1» K O I. ETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official .Organ Viijjoslav F«*«lt*raliou, S. I*. — — (Planilo Jugoslovanske Socialistične Zvez«
GLASILO
r
PROSVETNE MATICE IN J. S. Z.
4t. _ NO. 1725.
• ••»•i M'
Mil«, M* c. 1907, Miintl «m« «1 C Mm*. III.. IM« NM kr M CM*«M •( a«r«» >. MU
CHICAGO, ILL., 2. OKTOBRA (October 2), 1940.
Publinhed W*ekly at 2301 S. Lawndale Ave.
... LETO—VOL. XXXV.
Fašistična zveza
proti Angliji in Zed. državam
TRI VELESILE SI VZELE MONOPOL ZA USTANOVITEV "NOVEGA REDA" V EVROPI, AZIJI IN AFRIKI. — KAM SE OBRNE V NOVI SITUACIJI SOVJETSKA UNIJA?
li
KJE BOMO JEDLI IN SPALI?"

Zveza med Nemčijo, Japonsko in Italijo, ki je bila podpisana koncem minulega tedna v Berlinu, je za Zed. države slabo znamenje.
Pakt avetovnega pomena
V Berlinu, Rimu in Tokiu trdijo, da je ta trozveza prehod
v povsem novo poglavje svetovne zgodovine. Kajti le te tri \elesile s svojimi podložnimi deželami bodo odločevale. Vsa-kdo, ki jim bi stopil na pot, bo pokončan, pišejo fašistični listi.
Najbolj na piki ibiajo Zedi-njene države in predsednika Roosevelta. Sploh je bila ta zveza sklenjena v pni vrsti proti njim.
Anglija mora razpasti
Vse tri velesile so edine v nameri, da mora Velika Britanija razpasti, njene posesti pa si razdele med seboj. Jezi jih le, ker je ni mogoče premagati tako zlahka kakor so pričakovali. Smatrajo, in ne brez vzroka, da je bi bilo že konec, če ji ne bi dajale podpore in poguma Zed. države.
Torej je njihova sovražnica tudi severoameriška republika in nova vojna ali obrambna zveza ima akrit namen spraviti na kolena ali v uničenje ne samo britski imperij ne<go tudi deželo strica Sama. In to čimprej, predno »e bo utegnila oborožiti.
Glavne točke trozveze
V svoji pogodbi, kakor je bila objavljena za javnost, pravijo Japonska, Nemčija in Ita-. lija v glavnem sledeče:
Nemčija in Italija imati nalogo ustanoviti nov red v Evropi. Japonska jima bo nudila pri tom vso potrebno oporo.
Nemčija in Italija dobita kontrolo nad Afriko. Japonska jima bo pri tem pomagala.
Veliko Britanijo se zbriše z zemljevida. Njene teritorije se razdeli med Nemčijo, Italijo in Japonsko.
V Aziji se prizna prvenstvo Japonski. Nov red v nji se zgradi pod vodstvom mikadove vla^e. Nemčija in Italija ji bosta nudili pri tem vso potrebno oporo in sodelovanje.
Ako se katera teh treh dežel zaplete v vojno s kako državo, ki ni še v sedanjem konfliktu, ji priskočita na pomoč obe drugi zaveznici.
Tarča ao Zed. države
Ta določba je naperjena edino proti Zed. državam, ki se bolj in bolj bližajo prelomu mirnih odnošajev z Japonsko. Zdi se, da je v tem oziru prišla Roovseveltova vnanja politika že toliko daleč, da se ne more več umakniti. Japonska vztraja za "nov red" v Aziji, izriva iz nje angleški in francoski imperializem z velikim uspehom in si podjarmlja Kitajsko, dasi z ogromnimi žrtvami.
Podpora Kitajski
Kitajska republika se še upira. V vojni je mogla vztrajali totiko časa edino s pomočjo podpore, ki jo dobiva, oziroma jo je dobivala od Zed. držav, Anglije, Francije in Sovjetske Unije. Sedaj ima pomoč ša samo od Zed. držav in deloma od Rusije. Vlada v Washingtonu je minuli teden dala Kitajski spet $25,000,000 kredita, da bo vojno z Japonsko lahko nadaljevala.
Ameriški kritiki vladne politike pravijo, da je vzrok nove trozveze najbolj predsednik Roosevelt, ker je izzival Nemčijo in Japonsko do skrajnosti in sedaj žanje kar je sejal.
Svetovali so mu, da naj se
TEŽAVE MALIH STRANK V PREDSEDNIŠKI KAMPANJI
Podmornice pognale stotine ladij na morsko dno
SPOR NA KONVENCIJI AMERIŠKE DELAVSKE STRANKE. — DELO S PETICIJAMI IN UGOVORI PROTI NJIM. — V OHIU PRIZNANI SAMO GLAVNI DVE STRANKI. — SRD KOMUNISTOV NA ROOSEVELTA IN NJEGOVO POLITIKO
Corel« slika predstavlja ulico v Londonu po učiakik n+miluk bombni kov. StotUoc« ljudi jo io bros •Unovanj«. "Kaj bo »koai tiae?" >c rprmim-jojo ljudje. London a okolico im« nad »edem milijonov prebivalca«.

PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IX PO SVETIT
(Nadaljevanje na 3. strani).
Ameriška legija ni več #.a nevtralnost
Ameriška legija se je na svoji konvenciji prejšnji teden v Bostonu veliko pečala s sedanjim položajem po svnefcu. Resolucijo za nevtralnost Zed. držav je zavrgla in fzjavila, da je 7.a vso možno materijalno in moralno pomoč Angliji in Kitajski. Ker je Ameriška legija <na i/med najvplivnejših organizacij v tej deželi, je njen sklep Rooseveltovi vnanji politiki v veliko oporo.
Odobrila je obvezno vojaško službo, zahtevala za -bivše in nove vojake nizne privilegije in čimstrožje postopanje proti prevratnežem".
Kot običajno vsako konvencijo Ameriške legije je tudi to pozdravil predsednik Amerike delavske federacije Wm. f»reen in ji zagotavljal prijateljstvo organiziranega delavstva.
Kf solucija za nevtralnost je Ma zavržena brez večje deba-kar je njene pristaše jako ^npnilo. Pričeli so z novimi predlogi naslednji dan, enako brez uspeha. Večina jim je oči-!*Ia. da ho "pro-hitlerjevci", ti Pa so jim vračali, da so za An-^no namesto za Zed. države.
^ vprašanju oboroževanja je konvencij* odobrila sedanji vladni načrt in še posebno pri-
poročila utrditev Panamskega prekopa.
V politiki je "nevtralna*', a delegati so bili kajpada demokrati in republikanci. Tudi nekaj komunistov je bilo vmes toda poznavalci pravijo, da manj kot na prejšnjih konvencijah.
Resoluciie, s katero je legija obsodila Hitlerjevo, Mussolini-jevo in Stalinovo diktaturo, navzoči komunisti niso pobijali, ker bt svojo stvar s tem le poslabšali.
Blizu Ljubljane je v noči z dne 27. skočil s tira velik tovorni vlak. Bil je na poti fz Rumunije v Nemčijo, naložen s tanki olja in drugim tovorom. Oblast •matra, da je ta nezgoda bržkone posledica sabotaže. Mnogo osumljencev je bilo aretiranih. VlAda se pač boji zamere Nemčiji in je obljubita"storiti vse v svoji moči kriyce izslediti, ako ne dožene, da se je razbitje vlaka dogodilo vsled kakega drugega vzroka.
V	Rumuniji je novi režim dal aretirati S Angležev, ki so imeli delo v pri oljnih vrelcih. I*astuje jih angleški kapital, toda časi, ko bi Angleži še smeli imeti pri obratovanju kaj besede, so minuli. Angleška vlada je pri pristojni oblasti v Bukarešti protestirala. Policija pravi, da so pri Angležih dobili strelivo in orodje, s kakršnim bi lahko uganjali sabotažna dejanja. Pa jih je poslala "na varno". Cimdalj b^ trajala vojna in ljudska nezadovoljnost, več bo lova ni dozdevne in prave sabotažnike ter "sumljive ljudi".
V	unijah CIO v New Yorku se je razvnel strasten frakcij-ski boj, ki preti s slabitni posledicami za ves CIO. Na držav ni I konvenciji CIO v New Yorku so se dogajali pretepi in ker miru ni bilo mogoče napraviti, na se obe struji razdelili vsaka v svojo konvencijo. Na eni strani je skupina, ki jo vodi Sidney Hillman. Na drugi so komunisti, s katerimi drži tudi John L. Lewis. Hillmanova struja trdi, da ima večino in za sabo unije, ki ni.°o le na papirju, kakor komunistične, je za Roose-
velta. Komunisti so proti. Enaka borba traja že od lanskega poletja tudi v American Labor Party v isti državi. Do tepeža je prišlo tudi na njeni konvenciji. Tako se je dogajalo na delavskih zborovanjih .v^Nemčiji predno je Hitler prijel za vajeti. Delavstvo v Zed. državah se bi iz tega lahko tt*j naučilo, kajti kad&r prične fašizem delati "red in mir" je prepozno.
V Aleksandri ji v Egiptu je med drugimi tudi jugoslovanska naselbina. Ker spada to mesto sedaj vsled vojne z Italijo v področje angleškega poveljstva, so vse ttrjee zaslišali in mnoge odslovili. Nedavno so bili odstavljeni še grški, jugoslovanski in bolgarski kabaretni igralci in pevci, oni drugih pa so bili izgnani že prej. Poveljstvo se namreč boji možnosti, da so med njimi špijoni.
Japonska je postala mogočna militaristična sila na suhem in na morju največ s pomočjo ameriškega železa, olja, municije, svinca in raznih surovin ter drugih izdelkov, ki jih je dobavljala iz Zed. držav. V zameno je pošiljala svilo, razen kinč, porcelan itd. Sedaj, ko je tu nevarnost, da se dogodi med to deželo in Japonsko oborožen konflikt, je vlada v Wash-ingtonu ustavila Japonski do-bavljanje železa, olj« za aero-plane In nekaj drugih predmetov "vojaSkega značaja". Ako bi to storila pred štirimi leti, pa bi Japonska ne imela poguma pretiti z vojno.
Ladjedelnice, ki imajo sedaj velika vladna naročila za grad-
.(Nadaljevanje na 2. strani.)
Nemška vlada trdi, da »o njene podmornice potopile od pri-četka aedanje vojne tovornih ladij v teži 3,120,000 ton. Večinoma ao bile angleške, a druge pa francoske ter parniki nevtralnih dežel. Njih povprečna teža je bila okrog 9,000 ton.
Če bi bile vae tolikšne kot Normandija, največji parnik, na avetu. težak 80,000 ton, bi jih bilo blizu 50 takih.
Ker ao izgubili mnogo ladij tudi Nemci, je izguba že v prvem letu vojne ogromna. Poleg železa je ael z njimi na dno tudi tovor in pa tisoče mornarjev ter potnikov.
Norvežka dobila "nov red"
Nemčija je koncem septembra oznanila Norvežki "nov red". Dinastija je odpravljena, parlament izbrisan, stranke so prepovedane in za diktatorja nad deželo je imenovan norvežki naci Vidkun Quisling, ki je odgovoren za svoje vladanje Hitlerju.
Norvežani nimajo v "novem redu" nobene besede. Vse njihovo gospodarstvo bo sharmo-nizirano z nemškim. Vddne sile na Norvežkem bodo u prežene v korist Nemčije. Ves norvežki izvoz mora v Nemčijo.
Vsa norvežka diplomatska zastopstva v inozemstvu odpadejo. Zastopnica Norvežke v vnanji politiki bo nemška vlada.
V pomoč norvežkemu firar-ju je Hitlerjev osebni zaupnik Joseph Terboven. Njegova be-peda je v vsaki zadevi končno-veljavna.
Konferenca JSZ in PM bo 3. novembra v Waukeganu
Anton Garden, tajnik Konference JSZ in Prosvetne matice za illinoisko-wiskonsinako okrožje, je ta teden poslal pridruženim organizacijam pismen poziv, da naj izvolijo zastopnike na zborovanje, ki bo v Waukeganu v nedeljo S. novembra. Prične se ob 10. dopoldne. Poudarja, da bo seja zelo važna in urgira vsako društvo, da naj izvoli po par delegatov.
Prosperiteta spet tu
Takozvana vojna industrija v Zed. državah je vsled ogromnih vladnih naročil zaposlena kakor v času prejšnje vojne.
V	Zed. državah je kakih 10 manjšinskih strank, ki so udeležene v sedanji volilni kampanji. Nekatere imajo kandidate le v kongres, v legislature in državne urade.
Štiri izmed manjših strank imajo svoje predsedniške kandidate. Te so socialistična, komunistična, eseipistična (SLP) in prohibicijska stranka.
Boj za naklonjenost drugih skupin
V	Nevv Yorku je Ameriška delavska stranka imela na svojem tiketu pred štirimi leti Roosevelta in indorsirala ga je spet letos. Dvanajst članov državnega odbora Ameriške delavske stranke je predlagalo Normana Thomasa, komunisti pa so zahtevali, da se nikogar ne odobri. Pred štirimi leti so bili za Roosevelta.
Na konvenciji omenjene stranke prošlo soboto je prišlo med delegati in gosti do izgredov in pretepov. Mir je napravila šele policija. Spor je nastal zaradi borbe za vodstvo med komunisti in njihovimi nasprotniki in vsled Rooseveltove kandidature pod rubriko American Labor Party. Država Nevv York namreč dovoljuje kandi-didirati vsakemu na listah vseh strank, če dobi nominacijo.
