen pesnik. Žal ni bilo mogoče razpoznati vseh na sliki. Če bralke in bralci prepoznate koga od neomenjenih, nam lahko imena in priimke sporočite v uredništvo Savinjskih novic. volilni red in urediti kar najbolje ljudsko oskrbo in prehrano, posebno s pritiskom na Madžare, da nam dajo od njihove obilice vsaj trohico. OBLJUBE SO KAR DEŽEVALE ... Ministrski predsednik nam slika napredek, ki nam bo omogočen z elektriko, ki je bodočnost razvoja. Ali bo tok brez prekinitve in presledkov nam kdaj razjasneval temo sedanjosti in grozeče bodočnosti? O, sfinga zagonetljiva, o, zastrta podobe resnice v templju v Saifu! Svet se pomlaja in zopet stara dnevno, na dolgo pa sledi prevara ... POTOMCI IN TRŽANI Da vam podajemo tukaj bolj obširno kroniko v raznih dogodivščinah in vam zapuščamo resnična obvestila iz te krute vojne, v kateri smo prestali toliko gorja, v katere se nam je že hotel tilnik vkloniti, storimo zato, ker vam, in to nam je v naprej že danes znano, nobena še tako objektivna zgodovina ne bo podala tako resnične slike, kakor odseva iz mnogih vrst te kronike. Žal nam je, da iz te predstoječe tržanske knjige, katera datira že poldrugo stoletje, ni najmanj- ka krila razprostrl nad našim trgom, bolj nego v spomin potomcem, samo za to smo uvideli potrebo teh kroničnih beležk, in to je gospod odbornik Alojz Goričar na občinski seji utemeljil ter potem z zapisnikarjem trškim gospodom Žigom Laykaufom kot marljivim kronistom omogočil. Daj Bog, da bi bilo to predzadnje poglavje te solzorosne kronike! NABORI Dne 20. januarja 1918 so bili v trgu zopet nabori. Prišli so osemnajstletniki, rojeni leta 1900, pod mero. Razlegala se je po trgu pesem: Fantič sem star šele osemnajst let, cesar me hoče v vojake imet', kako bom soldat, sem fantič premlad, ne morem še puške držat'. To, kar se je kot nemogoče v pesmi prepevalo, postala je resnica! Sedaj, ko so se na vseh bojiščih junaško bojevali in krvaveli naši fantje, tudi tržani - in v vojni žrtvovali življenja - imena njih beleži kronika z jeklenim peresom - primaršira-la je zadnja črna vojska. Nadaljevanje prihodnjič. 13 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Kultura, Informacije, Oglasi GLASBENA SOLA NAZARJE Koncertu priznane hrvaške harfistke sledil mojstrski tečaj za harfo Konec preteklega leta so na Glasbeni šoli Nazarje mojstrski tečaj namenili flavtistom, v maju načrtujejo klavirsko delavnico, minuli konec tedna pa je bil posvečen harfi. Mojstrski tečaj je v petek, 16. januarja, s koncertom otvorila priznana hrvaška harfistka Diana Grubišic Cikovic. NASTOP HARFISTKE, UVELJAVLJENE V EVROPSKEM PROSTORU Diana Grubišic Cikovic je izvajala tako dela klasike kot dela sodobnejših skladateljev. Umetnica je o vsaki skladbi povedala njene značilnosti in s tem pričarala še prijetnejše glasbeno vzdušje. Diana Grubišic Cikovic je pred študijem harfe zaključila že študij klavirja. Iz harfe je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, podiplomski magistrski študij pa je končala na Visoki šoli za glasbeno umetnost v Rusiji ter se iz- popolnjevala še v Italiji in Franciji. Koncertira kot solistka in komorna glasbenica in je docentka za harfo na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Je med bolj uveljavljenimi har-fistkami v evropskem prostoru. V naslednjih dveh dneh se je mojstrskega tečaja, namenjenega učencem, dijakom in učiteljem, udeležilo 15 harfistov. Profesorica je bila nad tečajniki navdušena in hkrati vesela, da so se odzvali v tako velikem številu. Pohvalila je sistem glasbenega izobraževanja, kot Mojstrskega tečaja za harfo priznane hrvaške harfistke Diane Grubišic Cikovic sta se udeležili tudi mladi harfistki Ajda Nina Vivod (na fotografiji) in Aja Urlep iz Glasbene šole Nazarje. (Foto: Barbara Rozoničnik) ga poznamo pri nas, kar se kaže z nivojem znanja, ki so ga prikazali kandidati. Izrazila je tudi priznanje nazarski glasbeni šoli, da so bili tako pogumni in so v šolskem letu 2010/11 pričeli s programom harfa, ki že kaže rezultate minulega dela. Tečajniki so prišli iz različnih glasbenih šol po Sloveniji, sodelovali sta tudi dve mladi harfist-ki iz nazarske. Ravnatelj GŠ Nazarje Jernej Ma-rinšek je bil zelo zadovoljen z delom predavateljice in kandidatov, pohvalil je tudi sam potek ter organizacijo tečaja, za kar se je zahvalil koordinatorki Katji Skrinar, sicer profesorici harfe, ki je skrbela, da je vse potekalo po načrtu. Z delom, ki ga izvajajo na šoli, želijo odpreti vrata vsem svojim simpatizer-jem, ki cenijo takšen način dela in glasbo, otrokom in staršem pa želijo tako poleg rednega dela ponudimo še nekaj več. Barbara Rozoničnik "Mladi veter" vabi mlade na brezplačne delavnice za zaposlovanje v Zgornji Savinjski dolini. %LA ti vtcr V soboto, 24.1.2015, ob 9. uri bo v Centru Rinka delavnica z naslovom: "Zelena" delovna mesta - prihodnost zaposlovanja v Zgornji Savinjski dolini ali KAKO USTVARJALNOST POSAMEZNIKA POVEZATI V USTVARJALNOST SKUPNOSTI? Delavnico bo vodila dr Nsvenka Bogataj, strokovnjakinja za izobraževanje odraslih, soavtorica in urednica knjige Znamenja trajnosti, ki govori o slovenskih primerih t raj nohtnega ravnanja. Skupinsko delo za spodbujanje ustvarjalnosti bo razgibala Nežka Bogataj. Nekaj naslovov prihodnjih delavnic: Službo v domačem kroju, prosim! / Volna, priložnost zame. / •\'> bodi čez les. Ukvarjaj se z lesom. / Lokalno pridelano, lokalno porabljeno. / Kako do evropskega denarja za moj projekt? / Recepti za uspešno prodajo na spletu... Več Informacij na: http://kzss.org/mladlveter/ Tel.: 041 733 469; e-mail: veter.zsd@gmail.com Projekt je podprt »sredstvi finančnega mehanizma EGP 2009-2014 eea norway grants grants Novitete v Knjižnici Mozirje LEPOSLOVJE: Švigelj-Merat, Brina: Slovenski obraz, Janša, Janez: Noriško kraljestvo, Beli panter, Partljič, Tone: Sebastjan in most : mala nočna kronika, Lainšček, Feri: Strah za metulje v nevihti, Bele stopinje: Zbirka literarne sekcije KUD Stopinje Mozirje, Cazacu, Matei: Drakula, Manfre-da, Ana: Brez tebe, Kesar, Kamenko: Mene ne bo noben jebo. STROKOVNA LITERATURA: Sivec, Ivan: Franc Mihelič: glasba je moj čarobni svet, Kamenšek, Asja: Naravoslovni hokus pokus, Boncens, Christophe: Ustvarjalne ideje za vse dni v letu, Rebula-Tuta, Alenka: Vera vase : potovanje v nove svetove, ki jih še niste odkrili in ki prebujajo najlepše v življenju, Filip-čič, Katja: Obravnavanje nasilja v družini, Smith, Alison: Šivanje, Ma-jerle, Mojca: Zakaj diete ne delujejo?!, Kržišnik-Bukic, Vera: Zgodovinski, politološki, pravni in kulturološki okvir za definicijo narodne manjšine v Republiki Sloveniji. MLADINSKA LITERATURA: Parr, Maria: Tonja iz Hudega brega, Sokolov, Cvetka: Kdo dela to? uganke za malčke, Rokavička : ukrajinska ljudska pravljica, Hanuš, Barbara: Kakšna dobra knjiga!, Manček, Marjan: Pujsek Lul, Kočar, Tomo: Lumpi iz 4. a v akciji, Kočar, Tomo: Lumpi iz 4. a športajo, Kočar, Tomo: Lumpi iz 4. a ga biksajo, Stepančič, Lucija, Stepančič, Damijan: Kaj nam povejo besede, Hof, Marjolijn: Pravila treh. 14 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Ljudje in dogodki, Organizacije SESTRA BERNARDA GOSTECNIK Izdala kuharico in sodelovala pri prenovi drugih kuharskih knjig Lani se je na knjižnih policah »pojavila« knjiga sestre Bernarde Gostečnik Slaščice iz pečice. Omenjena kuharica je izšla v Cankarjevi založbi, uredila jo je Nina Žitko Pucer, oblikovanje je delo Polonce Strman, fotografije pa Toma Je-seničnika. Knjigo je Gostečnikova namenila vsem, ki čutijo veselje do domače peke: popolnim začetnikom in izkušenim domačim pekaricam, ki želijo obogatiti svojo zbirko receptov. Poglavja v knjigi so zaradi preglednosti razdeljena po vrstah testa. Uvodno poglavje nazorno, s postopki in številnimi drobnimi, a pomembnimi namigi, pojasnjuje osnovne tehnike priprave slaščic. Primerna je tako za začetnike kot tiste z malo več znanja. »Torej, le pogumno zavihajmo rokave in naj iz pečice sladko zadiši po toplini in ljubezni,« rada povabi k peki Gostečnikova. Sestra Bernarda pripada redu šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja. Sestre imajo več kot dvesto let tradicije pri poučevanju o gospodinjstvu, peki in kuhi ali, kot poudari sestra, še pomembneje: trudijo se za to, da bi se vrednote prenašale iz roda v rod. »Po svoje je prav kuhinja kot simbolno središče vsakega doma dober prostor, kjer se te vrednote lahko ohranjajo ali izginjajo. Kuhinja je prostor, kjer se dela s srcem - ali pa z jezo, ner-vozo in utrujenostjo,« pravi sogovornica, ki ji je Sestra Bernarda Gostečnik živi v samostanu šolskih sester v Kranju in poučuje v Osnovni šoli Komenda Moste. zibka tekla v Šmihelu, šolske klopi pa je gulila v mozirski osnovni šoli. Z redom šolskih sester se je srečala po končani osnovni šoli v samostanu Repnje, kjer je obiskovala tečaj kuhanja in šivanja. Danes živi v kranjskem samostanu in poučuje v Osnovni šoli Komenda Moste. »Delovnik se začne dvajset minut čez štiri zjutraj. Sledi premišljevanje božje besede, molitev brevirja. Okrog pol šestih zajtrkujem in se nato odpeljem v službo. Po končani službi opravljam razna gospodinjska in hišna opravila. Zvečer grem k sveti maši, nato sledijo molitev, večerja in refleksija dneva,« opiše svoj vsakdanjik varuhinja zapuščine sestre Felicite Kalinšek. V desetletju in pol je sodelovala pri prenovi in posodobitvah številnih kuharskih knjig za pripravo slovenskih jedi. Sicer pa šolska sestra Bernarda vodi tečaje kuhanja in ob tem opaža, da imajo tečajnice različna predznanja. »Nekatere so zelo praktične in spretne, druge manj. Največja pomanjkljivost je, če ne znajo pravilno pristopiti k delu. Zato je moja naloga, da posredujem celovito znanja, ki ne zajema zgolj gospodinjskih veščin, ampak zajema vse vrednote, ki dajejo temelj vsaki družini ali skupnosti. Ob tem je treba poudariti, da je potrebno že zelo zgodaj v gospodinjska dela in kuhanje vključiti tudi otroke, čeprav so nerodni in počasni. Potrpljenje mater se v kasnejših leti lepo obrestuje,« ob predstavitvi svojega dela poudarja vodja prehrane v osnovni šoli in ugotavlja, da se otroci v vrtcih in osnovnih šolah prehranjujejo zdravo, v kasnejšem obdobju pa segajo po hitri in nezdravi hrani. MŠ PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Po sončnih Tenerifif z družino Orosel Predavanje drugega planinskega večera, ki se je v gradu Vrbovec odvijal v četrtek, 15. januarja, je pripravila družina Orosel iz Mozirja. Zbrane v dvorani so popeljali na eksotično popotovanje po Tenerifif, največjemu izmed sedmih Kanarskih otokov, ki spadajo pod špansko zastavo. Nina Orosel, ki je skupaj z očetom Stankom pripravila zanimivo potopisno predavanje popestreno z barvitimi fotografijami, se je pred dobrim letom preselila na Tenerife, nad otokom pa sta se ob dvotedenskem obisku navdušila tudi njena starša. Zbrani na predavanju so si preko prikazanih fotografij lahko ogledali vulkansko goro El Tei-de, ki jo letno obišče kar okoli 3 milijone turistov, težko dostopno vasico Masca in gorsko vas Vi-laflor, ki leži na nadmorsko višini 1.500 metrov. Nato so se spustili nazaj v mesto Medano, kjer Nina živi. Na Tenerifif je veliko naravnih zanimivosti, kot so med drugim naravni bazeni, tisočletno drevo El Drago ter ogromne okrogle črne kaplje lave v puščavi. Stanko je z navdušenjem pripovedoval o prijaznosti prebivalcev Medana, o okusnih jedeh, ki jih pripravljajo, o številnih športih, s katerimi se lahko ukvarjajo obiskovalci Tenerifov in tudi o vsakdanjem življenju ter kmetovanju lokal- nih prebivalcev. Nekaj o svojem doživetju lepot Kanarskih otokov sta zbranim povedala tudi Ni-nina mama Milka in brat Domen. Tatiana Golob Družina Orosel je ljubitelje planinskih večerov popeljala na eksotično popotovanje po Tenerifif, največjemu izmed sedmih Kanarskih otokov. (Foto: Tatiana Golob) 15 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Ljudje in dogodki PRAZNOVANJE OBLETNICE CENTRA STAREJŠIH V GORNJEM GRADU Z ansamblom Golte v trinajsto leto V petek, 9. januarja, so v gornje-grajskem centru starejših praznovali 12 let, od kar so sprejeli prve stanovalce. To so proslavili s krajšo prireditvijo, na kateri je spregovorila direktorica centra Francka Voler, za glasbo pa je poskrbel »hišni« ansambel Golte. V imenu stanovalcev je spregovoril Ivan Kepic, ki se je glasbenikom zahvalil za urico druženja. Ni pa pozabil na zaposlene v centru in se tudi njim zahvalil, da jim lepšajo dneve v jeseni življenja. Kot je povedala Volerjeva, s fanti delijo nekaj skupnega, to je rojstni Praznovanje obletnice centra je vsako leto glasbeno obarvano. (Foto: Štefka Sem) dan, kajti tudi Goltejevci so v janu- veselijo vsaj enkrat letno. Ura njiho-arju praznovali 12-letnico, stano- vih uspešnic in drugih skladb je kar valce centra pa z nastopom raz- prehitro minila. Zaigrali so starejše skladbe, ki so se jih poslušalci zelo razveselili in zraven marsikatere zapeli, nič manj pa niso bili navdušeni nad Belimi zajčki in podobnimi skladbami