Thomas na listi v Californiji
SliČen zakon ima tudi Cali-fomija. V nji soc. stranka nima več rubrike na glasovnici. Do nje imajo pravico le tiste stranke, ki dobe pri volitvah za predsednika in za vodilne kandidate v državne urade najmanj 200,000 glasov. Socialistična .stranka jih pri državnih volitvah leta 1938 ni niti z daleč dobila toliko, pa se je letos potrudila, da sta bila Thomas in Krueger nominirana na listi Progresivne stranke, ki ima prostor na glasovnici. Predno bi mogla postati soc. stranka v Californiji spet priznana, bi ji vzelo veliko truda in stroškov, ker so ovire še celo večje kakor pa na primer v Ohiu.
V	Columbuau zavrgli nase
peticije
V	Ohiu, ki je rojstna država Normana Thomasa, so bile so-
cialistične peticije za nomini-s ranje našege predsedniškega kandidata zopet zavržene, kakor pred štirimi leti.
Strankino glasilo Call piše, da je socialistična deputacija z Thomasora na čelu predložila ob določenem času ohijskemu državnemu tajniku v Columbu-su nad 30,000 veljavnih podpisov — tisoče več kot bi ae jih po zakonu potrebovalo. Ampak števci po okrajih so pri pregledovanju naših peticij označili na njih 14,000 podpisov neveljavnim in s tem aocialiatični atranki preprečili rubriko na glasovnici. Call izjavlja, da so bili podpisi dobri in ugotavlja, da se je izvršila socialistični stranki in njenim delavcem ter kandidatom velika krivica in ob enem zločin nad demokracijo.
Zavržene so bile tudi liste komunistične in eselpistične stranke z enakim pojasnilom, da je število veljavnih podpi-! sov na njihovih peticijah nezadostno.
.
Socialisti proti odloku
V obrambo svojih peticij in kandidatov so socialisti v Ohiu podvzeli proti odloku volilne komisije priziv in apelirali nanjo, da naj se krivico popravi. Koliko bodo s to akcijo dosegli, nam sedaj, ko to poročilo pišemo, ni še znano.
Dejstvo je, da če hoče kakšna vladna skupina, ki ima pravico odločati o peticijah, nagajati, to lahko stori. V Illinoisu na primer mora vsak vo-lilec svoje ime podpisati na peticijo natančno tako pod kakršnim je registriran. Ime države mora istotako napisati s polno besedo. Marsikdo ne ve, ali je registriran le s prvimi Črkami, ali s celim imenom in možno je, da napravi pri podpisovanju še kako napako, pa je podpis "neveljaven".
Ako bi v Illinoisu vložili u-govor proti našim peticijam demokrati ali pa republikanci, bi se jim morda dogodilo isto kakor v Ohiu. To vlogo pa so poskusili le komunisti, ne sicer
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Kanadsko delavstvo za vztrajanje v vojni
Kanada je aktivno v vojni proti Nemčiji ie nad leto dni. Njeno delavstvo ima v nji važno vlogo. A hoče ne le dolžnosti, nego tudi pravic, kakor delavstvo v Angliji. V Kanadi in tam zavzema stališče, da bo storilo vse v svoji moči za poraz hitlerizma. Ampak to ni njegov edini cilj. Po vojni pride mir, in delavstvo v Kanadi in Angliji hoče pri sklepanju miru odločujočo beaedo.
Odbor kanadske delavske in strokovne zveze (Trades and Labor Congreaa of Canada) je 23. sept. objavil z ozirom na
vojno svoje stališče, v katerem znova potrjuje, da bo podpiral kanadsko vlado v borbi za poraz sovražnikov svobode in za utrditev Kanade, in da bo nudil vso mogočo pomoč Angliji za zrušitev hitlerizma, a obenem zahteva, da se po zmagi ustanovi tak mir, da bo pravičen in trajen.
• Delavstvo Kanade m Anglije je složno v zahtevi, da ako Velika Britanija zmaga, ne t me ponoviti "mir", kakršen je bil sklenjen v Versailleau, ampak mora po padcu fašizma re« zavladati demokracija v duhu sodelovanja dežele s deželo in
kolektivne varnoati za vse dežele in narode na avetu.
Delavstvo v vojno zapletenih dežel trpi kot noben drug sloj toliko, zato ima pravico zahtevati tudi glas takrat, ko vojna preneha in ae prične barantanje za mir. Odbor strokovne zveza v Kanadi obljublja, da bo delavstvo žrtvovalo pri delu in drugače, ne bo pa pustilo, da bi ae mu pri tem kratile civilne avobodičine in se ga obremenjevalo z davki bolj kakor pa druga sloje.
Solidarnost proletariata Velike Britanije je v tej vojni po
polna. Podpira jo, ker va, da če bo Anglija poražena, bo to v prvi vrsti poraz delavskega razreda. Zmaga Anglije je za delavstvo torej živijenako vprašanje. In ker hoče in deluje za njeno zmago, zahteva tudi, da ae ustvari potem tak mir, ki bo mir in dal demokraciji vse pogoje za obstanek.
Program angleikega in kanadskega delavstva določa, da naj temelji bodoči red na načelu mednarodnosti in sodelovanja. Kajti le na ta način bo mogoče dati človeštvu gotovoat mirnega razvoja in pot iz barbarizma v civilizacijo.
KLIC V SLOGO IN V SPORAZUMNO DELOVANJE
Anton Tratnik iz Wyominga apelira v tej številki na člane in somišljenike JSZ, da naj delujejo složno, kajti prepir med njimi, ki je bil viden v času razprave o načrtu za reorganizacijo, ni pomenil za naše gibanje nič dobrega.
Frank Boltezar iz Puebla, Colo., je pisal, da smo s tako polemiko vstregli nasprotnikom, ki so se muzali in norčevali, češ, vidite, kako pišejo?
Vsem naj bo zagotovljeno, da med nami ni ni-kakega takega nesporazuma, ki bi ogražal naše gibanje. Par ostrih kritik, ki so bile objavljene, je bilo osebno mnenje dotičnih posameznikov, ki so imeli v razpravi pravico povedati to, kar so čutili.
Nasprotnikom bi bilo seveda všeč, če bi se mi medsebojno ugonobili. Toda te usluge jim ne bomo napravili. Čim bo referendum v JSZ končon, bomo šli vsi skupno na delo za pojačanje našega gibanja.

PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
ITALIJI NE GRE VSE PO SREČI
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drutba. Cbicago. III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75;
aa četrt letu $100. Inozemstvo: aa etlo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vli rokopisi in oglasi morajo biti v na*em uradu najpozneje do pondeljka ____popoldne zt priobčite v v Kevilki tekočega tednu.____'
PROLETAREC
1	e	' F f-	a -	M
fu^liabed trery Wedne«day by the Jugoalav Worknaen'a Publiahing Co.,
tne. Katablisbed 1906.
Editor .......................................................................Frank Zaitz
Businesa Manager............................................Charles Pogorelec
Aaat. Editor and Asst. Business Manager..........Joseph Drasler
SUBSCRIPTION RATESi United States: One Ycar $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Vear $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lavvndale Ave.
CHICAGO, ILL.
Talopbouo: ROCKWELL 2864.
Moč nemške cenzure v Evropi
Edina dežela v Evropi, kjer je tisk še svoboden in prost vpliva Hitlerjeve cenzure, je Anglija.
Druga bi bila Švedska, če se ne bi bala Nemčije.
Teoretično je tisk na Švedskem svoboden. A kadar se te pravice poakiži prične rohneti nad njim kaka velika sosedna sila. To ima za posledico zmernost v odgovorih nemškemu tisku. ker si ostrega sloga pod takim pritiskom švedski listi ne morejo privoščiti.
Tako je spet nedavno nemško časopisje udarilo po švedskemu in ga dolžilo arogantnosti napram Nemčiji in izzivanja, ter pretilo, da bo imelo za Švedsko lahko slabe posledice. Se
posebno jezo zlivajo na švedski socialistični list Social-Demo-kraten.
Vrh tega nemški tisk zahteva, da časopisi na Švedskem in v drugih nevtralnih deželah v Evropi ne priobčujejo poročil o vojni iz angleških virov. To se pravi, lagati bi morali z nemškim vred in pa priobčati samo nemško pobarvana poročila o vojni ter drugih političnih dogodkih.
Švicarsko časopisje se ie ravna po željah Nemčije in Italije. Švedski časopisi sicer še skušajo ohraniti svojo neodvisnost in samoponos, toda kadar pišejo o Nemčiji, se morajo krotiti
da ne pnobčijo kaj takega, kar bi zanje morda res imelo zle posledice.
Kartunov, kakršne priobča o Hitlerju in Mussoliniju (in
kar se tega tiče tudi o predsedniku Zed. držav in komurkoli)
časopisje v Zed. državah, bi si Um ne upal objaviti noben list, razen v Angliji.
Ko bi mogla Hitlerjeva cenzorska manija ukazovati tudi Zed. državam kakor ukazuje Švedski, Švici, Jugoslaviji, Francki ter drugim deželam v Evropi, bi "žaljive" karikature Hitlerja in Mussolinija iz ameriškega časopisja kmalu izginile in tudi propagandni spisi proti njima bi ne dobili prostora.
Italija, ki je šla v vojno ko je bila Francija ž« na kolenih, ja upala, da bo enako "sijajno" premagala v par dneh tudi Anglijo. Toda dasi jo Anglija dalel, ji angleška mornarica v Sredosemskem morju in angleško četo v Afriki povsrocajo mnogo teikoč in isgub. Italija je smagala doslej le r Somaliji. Na vrhnji sliki so aagloški in kolonijski vojaki (domačini), ki oglo* dujejo italijanske tanke, topove in drugo vojno opremo, ki so jo aajeli v spopadu a italijanskimi četami v Libiji.
Trgovina in politika
. Vlada Zed. držav si prizadeva dobiti Argentino, v mednarodnih odnošajih za enako politiko kakor jo vodi Washington To bj pomenilo, da se bi morala ravnati Argentina napram Nemčiji, Italiji in Japonski hladno, če ne celo sovražno.
Ampak Argentina hoče v vnanji politiki stati na svojih nogah, čeprav ji je vlada Zed. držav v njenih gospodarskih tež-kočah pripravljena pomagati z visokimi posojili.
Argentina računa, da mora biti vojne enkrat konec in trgovina s svetom bo zopet prosta. Argentina veliko izvaža Blaga ima več kot ga more prodati. Njene najboljše odjemalke so Anglija, Nemčija, Belgija in Italija. Te dežele so leta 1938 vzele /9 odstotkov argentinskega izvoza. Zed. države pa samo 9 odstotkov. .
Angleška blokada ji je trgovino z Evropo ukinila, toda argentinski izvoz v Anglijo je sedaj vsled vojne veliko večji kot običajno. Ker je torej ta bogata južnoameriška dežela za svoje blagostanje odvisna od izvoza v Nemčijo in Italijo, se brani slediti vnanji politiki Zed. držav, ki je v sporu z obema diktatorjema. Njeno naziranje bi se morda spremenilo le, če bi blago ki ga je prej prodajala Nemčiji in Italiji, sedaj lahko izvažala v Zed. države. Toda te imajo enakega blaga za izvoz več kot imajo trga zanj.
Vnanja politika obeh dežel je torej tesno povezana s trgovskimi interesi. Zed. državam je Nemčija v trgovini resna tekmovalka, dočim je Argentini dobra odjemalka njenih produktov
Komu pripada znanost?
(Nekaj misli iz knjige Pauia de Kruifa: "Why Keep
Them Alive?")
Po prejšnji svetovni vojni, kij njimi, razsajala po zemlji še smo menili, da bo napravila ko- neka druga,... hujša.... ne-nec vsem vojnam in zagotovila poznana bolezen, — kot da se zmago demokratičnemu dni- je ruzpasel po svetu nov mi-žabnemu redu. a so njeni po- k rob, trdovratnejši in bolj tr-porodni krči vrgli milijone lju- doživ od vseh drugih...!
di v lakoto, bedo in smrt . . . Edvard Davidson.-Ime pač, sredi splošne pobitosti, ki je s kaj več Vtf Q njpmu le malokdo<
tem nastopila, se je upanje o _ Gotovo -ni strašnejših ran. prijelo drobcene vejice: pobr*. kot ^ opekIine in bolečine. ki timstva raziskovalcev in znan, jih t • p<)nesrei,enec za
stvenikov. k, se trudijo, da ba sa ne2R0de. gotovo nič v prt-kljub vsemu čimbolj zajezil, u-| morj z Qn]mi ko mu menjavajo miranje, ,n vitrajno iščejo no- obvefe ,K)kler n, b||b D vih poti novih sredstev kot bi 8onovejfa čudovit,ga postopka bila življenja res največja do- K taninom> je ime,0 od 100 po_
"r '	nesrečencev le kakih 40 upa-
In znanstveniki delajo ter nje, da bodo živi zapustili bol-iščejo še in še kljub družabne- nj>ko posteljo... In ko so jo? mu redu, ki zasmehuje njihova L>0l>ro poležavanje po bolnicah dragocena odkritja.	I Jih je spravilo v težak gmotni
Po vojni so nam ti možje po. položaj, f£ katerega si često ril-darili toksoid, ki naj bi iztrebil so vedeli ne mogli pomagati.— difterijo. — Uspeh?... Kljub Davidson je doprinesel mnogo.
toksidu umirajo za davico ae.	.... ~____..
.	, *	Uomaee sredstvo za prvo po-
iso i o ro .	opečencem, — mešanica
Dobro vemo, da je sifilis — poi ianenega olja in pol apnene vsaj v začetku — ozdravljiv.,vod^ takozvano Carronovo Z v.>emi silami se borimo proti, olje. — nam ni tuje. Mnogo po-njemu kot se borimo proti tu- maga in tudi zdravniki ga pri-berkulozi. Navzlic vsemu je ta poročajo ... Toda nekaj je go-kuga — in še kako! — napre-|toVn, to so nam povedali že v dovala ... Da bi bilo zlo še več-'j0li: če je poškodovana tretji-je, izgubljajo otroci sifilitičnih ' na površine kože. ni pomoči... staršev vid,. .. možje in žene Tn kar je najbolj čudno: niti ni blaznijo, polnijo norišnice in treba, da bi bile opekline kdo tam umirajo. Po statistiki je o-|ve kako globoke ali hude! Za-kuženega ntt manj kakor deMe-! dostuje že rdeča koža. brez ka-tina človeštva. — Kako to? j kih mehurjev, da nastopi smrt.
Tudi insulin so iznašli, — ka- — Splošno torej prevladuje ko potem, da toliki tisoči še ve- mnenje, da je zaman vsaka po-dno potrebujejo moči,1 ki bi jim moč, če je z ognjem poškodo-jo znanost lahko dala? Zakaj ;vana tretjina našega telesa, •e dviga krivulja sladkorno Pa Davidson? Iskal je in is-bolnih?	kal, premišljeval in poskušal,
Povzročitelji škrlatinke so i — opekline so ga zanimale naj-danes znani. Veda zmore pre- bolj — in prišel je do »presenet-prečiti celo često tako usodne Ijivih uspehov. Polagal je na posledice te bolezni. — Pa je rane obkladke, namočene v le majhen odstotek tistih, ki bi taninsko kislino. Čudno: vsa bili potrebni, da bi občutili bla- opečena mesta so popolnoma
ki pa vsebuje precej tanina,... da, nemara celo toliko, kolikor tfi Je vseboval prepjlM, kt Je z
njim Davidson rešil življenje ponesrečencu, za katerega so smatrali do tedaj, da je brezpogojno izgubljen!, V
čaj. — So Še stotisuti družin, ki so presiromašne, da bi si mo. gle kupiti tanina, — da, celo takih je mnogo, ki niti čaja ne premorejo! — Pa Recimo, da ga imajo . ..- Vedo za postopek s taninom? Vedo. kako je s čajem? Najbrž ne, — saj je še mnogo zdravnikov, ki jim je Davidsonovo 6dkritje neznano, ...ki se mučijo z morfijem, Carronovim olje.m, para/inom, ... ki dostikrat ne vedo, kako bi nesrečnežu ublažili peklenske muke. Najbrž ne vedo. čaj premorejo, — ne premorejo pa toliko, da bi iz časopisov, tednikov^ mesečnikov. — kdo bi sploh mislil na radi! — izvedeli za dobrine, ki jim jih dan za dnem nudi znanost... A dobrina postane dobrina šele če zanjo veš,... kadar jo občutiš, — sicer sploh dobrina ni! — Na i bodo torej uspehi in koristi, ki nam jih daje veda, le privilegij premožnih?
So že! — in ni mikrob, trdovratnejši in bolj trdoživ od vseh doslej znanih, ki zaradi njega umirajo stotisočl, dasi so nam znanstveniki podarili toksoid. salvarzan, Insulin, vse mogoče serume, visokofrekvenčne toke...!! Ni mikrob — siromaštvo je!
• Kakšen smisel imaio vsa odkritja, vsi nasveti, vse metode, če dobro vemo, da umirajo lju dje enostavno zato, ker nimajo denarja, da bi si z odkritji znanosti lahko pomagali?!
... Pa se raja najbrž niti ne zaveda, zakaj tako umirajo njeni otroci za boleznimi, ki so jim že zdavnaj našli zdravila, ...zakaj umirajo?... Ne zaveda se, — ker če bi se, bi se gotovo vprašala, kako to, da se za časa vojne vedno najdejo
brezmejni krediti,____ogromni
kupi denarja za puške, topove, pline,... da ni še nobena vojna prenehala zaradi pomanjkanja dolarjev, frankov, mark, — in kako, da ni nikdar denarja za oborožitev znanosti, ki naj bi pazila vsaj nad življenji njenih najmlajših?!
.. . Da; če bi se raja tega zavedla, — potem bi se voditelji ljudstev nemara res vprašali:
Komu pripada znanost?
Iz "Svobode".
Dobiček korporacij in
a •
dohodki delavcev
. Statistični biro CIO je izračunal, da prejemajo del,-primeri z dobički velikih kompanij jako nizko mezdo. \ nem navaja, da dobvajo povprečno na meset:
K i
Vojaki v zvezni armadi ........$ 21.00
Delavci pri WPA ........ .......^ .64.00
Premogarji . . V.V. ,101.00
Delavci v jeklarski industriji-----?.*1«2.00
Delavci v avtni industriji. ... . .189.00
Mezde so torej nizke, dočim so se dobički korpor prvih šestih mesecih tega leta jako zvišali.
Za vzrok visokim prebitkom korporacij v tem letu omenjeni biro CIO vojna naročila zvezne vlade.
Sledeče ponatiskujenrto njegov seznam družb s prin .jem njihovih prebitkov.
•	Prebitek prvih Prebitek prvih X
Ime korporacij«	« mesecev 1940 C mescev 1113 W \
General Electric .......$25,871,572	$16,370,192
vVestinghouse ..................9,837,012	6,338,787
I)u Ponts............................46,853,695	34.871,535
Voungstovvn Sheet............2,423,212	546,193
tžethlehem ........................21,698,457	6,231,986
Toneš & Laughlin.........3,276,256	847,8K2
Eepublic Steel..................6,449,453	1.083,311
Carterpillar Tractor________3,509,514	2,316,380
Kemington Arms..............1,219,000	144,0(10
U. S. Steel........................36,315,003	1,970,312 1
!nland Steel.............5,933,499	3,785,060
Crucible............................2,404,883	350.821
Douglas (Aircraft)..........3,388,857	1,396,791
Martin (Aircraft)............4,291,490	967,621
United Aircraft «..............6.228,106	3,678,689
P,endix Aviation..............4,295,419	2,168,210
turtiss-Wright ..........6,235,969	3,370,804
\Vright Aeronautical ...	2,599,989	2,331,036
Chrysler.........................30,494,274	25,345,771
General Motors........113,575,460	100,992,531
JJohn Aluminum........728,165	209,613
<?ure Oil Co...............4,700,000	2,433,456
Shell Union Oil................9,449.947	2,162,422
Kemington Hand..............1,765,998	473,260
l.ibbyOwens-Ford............5,176,748	2,664,813
Consumer Power
(12months—June)	10,635,796	9,187.982
Goodyear.................4,142,892	3,610,595
ei v 'lav.
:)5f, 17', 340': 250'; 1X5'; 500';
75o'; 740';
58' r 585'' 140'; 330'} 7o\ 98'. 85'T 20r; 20'< r.\ 250', 95<! 336' 270'; 95',
ig<;
15';
stoja JSZ. Skoro so to od nekaterih ljudi ne le predbacivanja, nego grožnje,: pretnje z iKijko-ttom itd.
Silna zakulisna kampanja je zadaj, a delo in govori istega, ki ga obirajo se nič ne u pojit ev a.
Pa govorimo o demokraciji.
Zmotno oboževanje
Nem.'«* in njen Hitler st« predmet oboževanja cek, med
"TT "T*1"'""' 'ibera,ci in * <el« n«**teri lalt?«
o^jajo ob argumentiranju, koliko je lahko dosegel „ svojim planiranjem ' in ai podvrgel Evropo.	J
Reanica je. da j« Nemčija ipostala to kar je največ v»l*d pomehJcuženja liberalizma, bank^tiraneg« stirega Taphln
PPOti ^ V i'
.)r^,kr"t f bjla	v vojni proti Nemčiji. Sedaj je na njeni
vLTv. 6 K8/" <IOVeku mi"Hi' kak0 neenako ra merje JZ. vojevanju je b.lo v prednji v primeri . aedan jo vojno
r	*vetovni v°Jnl j« Japonika proti
-—- - S
narod.
»DaSten,.^? dnw'	pomehkuienja,
pacifrzma m Jcomunp.ranorti, kakrtno imamo v tej deželi
godejno roko znanosti. Zakaj? Seruma proti vnetjem pljuč
pote m ne 1 a,. .. celo ona, kjer je bila koža le nalahko ofurjena.
sicer še ne poznamo, — pa so • • • dočim so zdrava mesta o-
izumili zato visokofrekvenčne
stala, kakršna so bila. Pet dni
toke, ki prav ugodno delujejo »je minilo. Nobene mrzlice, no-
Presojanje dogodkov doma in po svetu
(Nadaljevanje s 1. .strani.)
njo vojnih ladij, in drugi indu-strialni obrati, ki služijo oboroževanju te dežele, imajo tu in tam spor z unijami. Tako tudi sedaj v ladjedelnicah v Cam-denu, N. J. Kompanije se ob takih prilikah rade izgovarjajo, da bo delo zastalo in unije pa so obdolžene nepatriotično-sti. Kovati visoke dobičke je ' amerikanizem", vprašati za večjo mezdo pa je '•nelojalnost".
Priporočite prijateljem, da ai naroče Proletarca.
RAZNOTEROSTI
Bridgfeport, O. — V soboto 26. oktobra bosta imeli v dvorani na Boydsvillu skupno prireditev društvi št. 13 in 640 SNPJ. Prvo slavi 35-letnico obstanka, drugo, ki posluje v angleškem jeziku, pa 14-letnico. Za govornika je po izvršnem Mar ni bilo na zboru dovolj de-odboru SNPJ določen Camilius mokracije? Bila je. Torej < -Zamik, distriktni podpredsed- j mu sedaj begati ljudi, ko ne nik SNPJ iz Clevelanda. To bo more to imeti druge posledice torej za našo dolino nekak kot Škodo. SNPJ Day v malem.	Zakaj metati očitke na so-
Pravijo, da bo na sporedu j druge v Pennsvlvaniji, o kate-kratka igra in plesalcem pa bo igral Simončičev orkester iz Clevelanda.
Pa si upa še kdo oporekati, da ne čislamo metropole! Pri našem klubu so nam 27. aprila to leto predvajali ves spored "Zarjani" od kluba št 27 v Clevelandu in tako smo imeli pomoč od tam prej in jo bomo sedaj. Tam imajo pač veliko polje — saj so druga "Ljubljana" — in zbirajo talente v razne skupine, mi pa jih z užitkom poslušamo.
Več o pripravah za omenjeno prireditev pozneje. *
Zasledujem zadnje Čase predbacivanja zaradi vprašanja ob-
pri nekaterih vrstah vnetij. — In vendar je in bo ostalo vnetje pljuč najstrašnejši krvnik, ki
benega delirija.. . nikakih živčnih napadov,... niti najmanjšega znaka zastrupitve! Pa tu-
posebno med najmlajšimi išče di bolečin ne, dasi se ni dotak-svojih žrtev. — Le redki so da-: ni I injekcijske igle z morfijem! nes, ki zmorejo spraviti svoje-' Postopek s taninom je torej
V JUGOSLAVIJI PREPOVEDANA VSA ZBOROVANJA IN SESTANKI
ga otroka v okolico, kjer vnetje mine brez posledic. Tisoči umirajo kot poprej. ..
Najboljša in najučinkovitejša novost, ki so jo dala zadnja leta. je pač nov način prehrane otrok. Preprost je in lahek,... mogoč. Ce bi se ga res držali, bi bila mladina drugačna! Srečevali bi pomlajena, energična duševno okretna bitja, katerih zdravstveno stanje bi prekašata še tako lepe sanje in vroče želje vrlih utopistov preteklih dni. — Pa se podijo po cestah sestrani otroci, da te mine veselje do jedi, te jih vidiš.
lahek, preprost. V kozarcu raztopiš 4—6 čajnih žličk tanina, obložiš rane s Čistimi krpami, ki jih nato dodobra napojiš z raztopino, ki si si jo pripravil, dokler ne zadobi opečena koža tem nor ja ve barve in ne prenehajo bolečine. Preprosto, kaj ne? In poceni tudi!
Da. tudi poceni! — Kitajci so bili v marsičem za stoletja pred nami, — to jim moramo priznati. Davidson najbrž ni vedel, da so že od nekdaj uporabljali za lajšanje bolečin pri opeklinah močan čaj,,. Sred-[stvo pač, ki jim je najbolj pri
Toliko novega so prinesla le-'rokah in k, premore tudl ta ... toliko novega so nam da-| na jrevnejši med njimi, saj ne li možje znanosti, sredstev in | imenujemo zaman kitajsko de-nasvetov, — ,pa nič! Otroci u-,ieIo *aja. — Močan čaj.torej, mirajo kot so umirali,... kot bi! .. cj0bro prekuhan in toliko o-poleg vseh teh in še drugih bo- hlajen, da ga opečena koža vzletni, ki največ žanjejo med|dr*j... Najcenejše sredstvo,—
Od meseca julija dalje so v Jugoslaviji prepovedani vsi shodi in sestanki. Enako tudi seje. Vršiti se smejo le n posebnim dovoljenjem oblasti.
Ampak taka seja ni prosta, ker si država lasti pravico imeti na nji komisarja, ki lahko vsakega govornika ustavi in se-»o zaključi, če smatra, da se ne vrši v smislu regulacij ln interesov države.
Vlada pa je obenem dovolila svojo stranko, ki se imenuje Jugoslovanska radikalna zajed-nica. Nji ni zamašila ust, enako ne klerikalcem v Sloveniji, ki •o del omenjene "radikalne" zajednice.	,
Kar pomeni, da se je Jugoslavija po ovinku pridružila totalitarnim silam. Dovoljena Je samo ena stranka — seveda vladna — vse druge pa so proglašene izven zakona.