ansambla Golte. Praznovanje je z likovnimi umetninami obogatila Anita Gašperčič, slikarka iz Laškega, katere umetnine krasijo avlo in hodnike centra. Volerjeva je povedala, da Gašper-čičeva skriva v sebi neverjeten talent. Slikati je pričela lani avgusta, v tem času pa ustvarila zavidanja vreden opus, predvsem zaradi kvalitete del. Štefka Sem Zgornja Savinjska dolina nekoč in danes Na fotografiji Nazarij iz 60. let prejšnjega stoletja bo pozoren opazovalec videl, da je pred graščino takrat še bila struga industrijske vode iz lesnopredelovalne industrije in most čez njo. Levo so bile lesene stavbe, ki jih že dolgo ni več, kar se je zgodilo tudi s peterokrako zvezdo na stolpu graščine. Spomenik NOB s kipom Talca Cirila Cesarja so ob prenovi tega prostora za dlje časa prestavili pred osnovno šolo, sedaj stoji pred kulturnim domom. (Fotodokumentacija Vere Solar) REKORDEN NOVOLETNI ULOV 20-kilogramski sulec izpolnil željo Drugi dan v letošnjem letu se je predsednik ljubenskih ribičev Janez Podkrižnik, sicer vsem bolj poznan kot Matic, s svojim sinom podal na ribolov sulca na reko Savo, s katero na obiskanem delu opravlja Ribiška družina Medvode. Kljub že tradicionalni novoletni zaobljubi, da bo ujel sulca z magično mejo teže dvajsetih kilogramov, si ni niti najmanj mislil, da se mu bo to uresničilo. Janezu Podkrižniku se je novoletna želja uresničila že dan kasneje. (Fotodokumentacija JP) V iztekajočem se popoldnevu je sicer prekaljenemu ribiču in znanemu lovcu na velike ribe na umetno vabo prijel sulec, katerega je po velikem trudu uspel izvleči iz vode. Uradno merjenje je pokazalo, da se je Maticu želja končno le uresničila, saj je sulec v dolžino meril kar 118 centimetrov, tehtal pa točno 20 kilogramov. Štefka Sem 16 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Ljudje in dogodki, Kultura, Čestitke ■ ■•v • •• Hišna imena govorijo Zgornja Savinjska dolina je prava zakladnica lepih, nenavadnih ali kako drugače zanimivih zemljepisnih imen, s katerimi so ljudje poimenovali svoja naselja, domačije in svet okoli sebe. Tokrat se bomo posvetili predvsem hišnim imenom. Imena domačij (hišna imena) imajo zaradi specifične poselitve samotnih kmetij v gorskem svetu hov razvoj, izvor in razvoj v osebna imena so predmet številnih raziskav, ki jih je vredno prebrati. HIŠNA IMENA NAJVEČKRAT IZVIRAJO IZ LEDINSKIH IMEN Ponavadi so se imena domačij razvila iz značilnosti sveta (okolja), poenostavljeno rečeno iz prvotnega ledinskega imena, kjer so postavili domačijo. Najvišja kmeti- Kmetiji Zgornji in Spodnji Jezernik si poleg imena delita tudi jezero. (Foto: Marijan Denša) pri nas posebno mesto in vlogo. ja v državi, Bukovnik, je dobila ime Ohranila so se stoletja, saj hišno ime največkrat ostane, četudi se rodbina na kmetiji zamenja. Znano je, da so mnoga imena današnjih domačij smiselno enaka, kot so bila že v urbarju leta 1426. Ime vsake kmetije nosi svojo zgodbo. Nji- nik pa zelo visoko. Zavratnik je dobil ime po tesni Vrata, kot se je nekdaj imenovala tesen pri Igli, torej Za vrati, Zavratnik. MANJŠI DEL IMA DRUGAČEN IZVOR Nekatere kmetije so dobile ime po načinu poselitve, dejavnosti gospodarja, njegovem imenu ali statusu in še čem. Tako imamo hišna imena Gradišnik, Selišnik, Mežnar, Mlinar, Žagar ali Žager, pa tudi Maj-dač, Martinc ter Štiftar, Knez in Župan. Med posebnosti spada ime kmetije Metulj, ki ima ime po žigu (cahnu) metulja za les pri spravilu in plavljenju. POSEBNOSTI IN ZANIMIVOSTI Če so bile skupaj tri kmetije, so ta predel poimenovali Citrija ali Ci-trije. Na Solčavskem so bile nekoč tesno skupaj kmetije Štiftar, Majdač in Martinc. Ker so pri hišah imeli citre, so si nekateri razlagali, da izvira ime zaselka od tega. Po požigu v drugi svetovni vojni so zadnji dve postavili precej stran od Štiftarja. Citriji sta tudi v Novi Štifti in Florjanu pri Gornjem Gradu. Domačija na sedlu je ponavadi Sedelšak, lahko pa ji pripišejo nemško obliko in postane Atelšek (iz Sattel). Tako imamo na Ljubnem Atelškovo sedlo. Marijan Denša po bukovih gozdovih, ki jih je bilo nekdaj precej več kot danes. Kmetija Jezernik je ob jezeru, Logar je ob logu, torej močvirnem travniku. Od kmetije Poglednik je lep pogled, Podpečnik in Stenšak sta pod pečmi (skalami) ali steno, Visoč- PRAVA LEDINSKA IMENA IZGINJAJO Zemljepisna imena, ki ne označujejo naselij ali domačij (terenska imena) v pogovoru in v širšem smislu pogosto imenujemo tudi ledin-ska imena, kar ni povsem točno. Prava ledinska imena (mikrotoponi-mi) so tesno povezana s kmetijsko dejavnostjo, ker označujejo manjši, ponavadi zaokrožen in določen del površine ali točko kmetijskega gospodarstva oziroma vaškega prostora (Spodnje njive, Pri hruški, Pri mlinu, Jame ipd.). Z imeni so lahko določili lokacijo delovišča družini, hlapcem in dninarjem. V zadnjih desetletjih ledinska imena zaradi individualne obdelave zemljišč vedno bolj izgubljajo pomen in izginjajo iz vaškega spomina, zato jih skušajo v številnih krajih po Sloveniji evidentirati in ohraniti. NOVA KNJIGA CIRILA VELKOVRHA Cerkve in kapele v Sloveniji, posvečene svetima bratoma Cirilu in Metodu Ciril Velkovrh iz Ljubljane, upokojeni profesor matematike, fotograf, urednik in ljubitelj planin, je v svoji novi knjigi predstavil cerkve, kapele, ki so posvečene slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Kot meni prof. dr. Igor Škamper-le, je knjiga vsebinsko kvaliteten in prisrčen prikaz stoletnega izročila in globokega spoštovanja, ki so ga slovenski ljudje izražali do obeh apostolskih svetnikov. Besedila v knjigi so informativno izčrpna, hkrati pa dovolj strnjena in napisana v prijetno berljivem slogu, da bralca popeljejo v oddaljeno dobo prvega pisnega soočanja slovanskih narodov z novo kr- ščansko vero. Knjiga v prepletu besede in podobe, ki jih povrh ponekod krasijo motivi in odmevi izbrane naravne pokrajine, prikliče spomin na globlje temelje naše sku- pne duhovne istovetnosti, na katero v današnjem času površine, hitrosti in potrošnje žal prevečkrat pozabljamo, je zapisal Škamperle. Velkovrh je lani razstavil svoje fotografije v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji in v Centru Rinka v Solčavi. Nekatere izmed motivov je posnel v našem okolju. Prav kapela pod vrhom Komna pa krasi na- slovnico knjige. Fotografije in diapozitive je postavil na ogled že več kot 600-krat in izdal prav toliko razglednic. Je tudi avtor desetih stenskih koledarjev. Pri Planinski zvezi Slovenije je uredil šest planinskih vodnikov