Delavske organizacije niso
več delavske nego orodje vlade. Na njih vodstvo je imenovala namesto postavno izvoljenih svoje ljudi.
Vsak diktatorski ukrep je o-kinčan s patriotičnim apelom na narod. Besedilo v njih je takšno, da nepoučeno ljudstvo zlahka premoti. Tudi ukaz jugoslovanske vlade je spremljan Z domoljubnimi frazami.
Politika Jugoslavije — bodisi notranja kot zunanja — se sedaj suče bolj In bolj okrog osi Rim-Rerlin. Komunisti zahtevajo, da naj se Jugoslavija rajše oslonl na Rusjjo in sklene z njo zvezo. Toda Moskva noče Beogradu nič določnega obljubiti. Prejkone radi tega. ker ve, kako bo končala sedanja i vojna. Ce Hitlerju v prilog, jc namen Rusije ostali z njim v prijateljstvu, če pa pade, bo Rusija skušala razširiti svoj vpliv posebno nad Jugoslavijo A za enkrat rajše čaka.
rih vemo, ker jih poznamo, (ia so bili vedno na strani JSZ in Proletarca, vztrajni v stavkah
ln pomagali v vsaki delavski akciji?
Morda so v Penni ravno zato za spremembe, Rt jih bodo ote-le iz zastajanja.
S špikanjem se ne pridobiva članov, ne naročnikov. Nt' >• lahko tega učimo v soc. stranki, kjer je namesto sodru*nosti zavalevelo sektaštvo in posledice poznamo. V
Ne razumem, kako da tisti, od katerih bi pričakoval upoštevanja in dobre ocenitve naših ustanov 'to. zametavajo in sejejo razprtije. Komu hočejo s tem koristiti? Bi več pisal,
pa
Joseph Snoy.
Tole mi ne gre v glavo ?
Čemu politiki nikdar ne i*-vri« obljub pred volitvami, neto le obetajo, kaj bodo storili, č« to jim aluibe znova poveri?

yjw	......-	" - n
« v
r
I/ VI KO VE
TUDI V BERLINU NI MIRNEGA SPANJA
■ » — —
IlVAN VUK:

PO VALOVIH DONAVE ŠIROKE...
Beležke iz popotnega dnevnika.
S ■ ■ ■
(Nadaljevanje)
• Kakšno to zidovje in tisti
rovi," je rekla Tea. "Tisto kamenje. velike vojašnice, stolp Nebojša, galerije in stopnjišča, ki so vijugaš'a in vežejo dolnji del mesta t gornjim, bi lahko mnogo govori.o."
"J>a," je odgovoril Tein opremljevalec, "v mislih se pojavljajo divje tolpe azijatske, ki kakor roji oblegajo to zidovje. kako se krvoločno plazijo po njih, kako padajo, zadeti od svinčen k. A tam gori, na visokih stolpih vidite postavo v obleki meniha. Jovan Kapistran, ki/s križem in mečem poleg Janka Sibinjanina odbija polu-mesec ... Žvenk sabelj preneha in stok ranjencev utihne... \<e je mirno, nemo. A tam v dvoru Vladislava, sina Jankovega. vidite grozno sliko. Vidite, kako njegovi vitezi sekajo na kose potuhnjenega grofa Celjskega. A slike se naglo vrste. In zagledate, kako sredi trga. pred množico, v prisotnosti kralja in madžarskih oblastnikov, pade glava Vladislavova...
Čas hiti in slike se vrste naglo, kakor v kinematografu.
Grozne slike po večini ... Iz bojnih krikov in žvenketov orožja se zdi, da slišite krike na pomoč, ki ginejo v kleteh med kačami in podganami! . . . Na okopih vidite strašno sliko: na kol nataknjena telesa, kako mučeniki izdihajo svoje duše!
Takšna je zgodovina tega
nesta.
Svoboda in suženjstvo, križ in polu mesec."
Gospa Marija je tiho vprašala Matevža:
"Torej ni grof Celjski bil, ki je hotel, kakor pravijo, že takrat Jugoslavijo? ..." ,
VBežite no," je rekel Zdrav-ko. "To s*> si zaradi lepšega izmislili. Kaj je bilo njemu, nemškemu grofu in feudalistu za jugoslovenstvo in celo še v tistih časih. Za svojo oblast mu je slo, vpliv Celjanov vnesti tudi v slovanske pokrajine na ju-&u . . ."
"Pogled ite! . . . Tisti stolp na najnižjem kraju ob Donavi," je pokazala s prstom Marija. "Kaj. je to?"
Takšnih stolpov," je rekel Tein spremljevalec, "je bilo prejšnje ease več. Bili so, da so z njih opazovali gibanje na Donavi. Ta se imenuje Nebojša Kula, pravijo ji tudi "Jakšiče-va Kula". Bil sem že tam in je inamenit ostanek nekdanjosti. Ko so bili Turki tu gospodarji, je bila ječa-mučilnica. Ko je »ultan Mohamed 1. 1456. napa-
del Belgrad, ki ga je branil Hy-n.iadi, so jeli Turki pri nekem naskoku plezati čez zidove, Neki janičar je hotel na Nebojša Kuli zasaditi turško zastavo. Srb Dugovič, ki je na strehi stolpa stražil, je zagrabil Turka. Ker ga ni mogel drugače premagati, se ga je oklenil in se z njim vred zvalil v prepad . ; . Pod tem stolpom je stalo nekoč tudi rimsko brodovje, ki je križarilo po Savi in Donavi . . ."
Parnik je plul, nalahno se zibal in Donava se je razprostirala v širino, kakor motnoru-menkast širok trak na zeleni celini zemlje.
Mogočna je Donava," je rekla Tea, kakor sama za se.
"Mogočna," je ponovil njen spremljevalec. "Za rusko Volgo največja reka v Evropi . . . Že stari narodi so vedeli za to reko. Spominja se je Herodot. Julij Cezar je pisal o nji in jo imenoval Danuvius."
'Nemci pa ji pravijo Donau," je rekla Tea.
"Oni bi radi dokazali, da je ime Donave, Donau, njihova beseda. Samo, da pri tej svoji trditvi niso složni. Eni bi radi dokazali, da izhaja iz besede "Thon-au" radi mnogih primesi, ki jih ima Donava, drugi zopet govore, da je prvotno ime "Tanne-au", ker izvira pod veliko jelko. Smešno. Saj se vendar lahko z gotovostjo reče, da je ime Donava keltskega izvora in da prihaja iz besede Don-av, kar pomeni: globoka voda. Grki in Rimljani so jo imenovali Danubius v njenem gornjem toku do "Železnih vrat", a od "Železnih vrat" do črnega morja pa Ister, ki je bil poznan že starim narodom."
"Torej dve reki?"
"Ena reka z dvema imenoma. In sicer zato, ker je iz "Železnih vrat", iz tistih ožin in sotesk tekla, kakor da Ister tam iz tistih pečin izvira."
"Kakor Ljubljanica na Slovenskem ... Ena in ista reka, s tremi imeni, Pivka, Unec, Ljubljanica . . ."
"Da, tako, da . . ."
"V Ister-reki je živel tudi po-vodnji mož iz črnega morja" se je nasmejala Tea.
Njen spremljevalec ji je po-žugal s prstom:
"Ne vem? ... S svojo šalo ste ugenili resnico."
Tea je vprašala in v njenem glasu je bila šegavost:
"Torej je res živel povodnji mož?"
"Stari narodi so, kakor veste, molili veliko raznih božanstev in so imeli za vse naravne pojave svoje posebne bogove, kakor za planine, gozdove, polja
AngUiki letalciai prizadevajo na T»a mogoč« način« pokazati tudi B«r-linčanom, kaj j« vojna proti civilnemu prebivalstvu. Ker morajo l«t«ti tja s velike daljav«, n« vosijo • »abo toliko bomb kakor nomaki letalci nad London, kajti aladnji »o blizu. Com j« j« slika is Berlina po "obiaku" angleških letalcev. Predstavlja cerkev in bolnišnico.
4
X X
♦MM + M »»»♦»»»»♦♦»♦»♦»♦♦♦♦»»♦»•»»♦♦»•♦»»»•♦•••t
t
V nedeljo
20. OKTOBRA
KAMPANJSKA PRIREDITEV Z IGRO, PETJEM IN GOVORI
V »VOHAM S. X. I*. J.
MIHAMI. ILL.
•tJT*
Vabi klub st. 1 J. S. Z.
in reke. Zakaj ne bi imeli tudi	natega drevja, se je belila mor-
boga Donave. O, da! Imeli so	ska pena, vrteč se okrog koral-
ga. Predstavljali so si ga z dol-	nih sten in plitvin. V groznih
go brado, nagega, z vencem iz	goščah so gomazele paleonteri-
rogoza na glavi in levo roko na	| je figove gozdove so oživljale
prevrnjenem vrču, iz katerega	opice, a po vodi so švigale vsa-
teče voda. V desnici je držal	kovrstne živali ... To je bil
Neptunove trozobe vile in ro-	začetek nove eocertske dobe u-
gozno trstiko."	stvarjartja, prva perioda terci-
Tea je gieda:a vodo, kakorljerna.
da se poglablja v tisto dobo	Točno se ne more reči, kako
vsemogoče mistike. Nato pa je	dolgo so na obali tega morja
rekla kakor sama za se: ............šumeli bambusi, kako dolgo so
"Koliko vode vedno nekam	mimoze metale senco preko
teče neprestano, neprestano..."	nimf in Viktorij in kako dolgo
"Da," je odgovoril njen	so raznovrstni netopirji domo-
spremljevalec. "čeravno je ru-	vali v razpokah pečin. Smatra
ska Volga po dolžini večja od	se, da je v najbližji periodi
Donave, vendar izliva Donava	ustvarjanja — v neogenski —
v morje več vode, nego katera-	tropsko podnebje popustilo. Ta
koli druga reka v Evropi. In to	sprememba ni ostala brez ka-
zato, ker je brzina toka Dona-	tastrof, ki so morsko površino
ve največja. Vsako sekundo se	vode razdelile. Iz Panonskega
izliva v črno morje iz Donave	morja je ostalo jezero, voda
do 5300 kubičnih metrov vode.	katerega je bila manje slana.
Ako je povprečna brzina na se-	In nato h koncu neogenske pe-
kundo 1 meter, tedaj je eni	riode, je bila že sladka voda od
kaplji vode v Donavi potrebno	Kalenberga pri Dunaju do Baj-
33 dni od izvira pa do izliva v	/.a.^a, kjer prenehava Banat.
morje."	In naposled, ko so se stene
"Izvira." je segla Tea v bese-	južnih Karpatov razklale pod
do, "v srcu Evrope — v južni	Bazjašem. je to jezero izteklo
Nemčiji, da? Tam nekje pri	v črno morje. Na njegovem ob-
Tam
Schwarzwaldu."
"Zračna dolžina od izvira do črnega morja je 1630 km, a dolžina toka pa 2860 km. Volga je pa dolga 3183 km. Nad 37 milijonov ljudi živi okoli Donave in njenih pritokov. In od teh je nad 12 milijonov ljudi nemškega porekla, 12 milijonov slovanskega, 5 madjar-skega. 6 romunskega in nad 1 milijon raznih narodnosti."
"To se pravi," je zopet segla Tea v besedo in njeni lepi zobje so blesteli v soncu, "da je potovanje od izvira Donave do Črnega morja takorekoč potovanje skozi polovico Evrope!? ... In vendar so reke, kakor Mississppi, Veliki Amacon, Kongo, velikani napram Donavi."
"Imate prav, Tea," je rekel njen spremljevalec. "Napram tem je Donava neznatna pritlikava reka, dasi ima 120 pritokov in od teh 60 večjih rek. Ali," Tein spremljevalec je dvignil prst, "ali, to so samo fizične veličine. Taka veličina nima posebnega pomena pri ljudeh še manj pa pri rekah. Nobena od ogromnih rek nima svoje zgodovine. Donava pa jo ima) In v tem pogledu bi se lahko nekako primerjala z Ni-lomn
Kako je Donava nastala, spada daleč v preteklost. Njen začetek je v morju, ki je že davno izginilo iz evropskega kontinenta in od katerega so nam ostali geoloAki podatki.
Pred davnimi, neštetimi veki, je mesto sinje Donave bilo tu morje, ki je segalo od Alp do vzhoda. Vsa ogrska nižina je bilo morje, ki so ga imenovali Belo ali Panonsko morje. Mali Karpati in Bakonski gozdovi so bili otoki v tem morju. Njegova slana voda se je prelivala preko peščenih obal in plitvin iz mimilitskega apnenca. Žuborenje in pljuskanje valov ob bregove, je prodiralo do zelenih obalskih gozdov. Skozi listje mirt in palm, fig in mil-
širnem blatnem dnu, kjer je danes madjarska nižina, je o-stala mreža rek in močvirja z Donavo kot glavno reko. Planinski klanec, skozi katerega bomo danes še pluli, to so tiste romantičrie ožine na Donavi, ki so znane pod imenom "Železna vrata" ali "Džerdapnki klanec"" ... In kar je še posebno zanimivo Donavi ni po volji njen oficijelen, da se tako rzra-zim, na zemljevidu začrtan iz* liv v črno morje. Spojitev reke z morjem je kakor poroka dveh izaljubljenjh, drug po drugem koprnečih src. V skupnosti strnjena sreča ne mara prič . . . In vidite, Tea, tudi Donava ne mara prič, ko se zlije v eno s svojim ljubčkom, morjem ... V donavski delti je namreč pred kratkim nek kapitan odkril nov rokav dosedaj še nepoznan, po katerem se voda Donave izliva v črno morje. In, ker je vsako odkritje tudi koristno, je ta kapitan po tem novem izlivu Donave pripeljal v črno morje brez posebnih težav svoj parnik in, kajpada, tudi brez oficijelnih stroškov."
"Kako to," je vprašala Tea.
"Hm ... Ni mu bilo treba plačati nobenih canriskih pristojbin, ker tam še sedaj ni uradov."
Nasmejali smo se. Tein spremljevalec pa je pripomnil:
"Kakor torej vidite, Tea, nobena reka v Evropi in v zgodovini ni igrala tako važne vloge, kakor Donava, ki jo je Napoleon imenoval "kraljico" vseh tek.
Saj ni bilo takorekoč nobenega dogodka, da bi v njem ne sodelovala Donava, že stari osvajači sveta, Egipčan Sezo-star, perzijski kralj Darij, makedonski kralj Aleksander Veliki, vsi so se bojevali na Donavi. Trajan, Atila, Kari Veliki, Sulejman, Džingis-kan, Napoleon so si pletli zmagoslavne vence na Donavi . . .
(Dalje prihodnjič)
Priporočilo vsem zavednim delavcem
Kemmerer, Wyo. — Mogoče si čitatelji Proletarca mislijo, da smo že vsi zavedni delavci v Wyomingu šli v krtovo deželo, ali pa da smo postali brezbrižni za naše napredne delavske ustanove in delavske zadeve vobče. A temu ni tako.
Delujemo še zmerom po svojih močeh za naše delavske publikacije, za naša napredna društva in v splošnem za vse, kar je v korist delavstvu.
Na žalost pa moram ugotoviti, da se mi polemika v Proletarcu od zadnjega zbora JSZ in Prosvetne matice sem ni prav nič dopadla.
Zbor se je vršil 4., 5. in 6. julija, in nato se je pričelo. Dobro, da se je z določenim dnem tudi končalo. Kajti izgledalo je, da je med člani JSZ vedno več nesloge in preklanja, kar povzroča med ostalimi delavci, ki nam slede, še večjo konfuzi-jo. Saj je že itak dovolj velika brez tega.
Dragi člani in somišljeniki JSZ ne razdirajmo dolgoletni trud in uspehe naših graditeljev, pač pa rajše delujmo skupno naprej roka v roki, kar bo mnogo boljše za nas vse.
Upam, da kar je XII. redni zbor JSZ in Prosvetne matice napravil, je to storil s treznim lazmisljevanjem. Vse bo dobro, samo skupnost nam je potrebna in pa vpoštevanje, da večina odločuje, manjšina pa naj se ravna po tem. Saj se je na zboru gotovo jedrnato razpravljalo o vseh problemih, ki so bili na dnevnem redu. Ampak živimo v najbolj vzrujenih časih. Kar je bilo še včeraj dobro, je danes lahko že brez pomena.
Zanimajmo se za razmere v katerih živimo mi in naši otroci. S prepiranjem in mržnjami ne bomo prišli mi delavci nikdar v boljše življenje, pač pa v še žalostnejši položaj.
Delujmo torej vsi skupno za JSZ, soc. stranko in naše delavske publikacije, pa bomo vsi imeli koristi od tega. Kajti razdirati je lahko, graditi pa jako težko. Kar je napak med nami, saj se jih lahko popravi, ker smo ljudje ki imamo razum! Zapomnimo si vsi, da sloga ja-Či, nesloga tlači.
članom in somišljenikom J. S. Z. kličem, podajmo si roke in delujmo skupno naprej kakor doslej in še veliko bolj, če hočemo napredovati. Ne dopustimo, da bi naši nasprotniki posebno pa pri lističu Naprej (pravilno Nazaj) imeli veselje nad nami in si radostno meli roke, češ, pa smo jih razdejali in uničili.
Več dela za JSZ, za naše liste in druge publikacije, več skupnosti za koristi delavstva in več simpatije ter spoštovanja drug do drugega, pa bomo iahko zadovoljno nadaljevali z
nalogami, ki so nam dane.
*
S tem dopisom ne mislim žaliti nikogar. Napisal sem ga. ker mi je težko gledati neslogo med nami, ker je vsem v pogubo. — Anton Tratnik.
Green priporoča unijam pomesti raketirje
Vsled obilja publicitete o delovanju raketirjev v unijah se v javnosti dela vtis, kot da so same na sebi raketirstvo in nekateri, med njimi kolumnist Pegler, jih tudi oglašajo za take.
V obrambo unij je, ako zloglasne raketirje same poženejo ven, pravi predsednik A. L. of F. VVilliam Green. V ogromni večini unij jih sploh ni. V drugih je eksekutiva pripravljena pomagati z vsemi svojimi sredstvi, da se zajedalce po-'žene ven.
"HUDIČ PRED BANKROTOM
Klub št. 1 bo nudil na priredbi v nedeljo 20. oktobra bogat spored. — Predstava o polomu peklenskega poglavarja. — Druge dramske slike, petje, govori in po programu plesna zabava
f f
Ckicago, III.—"časi se spreminjajo," pravi Hudič v igri, ki jo je napisal pokojni nas pisatelj Ivan Vuk. V nji dokazuje, da preti kraju, kjer je večni jok in škripanje z zobmi neizogiben polon. Kajti hudiči so dobili neizprosnega konkurenta v ljudeh.
Pa je glavni izmed njih, ki je nekoč hodil po svetu elegantno oblečen in zapeljeval ljudi, izgubil v peklu službo, in nato drugi, tretji itd. Sedaj se ta vrag potepa po kavarnah in jamra. Vsaka reč na svetu se zboljšuje, pravijo nekateri. In tako se zboljšujejo tudi ljudje, ampak tako, da so hudičem od-jedli službo.
Zelo zanimiva sedanjemu času izredno primerna satira. Videli jo boste v nedeljo 20. oktobra na odru SNPJ. In res se boste zabavali. Kajti videli ste že marsikoga, ki je bankrotiral bodisi v trgovini, v obrtniji ali kar že je bilo. Ampak da pride v konkurz sam peklenšček, to je pa "novica".
Ker je res ves svet postal pekel, na katerem je več joka in škripanja z zobmi kakor pa v svetopisemskem ognjenem brezdnu, bo ta točka sporeda kakor nalašč k namenu, kateremu je klu bova prireditev v nedeljo 20. oktobra posvečena.
Otvoritev sporeda, ki se prične ob 3. pop., bo spremljana s simbolično sliko sedanjih dni, ko dirkajo nad mesti "smrti pršilci" in ugonabljajo med drugimi življenja otrok žensk in starcev.
Videli bomo tudi nastop otrok v dramskem prizoru "otroci vojne".
Dalje bo predvajana enode-janka v angleščini, ki se bo tudi nanašala na namen sporeda in prireditve.
Za govornika v angleščini je bil povabljen Norman Thomas, ki pa se odzove le, ako se aranž-mo sedanje njegove ture spremeni. Datume njegovih shodov se spreminja na podlagi potreb in sredstev. A v vsalcem slučaju, če ne Thomas, nastopi na tej priredbi kak drug predstavnik soc. stranke, da razloži svoje stališče to je, program soc. stranke in urgira volilce glasovati zanj.
Govornik v slovenščini bo Joško Oven.
Poleg tega bomo imeli na sporedu petje.
Po končanem sporedu pa bo plesna zabava.
To je le površen opis te prireditve. Zagotavljamo pa vsakemu, ki se je udeleži, da bo zadovoljen. Kajti spored ne bo ! predolg, vrhtega pa prvovrsten.
Vstopnice v pred prodaji so po 40c in pri blagajni bodo dajm več. Ako upoštevamo, koliko truda je s prireditvami kulturnega značaja, in da vrh tega dobi svoje odstotke od vstopnic Uncle Sam, tedaj je lahko brez ugibanja dognati, da je vstopnina nizka.
Na člane in prijatelje apeliramo, da naj store kolikor utegnejo pri razpečavanju vstopnic, kajti prireditev bo popolen uspeh le, ako bomo predvajali ne samo prvovrsten dramski, pevski in govorniški spored, nego imeli tudi polno dvorano. — P. O.
FAŠISTIČNA ZVEZA PROTI ANGLIJI IN ZED. DRŽAVAM
Združenje madžarskih nacijev
Madžarski naciji, ki so bili dosedaj razdeljeni na dve stranki, so se združili pod imenom madžarska narodna socialistična stranka. Nji so se pridružile tudi manjše fašistične skupine. V parlamentu, ki ftte-je 260 članov, imajo sedaj 20 odstotkov mandatov. Nekaj nacijev, katere je imela otrrslui vlada v zaporu, je morala na pritisk Hitlerja nedavno it pustiti.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
sprijazni z "novim redom" (fašizmom) v Evropi in Aziji. Iz slednje se naj bi umaknil in priznal Japonski kar ji gre. čemu podpirati Kitajsko, ko je o-čitno, da bo Japonska zmagala neglede kaj storimo mi? In res izgleda, da so za enkrat članice trozveae na konju.
Zed. države v vojni
Angliji trda prede. Vlada v Washingtonu ima vsled te situacije le dve alternativi. Ali naj spet postane "nevtralna" in se oprime izolacijske politike, ali pa naj nudi Angliji pomoč še v večji meri in se končno sama zaplete v vojno. Tehnično je že v nji, kajti podpora, ki jo nudi Angliji materialno in s propagando, ni več nevtralnost, nego odprto podpiranje ene v vojno zapletene države proti drugim. V Evropi je taka neuradna zaveznica Zed. držav Anglija, v Aziji Kitajska,.
Kaj bo z Rusijo?
Nova ttozveza torej nič ne skriva mržnje do Zed. držav, ampak jim celo preti s totalno vojno. Rusiji pa kaže prijazno lice. V enem členu svojega pakta posebno poudarja, da se politika zaveznic v odnosajih z Rusijo v ničemur ne spremeni.
To zagotovilo ne pomeni drugega kot da se Rusiji zaenkrat ni treba bati. To je, toliko časa ne, dokler ne razpade Velika Britanija in se ne ukroti Zed. držav.
A kaj potem? V Moskvi gotovo vedo, da pomeni Hitlerjev "nov red" temne dni tudi za Sovjetsko Unijo. V Berlinu in Rimu namigujejo, da je pot v novo zvezo prosta tudi Rusiji in posebno še Španiji, če se Rusija vabilu odzove, je njene samostojnosti konec. Isto velja za Španijo.
Sploh je Rusija vsled nove zveze v kleščah. Že prej so te tri države sklenile proti nji zvezo s famoznim protikomuni-stičnem paktom, ki je porttal krpa papirja vsled sporazuma, ki sta ga lanskega avgusta sklenila Stalin in Hitler. Toda kakor je Hitler v stanju raztrgati eno pogodbo in jo prelomiti, tako je sposoben storiti tudi z drugo.
Rusija bo bržkone imela vzrok še bridko obžalovati svoj pakt z Berlinom. Kajti omogočila je Nemčiji zavladati nad Evropo in Japonski nad Azijo. Ze sedaj se Nemčija nič kaj ne trudi, da si obdrži prijateljstvo Rusije za vsako ceno. Pač pa obratno. Obnaša se. kakor da naj se Rusija sama ob sebi čim bolj žuri ohraniti s tretjim raj-hom dobre odnošaje.
JSHD vabi na pristop
Chicago. — Izmed naših finančnih ustanov, ki je krizo srečno prebredla in napreduje, je Jugoslovansko hranilno in posojilno društvo. Svoj urad ima na 2634 S. Lavvndale Ave. Tajnik društva je D. J. Lotrich, predsednik Joško Oven in blagajnik pa Anton Trojar.
JHPD vodi sedaj akcijo za pridobitev več vlagateljev. Priglašenih je novih že za nad $5,000, kar je znamenje, da zaupanje v to ustanovo raste.
Za nadaljne podatke se oglasite v omenjenem uradu osebno ali pa pokličite telefonično Lavvndale 2344. '
član direktorija.
Slabo kampanjsko geslo
Republikanci in "rebelni" demokrati se v tej kampanji gnjavijo največ ali pa skoro izključno s "tretjim terminom". Oziroma proti njemu. Konstruktiven ekonomski program, ki bi odpravil brezposelnost in dvignil življenski standard a-meriškega ljudstva, bi bil vsekakor važnejši, kakor pa vpiti zgolj proti "tretjemu terminu".
Mnogo odvisnih od relifa
V Illinoisu je odvisnih od re-lifnih akcij za svoje preživljanje blizu milijon oseb ali ena na vsakih osem oseb v državi. V okraju Cook (Chicago in bližnja okolica) je odvisnih od relifa nad 394,000 oseb.
Visok davek _
Država Illinois je dobila v zadnjem fiskalnem letu, končano 30. junija, $90,818,210 prodajnega davka (sales tax), ki znata 3c na vsak skupljeni dolar. Devetdeset milijonov dolarjev je visoka vsota.
KRITIČNA MNENJA,

IN RAZPRAVE
NOV "MONAKOVSKI PAKT"
"Enakopravnost" ima sedaj v agitaciji za Roosevelta lahko pot. Kajti Thomasa, Brovvder-ja in Aikena v Ohiu ne bo na glasovnici, če bo obveljal odlok državnega tajnika v Co-himbusu,
C h« t. Pogorelec je v svojem poročilu o JSZ konvenciji soc. stranke aprila to leto svetoval, da naj posveti vse moči delu za pojačanje svojih postojank. Kajti brez njih bomo stranka le na papirju. Slučaj v Ohiu to potrjuje. Kaj pomaga, če se v tako veliki državi mala skupinica ljudi še tako trudi, ako pa nima za sabo organizacije, ki bi kaj pomenila! Pred štirimi leti je dobil "father" Coughlin podpisov kolikor jih je hotel, ker je imel organizacijo. Tudi dr. Tovvnsend bi uspel laglje nego soc. stranka, ker ima močne klube povsod, posebno v industrialnih središčih. Najboljše je, da se Ben Parker vrne v Cleveland in prične graditi organizacijo, če hoče, da postane soc. stranica v Ohiu spet stranka kakor je* bila nekoč.