ter v dnevnih časopisih in revijah predstavil več deset knjig s tega področja. IS I Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 17 Kotiček za voznike, Oglasi VOZILI SMO: ŠKODA FABIA 1.2 TSI Povsem zasluženo slovenski avto leta 2015 Škoda je s proizvodnjo modela fabia začela leta 1999, druga generacija je bila rojena leta 2007, tretja pa je ugledala luč sveta lani jeseni. Nova fabia je v avtomobilskem svetu naravnost zableste-la in navdušila številne testne kakor tudi druge voznike, v Angliji in Sloveniji pa je postala celo avto leta 2015. Nova škoda fabia zaradi dinamično ostrih oblikovalskih potez že na prvi pogled deluje všečno, k čemur prispevajo tudi nižja silhueta (avto je v primerjavi s prejšnjim modelom nižji za 31 milimetrov), krajši previsi (novinka je v primerjavi s predhodnico krajša za osem milimetrov), večja širina (za 90 milimetrov) in daljša medosna razdalja (za 5 milimetrov). Avto je lažji za 65 kilogramov (najlažja različica tehta le 980 kilogramov), prtljažnik (brez rezervne pnevmatike) pa meri 330 litrov, kar pomeni, da je največji v razredu. Na razpolago je sedem pogonskih strojev, štirje bencinski in tri- Navzven škoda fabia največ pozornosti vzbuja z originalnimi barvnimi koncepti. (Foto: Franci Kotnik) je dizelski, z močjo od 60 do 110 KM. Vsi po vrsti so zelo varčni, saj v povprečju porabijo 17 odstotkov manj goriva kot prejšnje izvedbe, 1,4-litrski turbodizelski trivaljnik se zadovolji celo z manj kot tremi litri in pol na sto prevoženih kilometrov. Kupcem so na voljo trije paketi opreme (active, ambition in style), že osnovni paket pa med drugim zajema tudi sistem start-stop z rekuperacijo zavorne energije. Fabia v novi izdaji premore najsodobnejše asistenčne in varnostne sisteme, med katerimi so nekateri, na primer brezkontaktni zagon, tipala za vklop žarometov in brisalcev, tempomat, sistem nenadnega zaviranja v sili v mestu in večnaletna zavora, tipični za višje avtomobilske razrede. Navzven nova fabia največ pozornosti vzbuja z originalnimi barvnimi koncepti. Izberete si lahko streho, stranska ogledala in platišča v beli, srebrni, črni ali rdeči barvi ter jih uskladite z izbrano barvo karoserije. Testno vozilo, ki so nam ga posodili v prodajno-servisnem centru Praprotnik v Velenju, je bilo odeto v prikupno modro-belo kombinacijo. Pod motornim pokrovom je brnel 1,2-litrski bencinski agregat z 90 konjskimi močmi, ki v kombinaciji s 5-stopenjskim menjalnikom suvereno opravlja svoje delo. V nasprotju s pričakovanji ga ne utrudijo niti dolgi avtocestni klanci. Športno podvozje, ki je na voljo za doplačilo, je poskrbelo za občutek večjih zmogljivosti, srednji paket opreme ambition pa za udobno počutje in obilico uporabnih informacij za voznika. Ob koncu testnega vikenda sem lahko preprosto ugotovil, da si fabia povsem zasluži naziv avto leta. Franci Kotnik I 18 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 Ljudje in dogodki, Šport NATEČAJ CINKARNE CELJE ZA OSNOVNE IN SREDNJE SOLE Zgornjesavinjski učenci v Celju predstavili i kratko odrsko predstavitev in Cinkarna Celje, katere del je tudi poslovna enota Kemija Mozirje, je uspešno zaključila 7. natečaj za osnovne in tokrat tudi srednje šole. Letošnjega so poimenovali Titanov dioksid, kje vse si skrit?. Kot družbeno odgovorno podjetje se trudijo izobraževati mlade o pomenu industrije za celotno družbo, zato so udeleženci natečaja tokrat raziskovali poslovno enoto Cinkarne Celje, Titanov dioksid. Splošno bolj slabo poznan titanov dioksid je bela nestrupena snov, ki prekriva, posvetljuje in ščiti snovi, katerim je dodan, pred sončnimi žarki. Kot tak je torej v številnih stvareh okrog nas -v zobni pasti, zdravilih, barvah in lakih, v umetnih masah, iz katerih so računalniki, torbe, mize, posoda, v avtomobilskih gumah, rokavicah, keramiki, papirju, foliji, plastenkah, žvečilnih gu-mijih, v maskarah in šminkah, zaščitnih kremah proti soncu ... Titanov dioksid je torej skoraj povsod, so ugotovili tudi udeleženci letošnjega natečaja. Sodelovalo je več kot 200 učencev in približno 35 mentorjev, ki so izbirali med dvema izzivoma. V okviru prvega izziva so iz materialov, ki že vsebujejo TiO2, izdelali zanimive, zabavne predmete in jim dali nov pomen, za zaključno slove- snost pa so z omenjenimi rekviziti pripravili kratko odrsko predstavitev. Za slednjo so se odločili tudi učenci OŠ Nazarje pod vodstvom mentorice Branke Nareks, ki je povedala, da so se pri tem vsi skupaj naučili veliko novega. Mladi ustvarjalci iz OŠ Gornji Grad z mentorjem Jurijem Repenškom in POŠ Bočna z mentorico Danijelo Lončar pa so se pomerili v likovnem izzivu na temo Dotik TiO2 v vsakdanjem življenju in se ponovno dokazali z izvirnimi in domiselnimi izdelki. Barbara Rozoničnik Učenci Osnovne šole Nazarje so se predstavili z dramskim nastopom in se fotografirali s članico uprave in tehnično direktorico Nikolajo Podgoršek Selič ter maskotama Cinkarne Celje. (Fotodokumentacija Cinkarne Celje) DELAVNICE ZA OTROKE V Radmirju je zaživela stara šola Otroci občine Ljubno so 29. in 30. december preživeli ustvarjalno v medsebojnem druženju. V stari šoli v Radmirju se je s pomočjo različnih društev in študentskega kluba dogajalo marsikaj zanimivega, kar je otrokom popestrilo počitnice, starši pa so bili deležni nekaj kvalitetnega varstva. Za izvedbo delavnic so se po- vezali kulturni društvi Radmirje in Ljubno ob Savinji, Društvo Toplica in Klub zgornjesavinjskih študentov. Turistično društvo Naš kraj in Prostovoljno gasilsko društvo Rad-mirje pa sta nudila finančno podporo. Vodja projekta je bila predsednica KD Ljubno Zvonka Kladnik. Društvo Toplica je vodilo pekovsko delavnico, KD Radmirje lego manijo in izdelavo novoletnih aranžmajev, KD Ljubno ob Savinji pa je izvajalo družabne igre, komunikacijske veščine in filmsko delavnico. Na delavnice se je prijavilo 65 otrok. V dveh dneh se je zvrstilo 17 animatorjev prostovoljcev. Otroci so nesli domov pekarske izdelke in novoletne aranžmaje. Aktivne počitnikarje je tekom delavnic obiskal župan občine Ljubno Fra- njo Naraločnik. Na pomoč je priskočil skupini, ki je izdelovala novoletne aranžmaje iz zelenja in svečk. Nove delavnice se načrtujejo za februarske šolske počitnice in bodo potekale v kulturnem domu na Ljubnem. Za čim večjo pestrost dogajanja bodo k sodelovanju povabljena še druga društva. Slavica Tesovnik Na Golteh odpeljali prvi telemark šprint Na delavnice se je prijavilo 65 otrok. Zanje je skrbelo 17 animatorjev