Želeti je, da se ji po tolikem trudu s peticijami posreči odlok oblasti razveljaviti, da pride na glasovnico in nadaljuje s kampanjo.
Konvencija JSKJ jei pustila
za seboj tudi nekaj razočaranj. Oziroma razočarancev. Ako bo lK) njihovem, v tem terminu ne
bo več toliko "sloge", kakor jo je bilo doslej.
Združenje je še na dnevnem redu, toda ne v svrho združevanja, nego le na rešetu kritike. SSPZ je v tem glavna sporna točka. Nekateri ji privoščijo, ker je JSKJ odklonila njene pogoje. Je pač neprevidno ravnala. Ako ji je biio res za skupnost z JSKJ, bi ji ne smela predlagati načelne izjave, ne razpustitve in sploh nobenih drugih predlogov, nego ji bi le sporočila, da se ji želi pridružiti, pa bi bila sprejeta. — J. P.
Earl Brovvder je V svojem govoru po radiu obtožil Roosevelta in VVIllkieja da skušata
si remeniti Zed. države v milita ristično kem po. Pravi, da je on edini predsedniški kandidat, ki je odločno proti vojni, proti oboroževanju, proti obvezni vojaški službi in za nevtralnost. Za "nevtralnost" je res, za tako nevtralnost, ki bi bila v pcmoč Hitlerju. Tudi proti o-boroževanju je edino vsled "nove linije". Ta določa, da je militariziranje Sovjetske Unije, Nemčije in Italije dobra stvar, ki se ji ne sme metati po-
len pod noge, pač pa storiti vse kar zmorejo za uničenje ameriškega imperializma.
Sveti oče skuša doseči mir, toda tak mir. ki bo "pravičen" za Italijo. Torej naj bo to Mus-solinijev mir. Drugačnega papež sploh predlagati ne sme. Kajti še nikoli ni bil papež tako zelo "jetnik" italijanske vlade, kakor je sedaj. Svoj edini dnevnik Osservatore Romano je moral prenehati izdajati, ker je poročal pravično tudi o Angliji. Mussolini zahteva, da Vatikan .-luži fašizmu in papež se je udal. Ronseveltov poslanik Ta.vlor, ki ga je lani poslal v Vatikan, da pomaga svetemu očetu v mirovnih naporih, je pred par meseci uvidel, da je njegova misija brez hasna in se vinil v Zed. države. Roosevelt sedaj ve, da papež ni več samostojno bitje, nego Italijan, ki se mora — hočeš nočeš — ravnati po Mussolinijevih navodilih.
Kardinali so včasi veliko pomenili. Na primer Innitzer na Dunaju. Sedaj čujemo o njih samo še kadar kdo izmed njih umre.
Cenzura v USSR je hujša kakor v Nemčiji ali v Italiji. Vsled tega je Rusija edina velika država na svetu, v kateri so tuji novinarji redka stvar. Dnevnik Ne\v York Times je skušal obdržati v Moskvi svojega poročevalca še dolgo potem, ko so jih drugi poklicali domov. Sedaj je tudi omenjeni list brez njega. "Kaj bi počel v Moskvi, ko pa ne smem pisati drugače kot po cenzorjevih navodilih!"I je rekel zastopnik Timesa in odpotoval. Zanimivo je, da smejo korespondenti sovjetskih časopisov, ki so nameščeni v Zed. državah (v Nevv Yorku in \Vashingtonu) poročati v Rusijo karkoli jim ljubo, dočim jim je od tam dovoljeno pisati le po vladnih navodilih. Ako bi bil Jože Stalin res za demokracijo, bi pustil tujim npvinarjem pisati kar se jim bi zljubilo. Koncem konca bi bilo to za njegovo deželo veliko boljše, kajti resnice o nji s cenzuro ne more skriti.
Tiskarna Spravedlnost v Chicagu je bila zadnji pondeljek prodana na javni dražbi. S tem je preminula zadnja socialistična tiskarna v tem mestu. Obstojala je nad 35 let. Proletarec je bil tiskan v nji, ko je pričel izhajati in potem enkrat pozneje. Tudi socialistični tednik Call je bil nekaj časa tiskan v nji, Ker obveznosti ni zmogel, je bil preseljen v Ke-

Na gornji sliki sta Churchill ia Hitler. Ampak ni nevarnosti, da to med njima dogodi isto kakor v Monakoeu, ko »o vrgli Hitlerju v irelo Cekotlova-•ko Churchill n* tej sliki je ameriški vojak In enako je ameriški vojak nje-gov tovariš Hitler. Fotografirana »ta hila v kempi Liabon. N. Y. Sorodna sta državnikoma enakih imen edino po imenu.
PRISTOPAJTE K
U—
i PODPORNI JEDNOTI
S

W USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ i ČLANOV (IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO fc
k	__S
5	--S
fc	NAROČITE SI DNEVNIK	S
* "PROSVETA" {
$	S
W Naročnina ma Združene driave (laven Chicaga) in Kanado $6.00 k
M__i_»__aa____i _. e« ka .. i.t.> i....______i_ rz___k^
I
na letoi $3.00 sa pol leta; $1.50 aa četrt leta; aa Chicago in Cicero ^ $7.50 aa celo leto; $3.75 aa pol leta; aa inoaemstvo $9.00.	^
^	Noslov zo list in tajništvo je:	*
S	*
9 2CKS7 So. Lanndnle Avenue ^
?	Chicago, Illinoifl	S
i 2
\
nosho. Tiskarna Spravedlnosti je bila do sedanje krize veliko podvzetje. Izgledalo je že, da bo po nji že pred dvajsetimi leti, ker je večina češke socialistične federacije šla h komunistom. Toda manjšina je tiskarno otela in jo obratovala naprej. A prišle so druge ovire. Ena je, da se češki socialisti z izolacijsko, pacifistično taktiko ameriške socialistične stranke niso mogli strinjati, pa so v razočaranju nehali biti aktivni drug za drugim. Svoj tednik Spravedlnost še izdajajo. Včasi je bil dnevnik in najbolj razširjen češki list v tem meatu. Ameriški socialisti bi se iz zgodovine socialističnega gibanja med Cehi v Chicagu lahko kaj naučili.
Slovenci so branik krščanskega zapada, pravi Člankar Amerikanskega Slovenca. Kje pa je še kak "krščanski za-nad"? In Če je kje, ga Slovenci pred možnimi "sovražniki" krščanstva ne bodo ubranili.
V	Jugoslaviji so vzeli na piko framasone in Žide. "Vreme" v Beogradu piše, da je bila akcija proti prvim potrebna, ker so delovali po navodilih iz centrale v Parizu. Ampak "Vreme" bi lahko zapisalo še večjo resnico. Ta je, da je akcija proti njim in Zidom pod-vzeta po navodilih iz Berlina.
V	CIO v New Yorku se je na zadnji konvenciji dogodil razkol. Komunistični listi pišejo, da ga je povzročil podpredsednik CIO Sidney Hillman, ker je natrpal konvencijo s svojimi delegati, Levvisovi pa so vsled tega odšli in pričeli svoje zborovanje. Za Lewisa bi bilo pametnejše pustiti Browderjevo družbo, ako mu je za bodočnost in napredek CIO.
2upan Carl Zeidier je bil na
konvenciji Ameriške legije v Bostonu ter jo povabil, naj si določi za prihodnje zborovanje Milwaukee. Predstavil se je legijonarjem za župana, ki poje. In jih je pozval: "Pojte za menoj 4God Bless America'." Vsi so peli, pa če so znali ali ne in Milvvaukee je res določeno za mesto prihodnje konvencije Ameriške legije. Hoan je torej službo mayorja po logiki dopisnika, ki piše zmerom z "mi" izgubil, ker ni delal kakor ljudje, ki so ga plačali, hočejo. Oni so za pevca, ne za socialističnega govornika. Predstavite si, kako velika razlika je med Hoanom in sedanjim županom. Ta pride in poje "God Bless America".. Pa je v*e zanj.
Plovbo po Donavi sedaj u-
pravlja ftemški ravnatelj, ki si za svetovalce sam dobi zastopnika Italije, in po enega iz Jugoslavije, Bolgarije in Rumu-nije. Rusiji tO ni bilo všeč in je pred par tedni v Berlin sporočila, da če je ItalijA, ki je daleč od Donave, lahko zastopana v upravi poduilavja, kako da so Rusijo pfezrli, ki mejf ob izlivu Donave v morje? Zanimivo, a še zanimivejše bo.
Poročilo s konference J. S. Z. in Prosvetne matice v Bartonu
Bridgeport, O. — Konferenca Prosvetne matice, ki se je vršila na farmi s. Jos/ Skoffa na Bartonu, je bila zelo živahna. Udeležilo se je je pribliino 30 zastopnikov in zastopnic ter nekaj gostov iz vrst mlade generacije od društva št. 640 SNPJ. Razpravam so sledili z velikim ^nimanjem.
Poročilo podpisanega o zadnjem zboru Prosvetne matice in JSZ, na katerem je bil delegat, je bilo sprejeto soglasno na znanje.
Razmotrivali smo tudi o slabih razmerah v teh krajih, katere so našim aktivnostim velika ovira. Na primer v agitaciji za razširjenje Proletarca je zelo težko, ker je toliko brezposelnih, ali pa le deloma zaposlenih.
Izvolili smo odbor štirih, čigar naloga je pridobiti v Prosvetno matico še ostala društva v vzhodnem Ohiu.
Navzoči so izrazili tudi svoja mnenja o predlogu zadnjega zbora JSZ za reorganizacijo in bili vsi mnenja, da je taka pre-uredba potrebna. Rekli so, da če se to ne zgodi ne vidijo za JSZ nobenega napredka v teh krajih.
Snoy je poročal tudj o nabiranju podpisov na peticije za nominiranje socialističnih kandidatov v Ohiu. V ta namen so prišla v vzhodni Ohio tri dekleta s katerimi je sodeloval in jim pomagal kolikor je mogel.
(Kot znano, socialistične peticije v Ohiu niso bile odobrene iz razloga, da je bilo na njih premalo takih podpisov ki se jih bi na podlagi postave smelo priznati. Tako trdi volilna komisija.)
Nekateri so poročali, kako so komunisti izigravali ljudi, <ia so podpisali njih peticije ko pa so bile vložene, so jih začeli priobčevati razni listi. V tem kraju Jih je objavljal "Bellaire Leader".	'
Konferenci je predsedoval Joseph Skoff, zapisnik pa je vodil Nace Žlemberger. Sklenila je dati oglas v Družinski koledar in sliko majskega zborovanja.
. Urgiralo se je, da ker se vedno le ene in iste nadleguje s kolektaml in so večinoma že dolgo brezposelni, da se ob tej priliki nič ne zbira, pač pa, da naj Vsi ostanemo na zabavi po konferenci in kar bo prebitka, gre v podporo Proletarcu.
Naloga za določitev datuma prihodnje konference je bila dana klubu Naprej št. 11 JSZ.
Poročila zastopnikov niso bila vzpodbudna, ker vlada v tem revirju, kot že omenjeno, velika brezposelnost. Stroji so stare premogarje vrgli z dela, drugega pa si ne morejo dobiti. V tistih rovih, ki še obratujejo po starih metodah, pa se le poredkonia, dela.
Odbor Konference je sledeči: Joseph Snoy, tajnik-blagajnik ; John Vitez In Jos. Skoff, organizatorja.
Odbor za pridobivanje društev v Prosvetno majico, Jos. Srtoy, Louis Pavlinich, Joseph Skoff in John Vitez.
Po končani konferenci so skoro vsi ostali na zabavi, bližnji, ki so Šli domov, pa so se vrnili.
Z družinami in prijatelji so nas ob tej priliki obiskali mnogi naši prijatelji in prijateljice. Albina Kravanja in njeni hčeri so pomagale sodružici Skoffovi pri streženju gostom.
Napisal sem Že da smo imeli ob tej priliki med namf tudi nekaj mladine. Zelo Je želeti, da jo pridobimo za našo stvar. Bila je to sicer mala, toda dobro razpoložena družba in Proletarec bo dobil od nje v tiskovni sklad prilično podporo.
V imenu Konference se zahvalim vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali in udeležencem. Za skupno delo se priporočamo tudi v bodoče.
Joseph Snoyf tajnik Konference.
K<)ko je s kampanjo med nami v Penni?
pittsburgh, Pa. — Kakor v
'>«taljh 4r*avah, tako je tudi v
socialisti umaknejo iz Progressive partv federacije in delujejo samostojno kakor poprej. Toda predlog ni dobil večine.
Izmed važnih nominacij, ki (	,
so jih dobili socialisti na pro-j tej silovita borba za mandate gresvini listi, je nominiranje s. i med republikanci in demokra-Frank Zeidlerja, brata tfeda- ti. Oboji so prilično močni. Ker njega milvvauškega župana, za Pennsylvania nima strogjfr ffo. državnega tajnika. Dobili smo j stav za nominiranje kandida-tudi nekaj drugih nominacij, | tov, je soc. stranka zagotovo na
namreč socialisti, toda v splošnem so kandidati na našem skupnem tiketu progresivci. Kaj posebnega navdušenja v
glasovnici. Gre pa se za nespo. razum med Člani, ki so direktno pri soc. stranki in mej Headingcm, ki je zastopan pre.
—* *------------------- — * , .... .....'
tej kampanji sedaj še ni. Naj- težno v social-demokratski ft. bolj se žurijo republikanci. O deraciji s sedežem v New Yor-senatorju La Follettu je splo- ku. Reading je za izolacijo in šno mnenje, da bo gotovo po- proti vojni, proti podporam novno izvoljen. Kako bodo izšli Angliji, ki lahko dovedejo v drugi progresivci, pa je še vojno, dočim je omenjena fe-vprašanje. Republikanci se deracija s svojim odborom v hvalijo z rezultatom pri pri- Nevv Yorku za podpiranje An-marnih volitvah in vpijejo, da glije do skrajnosti.
Vinska trgatev Slavije
Ckicago, III.—Nekateri pravijo, da bodo vinske trgatve, kakršne smo prirejali v tem mestu že mnogo let, kmalu le še spomin.
A ne pri Slaviji! Kajti to društvo priredi zabavo te vrste tudi letos. Vršila se bo v dvorani SNPJ v soboto 12. oktobra. Prične se zvečer. Ples bo v obeh dvoranah. V spodnji bo vinograd in trgatev po vseh starodavnih predpisih in običajih. Videli bomo župana in županjo, stroge stražarje, nočnega Čuvaja, občinskega pisarja, ki razlaga postave in kazni in pa množico viničarjev in vini-čark.
Tone Trojar ki je tajnik Slavije, pravi, da bo udeležba na trgatvi obilna ne glede kakšno bo vreme. In vstopnic da je že zelo veliko razpečanih.
To bo torej zabava ne samo za "mlade", ampak tudi "za stare". Spominjali se bodo ob tej priliki svojih prvih zabav te vrste in se veselili 12. oktobra na vinski trgatvi Slavije kakor so se v rani mladosti.
Slavjan.
bodo zmagali 5. novembra na "celi črti'.
Tudi med nami Slovenci se ne dogaja nič takega, da bi bilo vredno posebne hvale. Se najbolj napreduje cerkev, a kar se tiče socialističnih aktivnosti pa med nami niso tolikšne, da bi jih mogli kazati za vzor. Bolj všeč nam je da malo pogodrnjamo proti čikagi in če se nam ne zdi kaj prav, zvrnemo krivdo rajše nanjo kakor nase.	Opazovalec.
V Ohiu s peticijami nismo uspeli
Bridgeport, O. — Iz poročila državnega tajnika z dne 24. sept. je razvidno, da soc. stranka za letošnje volitve 5. nov. ne pride na glasovnico. Dobiti bi morala 24,129 legalnih podpisov. Predložila jih je glasom istega poročila nekaj več. Veljavnih so volilne komisije naštele na socialističnih peticijah
Volilne kampanje v stari obliki kar se našega tiketa tiče, nimamo. Slovenci po zapadni Penni so prav tako besani kakor drugi volilci. John L. LewU ima svoje stališče, komunisti so proti Rooseveltu, a večina unijskih agitatorjev ameriškega pokolenja pa deluje zanj. "če bo VVillkie izvoljen, boste že videli, kaj vas čaka," je njihovo svarilo.
Republikanci v Pennsylvani-ji so napeli vse svoje moči, da se iznebe demokratske stranke in demokratov še iz tistih uradov, ki so jim ostali. Delavci pa so vendar v skrbeh. Obetajo jim. da se jim bo pod Willkie-jem boljše godilo, pa se spomnijo Hoovra in dvomijo.
Za Thomasa ni zadostne agitacije, ker nima njejrova kampanja tu potrebnih postojank, če ni angleških klubov, tudi kampanje ne more biti, Čeprav je tu tisoče delavcev, ki so za socializem.
Tako se bo znova primerilo,
samo 16,336. neveljavnih pa do
9.000. Manjkalo je nam dobrih I .	" UU T™ TT™'
podpisov torej nad 8.000.	dAJ>°d° T?- , '
P^HS o • 1 . ,	pričam socialisti, ne pa tudi ti-
Boljše so izšli komunisti ka-	;ti ti,oči deiavcev k veruieio
terim so v volilnih komisijah	delavcev, ki verujejo _a4ui. on .. . V" i v nas program. A za enkrat so
našteli 20,896 veljavnih in 13,-	• • j
u J ,	uverjeni, da ga zastopa v ma-neveljavnih podpisov.
Čemu delujemo v federaciji progresivne stranke?
Milwaukee, Wia. — V Proletarcu z dne 25. sept. je bilo rečeno, da smo socialisti storili napako, ker smo opustili volilne boje pod imenom svoje stranke in se jih že nekaj let udeležujemo pod imenom Progressive Party Federation. Nekaj časa smo to zvezo imenovali Farmer-Labor Progressive Federation.
Ker je šla soc. stranka navzdol v drugih državah, in potem še usodni razkol na konvenciji v Clevelandu pred štirimi leti, so socialisti v VVisconsinu uvideli, da potrebujejo novo osredotočenje v svoji politiki. In tako smo prišli v "La Folletto-vo" stranko. Brata La Follette ne sodelujeta v imenovani federaciji, dasi sta bila vabljena vanjo. Toda se čutita politično toliko močna, d« se jima ne zdi vredno delovati v federaciji, v kateri so poleg progresivcev tudi socialisti.
Kandidate v državne urade in v legislaturo imamo od onega leta na listi progresivne stranke. Dasi je socialistov malo med njimi, agitiramo za progresivni tiket v celoti. Thomas ln Krueger pa sta na svojem tiketu, oziroma naši elektorfi. " Kakor pravita, da skušate oteti tvojo organizacijo vi, tako smo s* socialisti v tej državi odločili delovati politično na o-menjeni način. Tudi pri nas smo bili razdeljeni. Eni so argumentirali, da naj deluje soc. Stranka v volilnih bojih tudi naprej edino pod svojim imenom, toda bili so v manjšini. Pozneje se je med nami spet pričela diskuzija in iz nje je nastal iniciativni predlog, da se
000
Njim je manjkalo dobrih podpisov torej manj kot 4,000.
Isto poročilo pravi, da je Socialist Labor Party predložila 13.120 dobrih podpisov, ni pa v njemu povedano, koliko so poleg teh našteli neveljavnih.
Tudi nekaterim prominent-nim neodvisnim politikom je vzeta možnost priti na glasovnico iz enakega vzroka. Premalo veljavnih podpisov so dobili.
Ta poskus je nam spet drag nauk da če bo delavstvo hotelo imeti svoje kandidate, si mora najprvo spet zgraditi stranko in enotnost. Tako pa male skupinice tekmujejo druga z drugo pri nabiranju podpisov, med katerimi so komunisti naj-agresivnejši. časopisi pa potem objavljajo imena podpisanih, da se ljudje že kar boje. če jih vprašaš za podpis.
(V svoji izjavi socialistična stranka v Ohiu trdi. da je bilo nabranih nad 30,000 veljavnih podpisov, zato je postopanje oblasti v Columbusu krivično, franka je poslala tja svoje zastopnike, da merodajne ljudi pridobe popraviti krivico.)
Joseph Snoy.
_ ; '' t \ , i - *
f^ew Leader se podražil
Tednik Nevv Leader v New >'orku je zvišal naročnino z enoga na $2. Pojasnuje, da je pil v to primoran, ker ne zmaguje izdatkov.
fosojilo Kitajski
Zed. države so posodile Kitajski za financiranje njene o-brambne vojne pfotf Japonski dosedaj 570,000,000.
lem vsaj Roosevelt. nas pa, da so spodrinili komunisti.
Silno bi bilo želeti da bi v sedanji volilni borbi dobila soc. stranka vsaj milijon glasov. Potem bi se mogoče tudi njene organizacije obnovile. — N. N.
"Nov red" v Franciji
Zaeno z "novim redom" po vzgledu Nemčije je dobila Francija tudi koncentracijske kempe. V nje so pošiljani največ socialisti, med njimi bivša člana Blumove vlade Vincent Auriol in Marx Dormo.v.
Mnogo učencev
V čikaške osnovne šole pohaja v tem semestru 445,000 ptrok, ali par tisoč manj kot lansko leto. Vzrok je manjšanje števila novih učencev — posledica porodne kontrole. V osnovne šole v predmest jih Chicaga zahaja okrog 100.000 otrok.
Jubilej Palandicheveja lista
Letos je minilo 35 let, od kar je pričel izhajati v Chicagu prvi srbski list v tej deželi, kakor poroča John R. Palandech, k« ga je ustanovil pod imenom "Ujedinjeno Srpstvo" in ga * izdaja, poleg tega ps en list v hrvaščini pod imenom "Jugoslavija". Prvo imenovanemu j* pozneje spremenil ime v "Bal-kanski Svet".
Ta jubilej bo praznovan * nedeljo 20. oktobra v aoutb Chicago Masonic Temple, 2939 E. 9Ut St. Na sporedu bodo filmske slike, petje in govori
I**.................................
7.A LIČNE TISKOVINE c,	VRST P0 ZMERNIH CENAH
SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
183« N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILI-
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC .SE TISKA PRI NAS
h »v vpiePJi » ■ ...............................................
IONE Čl!KAK:
T'
IIBEINIKA
POSLEDICE "2IVČNE VOJNE"
Mama je sitnarila kakor že dolgo ne. KIČ ji nI bilo po volji, letudi je Francka marljivo či» >tila kuhinjo in Vneto drgnila ( j iijive. Trepetala je, da ute-e l>iti v<<ak čas tepena, kakor ta bila brata Jurij in Mirko. Nekaj sta se trgala, mama pa trpel« dirindaja in naložila vsakemu svoje. Fanta sta se pobrala ven, Francka je pa ostala in je poslušala mamine očitke, da ni za nobeno rabo. Zdeli so ... ii krivični. Marsikak dan je morala opraviti več težkega tieia kakor mama sama. Imela ji neka j nad de*et let, pa je čistila in ribala kakor odrasla ženska.
BTa večer ni šla mama nika-
hinjo, za njim pa še Mirko.
"Kje hodita?- se je pozanimal oče.
Fanta sta molčala, mama ju je očinila z ostrim pogledom in je povedala, da sta bila spet poredna.
"Zdaj bo drugače," je govorila, "zdaj se nobenemu ne bo ljubilo uganjati neumnosti. Nihče ne bo vc5 presit, zato se jim bo pa nagajivost izkadila iz bu-tic."
"Presitosti pri nas ne more biti," je ugovarjal o^e.
Be«rtown, Kokakola.—V naši deželi je nastalo silovito pomanjkanje veselokratov. Mno-že pa se kakor komarji hudo-krati, zlobokrati in jeznokrati. Poleg veselokratov naglo izumirajo tudi kulturokrati. Tudi pravih sociokratov je že čisto malo.
Življenje je vsled tega med nami takšno, da je slabo od
pa Imam še vse razmetano, je pisma naglo djal v stran. "Dobro se Imate" Je nadalje
Mariboroka "Delavaka Poli. tika" piše: In | Z neverjetno perfidnoatjo reakcionarna propaganda ustvar-
ja danes "živčno vojno'4 p«o
val. "Ste bratje, tovariši in ka- vsem svetu. V živčnosti, ki je ko že vse se imenujete, in če čiato nepotrebna, so ljudja poslušam, kakšen si, kar verjeti zmedeni, strahopetni in bojti«
sanjah. Kajti hudokrati so kakor komarji, brenclji in muhe.
Oni uživajo v jezi in pohlepu. Veselokrati le v veselju. Pa
C:rcci so ga hvaležno pogle-^ J® Pripetilo, da so prvi s hu
Metode današnje reakcije imajo jako žalootne posledice.
To nam ne ame jemati pegama. človek se je razvil iz pri-mitivn<wt!. Boril se je vedno za napredek. Zato je danee človek. Z razvojem se je pa spreminjal tudi način življenja in boj na/pred ka proti reakciji. Današnja reakcija ima posebne metode, ki jih ji nudi razvoj. Metode so hude, ker je razvoj prinesel nove pomočke. Toda JHH	človek je ostal človek, kultur*
te izdajalci, ali niste? Ce ste je prav tako namenoma vpri- tieiši ln naprednejši kakor je nas prodali, koliko ste dobili?" zorjena kakor vee druge reak- bil. Zato ga sedanja reakcija v Čudil sem se, kajti ta moj cioname etape prejšnjih dob s razvoju sicer ovira, zadržala
katerekoli strani.	i ali celo potlačila ga ne bo. člo-
Včasih smo rekli, da je tisk veški duh deluje dalje preko
ne morem!
Momljal je še nekaj nato pa glasno dostavil:
"Sicer jaz nikomur nič \erjamem. Ampak nekaj
zjutraj do večera. In ponoči v menda vendarle res. Povej, ali duhovni krizi kakor danes,
___i/.lil i____l-l____A. t__l.i. I .lil 19 ri u iulfi uli n i at »> *' /*'*» ato 1 i« nl»»u t u L i\ nomun/tm* %>n
Ijivi, kar jim jemlje tudi volje
časa, j za pozitivnost, za konetruktivi-zem po logiki in znanstvenih ne ugotovitvah. Človeštvo v sploš-bo ! nem morda še ni živelo v taki
ki
dali, mama je pa vzrojila:
"Le dajaj jim potuho! Zmeraj večji kozli so, zrasli nama
u!r. Francka je bila pa željna I bodo čez ffl*vo. Simo jedli bi! /aniote. Izpolnila bi vsak mate-: bo odzvonilo. Takoj, ko r:n ukaz, nerada pa je posluša-! J»H odienem za la neprestano godrnjanje. Upa- P»^irje. Pa pravijo, da bi šli v la je, da se vsak čas pokaže' w«*čan»ko Francko oče. On se je rad trgal z otroci1 vzamem ven, kdo bo trpel stro- Jo posebne instinkte. V največ-lih ni kregal v*ab n«i-!ške'	.....4 ......~
dimi besedami v«eli radost o-nim, ki so se smehljali. Tako se je Čudna bolezen raznesla na ta način, da je deželo poplavil najprvo roj sitnokratov.