prostovoljcev. (Foto: Slavica Tesovnik) Z organizacijo svetovnega pokala v disciplini telemark šprint so na Golteh opravili še enega v nizu uspešnih projektov. V torek in sredo so izvedli trinajsto slovensko tekmovanje v telemarku, prvo takšno na Golteh. V ponedeljek so opravili sprejem 60 tekmovalcev in žreb startnih številk, naslednji dan pa so se po progi Medvedjak po- gnale tekmovalke, nato še najboljši smučarji v telemarku na svetu Med vratci za slalom-veleslalom, s terenskim skokom, vožnjo v snežno kletko ter zaključnim tekom po osmici do hotela so z dvema tekmama prvega dne, nato še enako v sredo izvedli naporno tekmovanje. Več v prihodnji številki Savinjskih novic. Jože Miklavc 19 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Šport KO TEK OSVOBAJA IN NAGRAJUJE DUHA IN TELO Bernarda Zvir dosega prva mesta na številnih tekaških maratonih Potem ko je Bernarda Zvir iz Šentjanža, mama popularnega glasbenika Primoža Zvira, skoraj četrt stoletja ob opravljanju svojega frizerskega poklica največ le stala, se je v drugi polovici življenja odločila, da bo tekla. Sprva jo je najbolj veselila rekreacija s kolesom, plani-narjenje, smučanje ter tek na smu- segom. Sprva le na krajše razdalje, potem na vse daljše proge, kmalu uspešno tudi na večjih tekmah. Po uspešnem nastopu na sedmem teku DM na 5 km, od 257 tekmovalk se je uvrstila na odlično 6. mesto, je bil njen tek usmerjen na razdalje do 75 km, kar govori o izredni motiviranosti in vzdržlji- Bernarda Zvir je lani v svoji starostni kategoriji med drugim zmagala na ultramaratonu Celje-Logarska dolina, na Štajersko Koroškem pokalu pa tudi v skupni konkurenci žensk. (Foto: Jože Miklavc) čeh, kasneje se je ob vzoru tekačic iz sosedstva, ki so tekale mimo njenega doma, v njej zbudila želja po tem športu. Spodbudno je nanjo vplivala nečakinja Mateja Mlinar (znana tekačica na dolge proge). Bernarda je v nekaj letih treninga in dobrih uspehov na tekaških preizkušnjah postala velik obet slovenskega tekaškega športa. »Shodila« je na vitkih, utrjenih nogah in se pričela resno ukvarjati s tekom v letu 2012 po rehabilitaciji za težjim operativnim po- Priznanja, medalje in pokali, ki jih je Zvirova »nabrala« v dobrih dveh letih. (Foto: Jože Miklavc) vosti. Ob posebnih pripravah (skoraj dnevno preteče med 15 in 20 km) teče tudi na krajše proge, a so ji izziv prav večji napori in nujno potrebna tekmovalna taktika. V svoji starostni kategoriji je samo lansko leto dosegala izjemne uvrstitve z zmagami na ultrama-ratonu Celje-Logarska dolina, Malem maratonu Mozirja, maratonu Radenci, teku BMW, Štajersko koroškem pokalu (1. mesto tudi v skupni konkurenci), pokalu krajših nočnih tekov na 10 km, Kraškem maratonu. Bila je druga na Istrskem maratonu in se visoko uvrščala na številnih drugih tekaških prireditvah. Na 6. mesto v svoji kategoriji med 742 tekmovalci je pritekla tudi na malem maratonu v Palmanovi v Italiji in dosegla svoj osebni rekord (1:39:29). Da je 57-letna Bernarda Zvir »zapečena« športnica že po slabih treh letih, pove zanimivost, da je po ultramaratonu Celje-Logarska dolina odpotovala še na nočni tek (10 km) v Ljubljano in ga pretekla kot 2. v svoji kategoriji, na kar je najbolj ponosna. Skupno je v letu 2014 nastopila na kar 40 tekih. Vsega tega ne bi zmogla, če ne bi imela zvestih sponzorjev in svojega partnerja Jožeta Zvira, ki jo pri vsem zelo podpira. V načrtu za letošnjo tekaško sezono ima stoti tek ter veliko željo, da bi se udeležila slavnega maratona v New Yorku, predpogoj, tekaško normo si je zagotovila že v lanskem letu. Jože Miklavc ŠPORTNO DRUŠTVO BELI ZAJEC Jan Napotnik uspešen v FIS pokalu Sredi januarja je zagrebško Slje-me gostilo slalomske tekme kategorije FIS. Nastopil je tudi član Športnega društva Beli zajec Jan Napotnik. V močni mednaro- dni konkurenci je v dveh slalomih osvojil 23. in 29. mesto. Na zahtevnih slalomih je odstopilo veliko število tekmovalcev in tekmovalk. ŠS ŠOLSKO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH Nastopili le trije šolarji iz naše doline in se uvrstili na državno prvenstvo Na nedavnem šolskem prvenstvu v smučarskih skokih na alpskih smučeh, ki ga je za štajersko-koroško regijo organiziral Smučarsko skakalni klub Velenje, so se odlično odrezali zgornjesavinj-ski šolarji. Tekmovanja so se sicer udeležili le trije šolarji Osnovne šo- le Ljubno ob Savinji. Vsi trije so se uspeli uvrstiti na državno prvenstvo, ki bo v Žireh. Med deklicami iz 3. in 4. razreda je zmagala Gaja Gosar, druga je bila Neža Debelak. Med fanti četrtih razredov je šesto mesto osvojil Sergej Brglez. ŠS 20 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 Šport ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Nika Cigale kadetska reprezentantka Slovenije v odbojki Nika Cigale, članica OK Mozirje, ki je po starosti še starejša deklica, je bila izbrana med dvanajst igralk, ki so zastopale Slovenijo na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v odbojki v kategoriji kadetinj. Tekmovanje se je odvijalo od 9. do 11. januarja v Jeglavi v Latviji. Na kvalifikacijah so se dekleta z uspešno igro uvrstile na evropsko prvenstvo, ki se bo konec marca MEDNARODNI ATLETSKI MITING NA DUNAJU Mihaličeva z novim osebnim rekordom na evropsko prvenstvo Na Dunaju je v soboto, 17. januarja, potekal mednarodni atletski miting. Na njem je v teku na 60 metrov slavila Zgornjesavinjčanka Maja Mi-halinec. Mozirjanka si je pritekla osebni rekord (7,39) in izpolnila normo za nastop na evropskem dvoranskem prvenstvu v Pragi v začetku marca. Maja Mihalinec je zmagala v teku na 60 in na 200 metrov. (Foto: Luka Gorjup) »Vesela sem, da sem normo izpolnila že na prvi tekmi v sezoni, načrtujem namreč stopnjevanje forme. Tek tehnično še ni bil najboljši, iz tekme v tekmo pa bom to popravila,« je povedala Mihalinčeva, ki je bila nepremagljiva tudi v teku na 200 metrov. Rezultat 23,85 je bil za le dve stotinki slabši od njenega osebnega rekorda na prostem. MŠ začelo v Bolgariji (Varna, Plovdiv). Cigaletova nastopa za mozirski klub v kar treh starostnih kategorijah - kot starejša deklica, ka-detinja in članica. Lani je bila na testiranju izbrana v regijsko reprezentanco starejših deklic, kmalu nato pa imenovana v širši krog kandidatk za reprezentanco kadetinj, v kateri letos lahko nastopajo igralke letnik 1998 in mlajše. Po nekaj skupnih pripravah je prišla v ožji izbor kandidatk in povabljena med dvanajst izbrank iz celotne Slovenije, ki so zastopale državo na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. Med reprezentant-kami je Nika najmlajša (letnik 2000), dve igral- ki sta letnik 1999, ostale igralke so letnik 1998. Na turnirju so se igralke pomerile z ekipami Estonije, Belgije in Latvije. Prvo tekmo z Estonijo so dobile z rezultatom 3:0, Belgija je bila v drugi tekmi močnejši nasprotnik - Slovenke so jo izgubile z rezultatom 3:0, zadnje srečanje z La-tvijo pa je slovenska reprezentanca dobila z rezultatom 3:0. Na kvalifikacijskem turnirju so tako zasedle drugo mesto, s tem pa si kot ena od treh najboljših drugouvrščenih ekip iz osmih kvalifikacijskih skupin zagotovile nastop na EP v Bolgariji. VS Uspešen nastop na kvalifikacijskem turnirju v Latviji je slovenski kadetski odbojkarski reprezentanci odprl vrata na EP, ki bo v Bolgariji marca letos (Nika druga z desne) SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE Vražje Slovenke nadaljujejo z odličnimi predstavami Svetovni pokal v ženskih smučarskih skokih se je nadaljeval v deželi vzhajajočega sonca, v Zau. Od predvidenih dveh tekem je organizatorjem uspelo spraviti pod streho le eno veljavno serijo in svoje prve zmage se je tokrat veselila Nemka Corina Vogt. V težkih vetrovnih in snežnih razmerah je drugo mesto osvojila Rusinja Irina Avvakumova, na zadnjo zmagovalno stopničko pa se je ponovno povzpela, letos naša najboljša skakalka, Špela Rogelj. Odlično so nastopile tudi ostale štiri slovenske predstavnice, in sicer je Maja Vtič zasedla 6. mesto, Eva Logar je bila 13., Katja Požun 23. in Urša Bogataj 30. Špela tudi v skupni razvrstitvi svetovnega pokala meri visoko. Trenutno je na drugem mestu ter zaostaja le za japonsko šampionko Sašo Taka-naši, to pa le še stopnjuje napetost in optimizem pred tekmami 14. in 15. februarja na Ljubnem ob Savinji. Še prej se karavana ženskih smučarskih skokov seli v Nemčijo, Avstrijo in Romunijo. Franjo Pukart Nihče drug ni tak, kot si ti. Edinstven si, enkraten, izviren in neponovljiv. Ne boš verjel: ampak na vse veke nihče ne bo tak, kot si ti. Phil Bosmans 21 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Šport, Pisma bralcev ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO S četrto zaporedno zmago na sredini prvenstvene lestvice V 3. državni odbojkarski ligi za ženske - center se je s prvimi prvenstvenimi tekmami v novem letu začel drugi del tekmovanja. Na Ljubnem ob Savinji je v 10. krogu gostovala vodilna ekipa Olimp Ljubljana, ki vloge favorita ni opravičila. Začetek tekme je res pripadel gostujoči ekipi, ki je do prvega odmora povedla z 8:2. Ljubenke so bile nezbrane v igri in se sprva niso uspele otresti začetne treme in nervoze. S tem so gostjam omogočile še povišanje vodstva na 15:4. Ljubenski trener je zato opravil menjavo na mestu organizatorja igre, kar se je poznalo že po drugem tehničnem odmoru. Igralke KLS-a so začele bolje sprejemati servis in posledično tudi boljše igrati v napadu ter se počasi bližati Ljubljančankam. Do končnice niza jim je uspelo priti do izenačenja pri triindvajseti točki. V nadaljevanju sta imeli obe ekipi priložnosti za zmago, uspelo pa je domačin- kam, ki so z nekaj sreče na koncu le izkoristile zaključno žogo za rezultat 34:32. Razburljiv niz je trajal kar 38 minut, dosežen rezultat pa je najvišji med vsemi letos odigranimi prvenstvenimi tekmami. Tudi v drugem nizu so bolje začele gostujoče igralke in povedle s 6:2, na kar so Ljubenke z delnim izidom 6:0 prešle v vodstvo, ki so ga zadržale do zaključka in vodstva 2:0. V tretjem je ekipa KLS Ljubno popolnoma nadigrala gostujoče odboj-karice, ki so se kaj hitro predale. S tem so priložnost igranja dobile tudi manj izkušene igralke ekipe KLS-a, ki so z dobro igro zanesljivo zaključile tekmo v prid svoji ekipi. Z zmago 3:0 (34:32; 25:16; 25:12) so se gostujočim igralkam oddolžile za poraz v Ljubljani, predvsem pa so se s četrto zaporedno zmago utrdile na sredini prvenstvene lestvice. V naslednjem krogu igralke OK KLS Ljubno čaka gosto- vanje pri ekipi ŽOK Vistra Domžale. Najmlajše članice so igrale mini odbojko na turnirju v Braslovčah. V prvi tekmi so premagale drugo ekipo Braslovč z rezultatom 2:1, v drugi tekmi pa izgubile z 0:3 s prvo eki- Kljub pomladanskim vremenskim razmeram je prizadevnim organizatorjem v Ribnici na Pohorju v soboto, 17. januarja, uspelo izpeljati tretji veleslalom v tej sezoni za najmlajše kategorije. Udeležili so se ga tudi smučarji Gornjesavinj-skega smučarskega kluba (GSK) Mozirje in športnega društva DaSki team. Med cicibani U10 je zmagal Alen Hriberšek, četrto in peto mesto sta osvojila Tim Cecelja in Ma- po. Kadetinje so nastopile na turnirju v Slovenj Gradcu in dvakrat tesno izgubile, najprej z ekipo Vuze-nice, nato še z domačo ekipo, obakrat z rezultatom1:2. Franjo Atelšek tej Kočevar (vsi trije DaSki team). V kategoriji U12 je Maja Sedov-nik (DaSki team) osvojila drugo, Ajda Pižorn (GSK) pa peto mesto. Pi-žornova je med vikendom na pokalu Krvavec osvojila drugo mesto v veleslalomu. Med fanti U12 je sedmi rezultat dosegel Grega Verbuč (DaSki), tekmovalca GSK Kristjan Gerdina in Nejc Zidarn pa sta bila 8. in 15. Štefka Sem ALPSKO SMUČANJE Smučarska sezona za mlajše v polnem teku Damnatio memoriae - naj dogodek 2014 - drugič K temu, kar sem zadnjič zapisal kot svoj pogled na lanskoletno blagoslovitev spominske plošče v prvi svetovni vojni padlim občanom v Mozirju, želim dodati, da po 2. svetovni vojni revolucionarna oblast ni poskrbela za kulturo in etiko spominjanja ter za pokop mrtvih I. in II. vojne, temveč za delitev pokojnih. Skoraj polovico mrtvih je zadela damnatio memoriae* in še danes nimajo ne groba ne imena, njihovi sorodniki pa so bili sistematično diskriminirani. Še vedno so kršene osnovne človekove pravice, da je človek pokopan s svojim imenom v skladu s kulturo in tradicijo okolja. Slavljeni mrtvi pa so bili instru-mentalizirani pod ideološkim okvirom svetovne revolucije in proletar-skega internacionalizma bolj kot borci za svobodo. V skladu s kulturo ter tradicijo okolja in njihovo pripadnostjo bi na njihov grob bolj sodil križ kot pa krvavo rdeča zvezda. Republika Slovenija še ni zmogla nacionalnega konsenza o pokopu in spominjanju vseh žrtev vojne in revolucije (tudi žrtev okupatorjevih zločinov mobilizacij v oku- pacijske armade!), nima službe za vojna grobišča (samo prikritih grobišč je preko 660, v njih je pokopanih preko sto tisoč brez sodbe pobitih žrtev, pa nobenega uradno poznanega in obsojenega storilca), ne uresničuje določb Zakona o vojnih grobiščih ter Zakona o kulturni dediščini ter se posamezna morišča in grobišča ne vpisujejo v register kulturne dediščine. Grobovi zamolčanih žrtev so bili sistematično uničevani, kultura in pi-eteta revolucionarne oblasti in njihovih oprod je strahotna! Na grobiščih so nastajala nova naselja in avtoceste, celo smetišča in jezera odpadne sadre; celo tisoče živih, tudi žensk in otrok, so zagradi-li z desetimi zidovi in kubiki zemlje ter betona. In kje je danes Mozirje? Še vedno na temni strani meseca. Z blagoslovom plošče v veliki vojni padlim je storjen ogromen korak! Zato gospodoma županu in župniku iskreno čestitam za to dejanje in se jima v imenu dobromislečih zahvaljujem, saj je iz skupne pozabe rešen del narodovega telesa. Brez imena in groba so ostali le še padli prisilno mobilizirani v nemško vojsko in žrtve revolucionarnega medvojnega nasilja. One-čaščen je spominski prostor padlih mobilizirancev, zravnano je grobišče padlih nemških vojakov; in kje ležijo pobiti vermani (večinoma Slovenci)? Naša moralna dolžnost je, da se oddolžimo spominu vseh, ki so padli ali bili pobiti med in po II. svetovni vojni ter komunistični revoluciji , mnogi brez sodbe in pravice do obrambe. Vsi ti imajo pravico do spomina in do krščanskega obeležja! Mrtve je potrebno prešteti, jih imenovati, jim izdati mrliške liste in jih pokopati! To naj bi bilo obredno opravilo, ne maščevanje. Ni slabih in dobrih mrličev. So le trupla, ki jih svojci in drugi pokopavajo in obžalujejo ne glede na narodnost, vero in ideologijo. To pa je stvar civilnih gibanj, župnije in Občine. DEMOS in SDZ, katerih podpredsednik sem bil, sta že v nastajanju, posebno pa kasneje, delovala na detabuiziranju titoizma in prikrivanja njegovih zločinov ter neprizna- nih okupatorskih zločinov - mobilizacija in služenje v okupatorskih armadah, predvsem pa na (spornem! ) pomenu svetosti življenja v preambuli Ustave ter na tako imenovanem spravnem procesu, ki je bil eden konstitutivnih v procesu demokratizacije in osamosvajanja. In kaj lahko storiva Ti in jaz? Posamezniki lahko na rajne le mislimo, se jih spominjamo in molimo zanje in njihove morilce. Bog blagoslovi Slovenijo! * damnatio memoriae - prekletstvo spomina; v Rimu je pomenil obliko posmrtne kazni, s katero so iz javnega življenja izbrisali vse sledove obstoja obsojene osebe. Se še vedno prakticira - brisanje fotografij, filmov, podiranje spomenikov, preimenovanje ulic, odvzem časti. Pri nas v postrevo-lucionarnem času z zakonom zapovedano onečaščenje in izginotje grobišč v bojih padlih ter med in po vojni pobitih nemških vojakov, domobrancev ... Franjo Steiner Šmihelska cesta 7, Mozirje 22 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Kronika, Zahvale, Oglasi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 85. letu starosti je po težki bolezni za vedno od nas odšel dragi mož, ata, stari ata, tast Franc REITER p.d. Blažunov ata iz Poljan 15.2.1930 - 6.1.2015 Lepo se zahvaljujemo vsem sosedom, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem za darovano cvetje, sveče, sv. maše. Zahvala velja zdravstvenemu osebju Nazarje in ge. Mileni Grudnik za obiske na domu. Hvala govorniku in gospodu župniku za darovano sv. mašo in pogreb. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči njegovi domači IZ POLICIJSKE BELEZNICE • VLOMIL IN KRADEL Spodnja Rečica: 14. januarja je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Spodnji Rečici. Neznani storilec je z neznanim predmetom na silo odprl vrata in ukradel samokolnico, potopno črpalko, starejši električni skobljič in plinski jeklenki. • VETER RAZKRIL STREHI Meliše: 14. januarja dopoldan so bili gasilci PGD Okonina obveščeni, da je v Melišah ponoči močan veter razkril del ostrešja gospodarskega poslopja in kozolca. Prostovoljni gasilci so s kritino ponovno pokrili ostrešje. Materialna škoda ni nastala. Ne nosi več veter tvoj glas skozi vas, utihnilo petje jeklenih je klin, na vsakem koraku, ki ga bom prehodil, mi nate bo oče ostal lep spomin. - tvoj sin - ZAHVALA ob prerani izgubi našega dragega očeta, tasta in dedija Alojza BENDA st. 21.7.1948 - 14.1.2015 p.d. Šimnovega iz Šentjanža se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pa Ivanu Polaku za iskreno prijateljstvo in nesebično pomoč na življenjski poti. Žaluj'oči sin Loj'ze z družino Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. Janez Medvešek V SPOMIN Babica in mamica Eta KOKALJ roj. Golob 25.9.1952 - 19.1.2010 Hvala vsem, ki jo nosite v srcu, se je spominjate s prižiganjem svečk in v molitvi. Vsi nj'eni Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. 23 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Za razvedrilo <$3 Cvetke h koprive ČUTNO, SENZUALNO, A BREZ VRTNICE Tomaž Guček, ki je zgornjesavinjskemu godbenemu ansamblu dirigiral vrsto let, pred časom pa vodenje prepustil Tomažu Podlesni-ku, brez godbenikov pač ne more. Konec koncev je mnoge izmed njih uvedel v igranje v številčni skupini in bil njihov mentor, predvsem pa prijatelj. Vsako leto je solist vsaj ene točke koncerta. Letos je na harmoniko zaigral tango. Edino, kar mu je manjkalo, je bila rdeča vrtnica med zobmi. O letnem koncertu Godbe Zgornje Savinjske doline pa več v prihodnji številki Savinjskih novic. HHL^ 1 A Jt K v' ............_ Vlji i \ i ■Vri1" -i — ■ ZA BITI FIT JE TREBA V FITNES IT' Polona Rihter, amaterska igralka: »Dragi, migaj, migaj. Če boš tako priden kot jaz, boš imel tako lepe noge kot jaz. Pa malo se ti bodo preoblikovale, da ne bodo tako »fuzbalerske«.« Rok Prušnik, njen mož v predstavi Ni vse zlato, kar se sveti: »Ja, pa kaj še, samo reci, da se bom še celulita znebil. Veš, tega moški nimamo. Pa veš zakaj? Ker ni lep!« NJIVA STUDIO Fitnes inštruktor Tony (amaterski igralec Miran Žerovnik), ki je prišel iz Nemčije ves »na-bildan«, tako telesno kot z idejami, je bil užaljen, ko je njegova draga muti predlagala, da naj gre raje z njo v njiva studio, namesto da ves dan prečepi v fitnesu. Menda je naravna vadba veliko bolj učinkovita pa še koristna, je menila muti. 24 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Križanka, Informacije SLOVENSKI PISATELJ. PESNIK IN DRAMATIK (FRAN) sestavil: p£t£r lidir sodobnik ilirov ODRSKO GLASBENO DELO LAHKOTNEGA ZNAČAJA PROVINCA IN MESTO NA SICILIJI BRIT. ENOTA ZA MASO MNOŽIČNO ZBOROVANJE. ZlASTI POLITIČNO USTANOVITELJ IT. kp (ANTONIO) ŽVEŽA DRŽAV JV AZIJE ROTACIJA ŽOGE ALI KROGLE PRI 5P. IGRAH ž ŽOGO ALI BILJARDU človek ORNE RASE DRAGŠIO. ERVIN SREDOZEM. okrasna RASTLINA ER. IGRALEC (JEAN) KRAU PELA2GOV V GR. MIT. LEAN O ROVA LJUBICA V GR. MIT. življenjski prostor PRISTANIŠKO MESTO NA HONSlIJU. JAPONSKA AVSTRIJSKI SKLADATELJ (WOLFGANG .. MOŽART) REKA NA SV KITAJSKE NAZADOVANJE, UPADANJE GO-SPOCARSKE AKTIVNOSTI TRINITRO-TOLUEN IZPUŠČAJ OTOK OB S-OBALI VENEZUELE EZRA. GEORGE DEŽELA SABEJCEV PRIPRAVA ŽA ZAGOZDE-NJE ROMARSKO MESTO V UMBRIJI. IT. 14. ČRKA GRŠKEGA ALFABETA EVROPSKI VELETOK NEKD. TURŠKI VELIKAS POTUJOČI PEVEC PRI ST. GRKIH GL. MESTO ESTONIJE ŽARKO ČABARKAPA MURIČ. EDO UDELEŽENOST čarovništvo PREBIVALEC PIRANA ALOEHID OCETNE KISLINE. ACETALCEHID Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: GRAMSCI - ustanovitelj it. komunistične partije (Antonio); ROŠ -slovenski pisatelj (Fran); SARRUS - francoski igralec (Jean); v._J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): RAKETOPLAN, ARAVKARIJA, NINA, ZIDAR, GOA, PALETA, SPOR, EROT, KATE MOSS, LO, UHO, FRAJTAR, ČAR OBA, RAEBER, MRAZ, BRALKA, APA, RIZIK, ANAT, SNOJ, LJUBIMKA, OKRŠEK, JAMIČKAR, RIŽANA 25 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Napovednik, Mali oglasi, Oglasi MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ MEGA M Slovenski operater IP telefonije za poslovne uporabnike. Informacije na tel. št. 03/777-00-77. Mega M, informacijske tehnologije, d.o.o., Šaleška cesta 2a, 3320 Velenje. ◊ NEGA IN POMOČ Nudim nego in pomoč na domu starejšim. Tel. št. 041/821-218. Mateja Jager, Reška c. 40, Prebold. ◊ KOMBI PREVOZI - TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klipsnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Servis na Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. ◊ V NAJEM ODDAMO PROSTOR velikosti 32 m2, z možnostjo souporabe sanitarij. Prostor je ogrevan, z vodovodnim priključkom, lastnim merilnikom el. energije in možnostjo uporabe interneta. Informacije 070/550759 Bojan. PGD Šmartno ob Dreti , Šmartno ob Dreti 28. Napovednik dogodkov Petek, 23. januar ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Kako je rusica pregnala grdinico ob 17.00. Strelišče v Mozirju Tekmovanje v streljanju z zračno puško Sobota, 24. januar ob 8.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma Nazarje Input : Lastovka (Pionirji U-11) ob 9.00. Center Rinka Solčava Delavnica »Zelena« delovna mesta - prihodnost zaposlovanja v Zgornji Savinjski dolini ob 11.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma Nazarje Input : Helios Domžale B (Pionirji U-11) ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma RK Nazarje : RK Adria Transport Logatec ob 19.00. Kulturni dom Luče Gledališka predstava Jezični dohtar Petelin Nedelja, 25. januar ob 10.00. OŠ Ljubno ob Savinji Turnir v odbojki - KLS Ljubno, Prebold, Mozirje (starejše deklice) ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Burka Občinske zagate Ponedeljek, 26. januar ob 19.30. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Koncert tekmovalcev Torek, 27. januar ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Medvedek Medek hoče obiskati Mesec Sreda, 28. januar ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Rokavička ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Rokavička ob 18.00. Osebna zbirka Aleksandra Videčnika Domoznanski večer z Aleksandrom Videčnikom na temo Žiga Laykauf Četrtek, 29. januar ob 17.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Rokavička ob 18.00. Gostišče grad Vrbovec Nazarje Planinsko predavanje Matjaža Čaterja Pogledi iz zraka ŽIVALI - PRODAM Prodam teličko ČB, staro 14 dni, dobrega porekla; gsm 070/228-293. Prodam bikca čb/lim, star en mesec; gsm 040/571-151. Prodam bikca, starega 10 dni; gsm 041/589-165. Prodam prašiče, 25 do 100 kg, možna do- stava; gsm 031/223-484. Prodam 10 dni starega bikca in teličko, pasme rh; gsm 041/519-507. Bikca rj, štiri tedne starega prodam; tel. št. 58-45-197. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol ali dopitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj; gsm 041/653-286. Kupim bikce in teličke; gsm 051/372-468. DRUGO - KUPIM Traktor in ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim; gsm 031/736-727. Kupim traktor zetor, IMT, štore, univerzal, ter ostale traktorje; gsm 030/419-790. DRUGO - PRODAM Prodamo silažne bale ter seno v kockah; gsm 031/832-520. Prodam okrogle silažne bale, prva košnja sena, zelo ugodno; gsm 041/793-530. Prodam osebni računalnik, cena 50 EUR; gsm 041/364-124. Prodam silažne bale, cena 30 EUR; gsm 041/804-793. Prodam harmoniko znamke laznik c-f-b, kot nova, cena 110 EUR ali po dogovoru; gsm 041/573-983. Prodam domači, neškropljen, zelo lep krompir; gsm 031/830-671. Prodam pelete za kurjavo; gsm 031/716809. Prodam seno refuzo, okolica Kamnika; tel. št. 01/83-12-266. Prodam sivo volno in pletene nogavice; gsm 041/276-351. Dobro ohranjen trosed z ležiščem prodam za 50 EUR; gsm 068-605-404. Prodam bukova drva, suha in surova, cepljena ali okrogla; gsm 031/855-186 ali 041/594-003. DRUGO - PODARIM Podarim sestavljivo sedežno garnituro in kose otroškega pohištva; gsm 040/886-988 po 17 uri. VOZILA - PRODAM Prodam renault clio, l. 2000, reg. do maja, redno servisiran, cena 800 EUR; gsm 031/764-072. Prodam osebni avto honda jazz, 1.4 ls, l. 2006; gsm 051/340-327. Prodam micibuši pajero, l. 1996, manjši okvari in telico, staro 1 teden; gsm 041/318442. NEPREMIČNINE V Kokarjah oddam opremljeno garsonjero; gsm 041/416-809. Vzamem v najem manjše stanovanje v Zg. Savnjski dolini. Najemnina max. 170 EUR/m; gsm 040/830-093. Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 051/788-049 ali 070/658-421. Ugodno prodam lepo, 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284-699. DRUGO Ali kdo podari ali proda pasjo uto in pesjak?; gsm 040/543-561. 26 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I VENPRO PAPIRNICA Žiga Veninsek s.p-, Smihelska cesta 2, 3330 Mozirje t£l7fax: 03 53 33 660 I GSM: 041 319 161 e-mail: trgovina®venpro.si | www.venpro.si Papir PLchao Speed - 10% w\dpe s UdvuosUd spojko —10% veliko po/Mjclba regisbraborjev Cv škabli, ber SdW\osboječiVO. 27 Savinjske novice št. 4, 23. januar 2015 I Ljubno L",ii'i''|~l.ii lit DELO Fit Ss> jjmc-pj WtekfGrtllifcfi je v zraku. F iS iditovr. ikntih ■■ ■ -rtijri-" rj ¡í^bí JUMPING VABLJENJ NA ZMENEK Z NAJBOLJŠIMI SKAKALKAMI 14. IN 15, FEBRUARJA WORÍ.D CLI> Te :t lar' f Smilit '■J'ldfJílHT Wnf- 'it ihi COT OMV OWV Nagradna igra Kvadratki Ka difo dopolnite, p izrežite, nalepite na doprsn