In od tedaj je čezdalje slabše.
Hudokrati in sitnokrati ima-
mi jin ni Kregal za vsak najmanjši skok. Navadno se je vračal iz tovarne še pred mra-k m, zdaj ga pa ni bilo niti v
trdi temi.	~ -
"Kdo ve, kje se zadržuje?" je govorila mama bolj sama za-<e. "Vsi mi samo skrbi kopičite :ia glavo. Kar ne zmorete otroci, pa naredi še on. Lahko bi bil /e doma."
("•ez čas je pa oče le prišel. Ko je Francka zaslišala njego-\e trde korake, ji je veselo zaigralo srce; ko je pa oče pretopil p»^ig, se ji je stisnilo v zaskrbljenosti. Takoj je spoznala. da je oče slabe volje. Gledal je mrb in ni zinil besede. Se mama mu ni upala kaj reči. Sedel je k mizi in se zamislil, celo zavzdihnil je prav pritajeno.
"Ali je v tovarni kaj narobe?" je vprašala mama.
Kje pa drugje kakor tam!" je odvrnil oče in očitno kazal, (ia ga nekaj zelo grebe, pa si r,e more dati duška.
"Saj lahko poveš, kaj bi sam zase tuhtal!" ga je bodrila mama. Vprašujoče ga je gledala in je potem s strahom, bolj tiho vprašala: "Pa ne da bi te morebiti odpustili? Zdaj jih spet devljejo ven."
"To ne, odpuščen še nisem. Dva ali tri tedne bomo v našem obratu počivali. Pravijo, da ni naročil. Prej smo se gnali na žive in mrtve, zdaj bomo pa lenobo pasli."
Mama je z očetom vred strmela v tla in se vdajala težkim mislim. Francka je oba razu-
Francka je zaihtela, ni si mogla predstavljati, da bi res ne smela več v šolo, saj se je tam počutila čisto drugače kakor doma. Res, da so bile včasih težke naloge in trda spraševanja, ampak mnogo se je le naučila in prijazno, svetlo je bilo v razredu. V njem je dostikrat pozabila na domače tegobe. Ce je vse znala in če le ni bila preveč lačna, je. imela zmeraj veder, dobrovoljen obraz.
"Nič se ne cmeri." ji je rekla mama. Pripovedovala je, da nima ne moke za kruh in ne kurjave, mraz pa pritiska. Te dni je mislila kupiti nekaj drv in premoga, zdaj pa ne bo denarja še za zelje in žgance. "Včasih je človek vsaj smel na Mo
jo slast jim je, če te morejo očrniti. Tudi pisati znajo. In pišejo podpisana in nepodpisana pisma. Natančno pojasnijo, koliko kalorij na dan pojei in popiješ, ob kateri uri počneš to in ono, ali plačuješ redno ali ne-ledno svoje račune, če voliš ali ne voliš, če si za domovino ali
prijatelj ni še nikoli govoril tako čudno. "Vidftn, tista pisma, tiste strupene pilule so ti vzele veselje iz ?rca in z obraza."
"Nu, saj pravim, pa čemu se kregate?"
"Kdo?" »em ga vprašal. In mi je pojasnil z jezo hudokra-ta: "Vidiš tole pismo?"
"Da, vidim."
"Vse je pojasnjeno, Čeprav ni vse res," je dostavil.
Poslovil sem se in mislil. Spomnil sem se, kako aem včasi bral o kugi in koleri, ki je preletela zdaj to, zdaj ono deželo in kosila ljudi.
In pa lakota. Divjaki, Turki, Huni in drugi zverski narodi.1
Sedaj bi moralo biti boljše. Pa ni. Kajti namesto Hunov in
najmočnejše orodje naprednega duha. časopisje je orožje, ki Uistri duha in spremlja razvoj kot poraoček. Zate mora biti resno, resnično, »poučno, to je, napredno kulturno. Danes imamo še radio. A M ustrezata časopis in radio temu namenu?
Nove šikane nad Poljaki
Dr, Hans Frank, ki je generalni governer Poljske, je v imenu Hitlerja izdal nadaljne naredbe proti Poljakom. Na pouličnih karah se smejo voziti samo v zadnjem predelu voza, ► prednji del pa je za Nemce. Vhod spredaj je za Nemce in ZLdaj za Poljake. Kjer je več vagonov spetih skupaj, so sprednji za Nemce in zadnji za Poljake.
Židje se smejo voziti samo v tistih vagonih, ki so zaznamovani s "Samo za 2ide".
V istem razglasu je določeno, da se -me izgnati vsakega, ki ga oblast označi za nezaželenega. Nihče, ki bo izgnan, Živčne vojne, preko metod do-1 ne	vzeti s sabo nikaka
be. Tega se moramo zavedati vedno. Imamo krizo, hudo krizo, toda prav iz te strašne krize bo duh dvignil človeštvo v boljšo svobodne čase.
Mi ne opustimo svojih načel,
imovine in če ima nepremičnine, postanejo državna last. Izgnati se sme posameznike ali pa tudi csle skupine.
Nn podlagi te določbe lahko oblast preglasi kmete kake vasi z dobrimi domačijami za na-zaželjene, jih izžene, na njihova posestva pa naseli Nemce. Ta proces visi že od lanske jeseni v Poznanju. Bil je del
ne opustimo svojega ideala ao-Beri časopis, poslušaj radio, pa |eializma. ki mora nastati ob na-boš vide!, da nif»ta svobodna. Iz 'žem boju na duhovnih ruievi-prejšnjih dob vemo, da so ka- nah sedanje dobe. pitaltoti 'pokupili in izdajali ce-1 Zakaj ruševine, ki jih imajo vrsto listov, ki so aaatopall mo pred seboj, so nezdružljive Poljske, sedaj pa je pridružen njih interese ter informirali z zdravim človeštvom in njego- direktno tretjemu rajhu.
javnost tako, kakor je bilo njim vo kulturno misijo.__1
prav. Taka propaganda, ki je —____ ___
bila navadno velika in obsežna.	in If ali
Je seveda informirala javnost HeDMCUia H! liail-
po svoje, dočim resno, ljudstvu
!:^?r0jaW,n0 ali **	i Turkov, kolere in kuge imamo j koristno časopisje ni moglo do- J2UMCHia V JUgO-
slovanskih šolah
zapovedi.
Stopi tako, stopi drugače. Poj ali žvižgaj. Molči ali šče-betaj, hudokratom in jeznokra-tom ne boš ustregel. Niti ne. Če ne odločiš umreti. Zapisan si v njihove črne bukve tako popačeno. da v njih res izgledaš kakor natrpana vreča same pokore.
Prideš k sosedu, pa te da. Govori s tabo prijazno, a misli: "Vse mi je znano! Na-
druge nadloge.
Inače se imamo v Kokakoli po starem. Pada slana in dež. »kateri čitamo, eden noč in dan piše, drugi pa robantimo proti vsemu, kar je na nebu in pod nebom.
Kosma Teleban.
volj krepko pobijati airokopo-teenega varanja.
Danes nadomešča to kapitalistično Časopisje umetno vpri-zorjena "živčna vojna", ki jo hlastno pospešujejo povsod in ima težke posledice aplošne duhovne krize.
I* IIIIIK DII i
KLUBOV
J« S.
žakljo po hosto, danes je pavse'*ančno vem. koliko kave popi-prepovedano. Hudo je res." , ješ, koliko vode in železne vo-"Živi ne pojdemo v zemljo," de» koliko zaslužiš in kje raz-
TE2AVE MALIH STRANK V PREDSEDNIŠKI KAMPANJI
je poudaril oče in pokazal, da se ne mara več razgovarjati o stvareh, ki človeka samo tarejo in mu težko legajo na dušo.
Mučno je bilo vsem. Oče se je umil in potem so naglo pove-cerjali. On je šel še nekam ven. Kmalu pa se je vrnil in potem so se vsi odpravili spat. Oče in mati sta šla v sobo. s seboj sta vzela Mirka, Francka in Jurij sta pa ostala v kuhinji na pogradu.
Francka se nikakor ni mogla prav pomiriti. Jurij je kmalu zadrnohal, njo so pa grizle skrbi. Vedela je, kako hudo je te-
metavaš denar, katerega imaš kot buča peška!"
Iz prisiljene vljudnosti te vpraša, kako ti je zdravje, kako se počutijo tvoji otroci, žena in prijateljive, ki jih morda imaš na skrivaj. x
In ko on tako vprašuje in se ti dolgočasiš, se oslanjaš s komolcem ob mizico v kotu, pa zagledaš pismo hudokrata iz daljnega mesta. Se zmerom je lepo razgrnjeno, pa ti oči nehote uhajajo nanj. Hudokrat te ima v zobeh, to takoj opaziš iz prvega stavka. "V kraj je treba z njim," je predlagal proti
(Nadaljevanje z 1. strani.)
in mama slabe volje, jih ni manjkalo. Seve, tudi če bi se >kregala, bi oče ne šel na delo. Neplačanega dopusta ni kriv ne sam ne mama, zato se jima ni kazalo jeziti drug na drugega.
V mučni tišini so se zaslišale drobne stopinje zunaj na peku. Oče ie dvignil glavo in prisluhnil, oči so se mu zalesketa-le v blesku, za katerega Francka ni vedela, ali pomeni jezo ali kaj drugega.
"Kje sta fanta?" je vprašal.
"Zdaj gresta, saj jih slišiš."
Kes so se počasi odprla vrata, .Jurij je prvi pokukal v ku-
kot komunisti, nego v neke "mirovne organizacije K sreči sta ta komunistični trik takoj dognala dva člana strankinega štaba v Chicagu in ga javno razkrinkala. Ko bi se morali dotičniki, ki so vložili proti socialističnim peticijam priziv, oglasiti določenega dne pri volilni komisiji v Spring-fieldu, jih ni bilo in s tem je bila še ta ovira odstranjena. Soc. stranka v lllinoisu bo torej spet na glasovnici. v
Težkoče v drugih državah
Soc. stranka Ima ie delo s peticijami v Indiani, New Yor-ku in Minnesoti. V Arizoni ni
i. i« pMkiMlla. N.jbolj .. i.|..d.njl d.bl U> ,1 . »odi. Op.	g—J*	™
...........--......-.....1 n ttžsrjzhs. j
rimo, fantje." Je vzkliknil na }>ov™™ druge zapreke ima-koncu svojega pisma.
Prijatelj sosed je opazil, da mi oči tu in tam šinejo na pismo, ki ga je pozabil skriti, pa
komunisti niso imeli ovir, ker ao pomagali demokratski stran-lmen" ki in pa Rooseveltovi vnanji politiki proti "agresorjem". Po 23. avgustu lanskega leta pa so morali vsled "nove linije" taktiko spremeniti. Roosevelt je ni
Po ustanovitvi Jugoslavije je bila nemščine izrinjena tudi iz višjih šol v državi, pouk v francoščini pa je prišel pa je prišel poleg pcuka domačih jezikovna prvo mesio.
To se je po zmagah osi&ča zelo spremenilo. Te leta so uvedli pouk nemščine v velikem obsegu kot prostovoljni predmet. V tem šolskem letu pa je prišla poleg domačih jezikov nemščina na prvo mesto in enako italijanščina. Slednja posebno v Sloveniji in po Hrvatskem.
Delavska politika poroča o tem:
Pomočnik prosvetnega mini-
OKTOBER CHICAGO, ILL. —• Dramtka pred 1 »tava kluba it. 1 JSZ ▼ nedeljo 20. ok. | tobra ▼ dvorani SNPJ.
NOVEMBER
WAUKEGAN, ILL. — Konferenc« klubov JSZ in društev Pro*ve!ne ma. 1939 tit8 v n*doljo 3. novembra v SND.
CLEVELAND, O Na Zahvalni da. v četrtek 21. novombra koncert toc. Znrie v SND, St. Clair Av«.
CHICAGO, ILL. — Koncert S«ve. v nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ.
december
CHICAGO —Zabava klub« Sk>ven. »ki center in letna se)« v petek S. decembra.
CLEVELAND, O. — Klub it. 49 JSZ priredi mjo letno plesno veselico dne 25. dec. zvečei v Slovenskem
daj, kadar oče ne zasluži, več- meni mojemu sosedu. "Nič ne
.......... D . , krat je že bila lačna, marsikaj! Porajtaj na čustvenost, kajti v
mela ,n ji je b.Io hudo. Bala se | ±e kusiU. Najbolj 3e je
JC	bl!fu°l® Pa bala zaradi šole in ni mogla J P<>ne je znal doseči stvari, ker
prav zaspati. Bila je tako brotz moči, odvisna od volje staršev. Naposled je le zadremala, zagrabil jo je kratek spanec s hudimi sanjami, potem se je pa spet prebudila. A tedaj se je
in ga od tedaj silovito napada- **ra Botto Bogdanovi* je obve- ^.vskel dom« /coTiin^u. jo na shodih, v unijah in kjer zastopnike domačega in tu- chicago, ill. — Silvestre, že imajo priložnost. Ker so se	^k*4« da je z ozirom na b.v« kluba h. i JSZ v Mas*«k
disk rediti rali tudi med večino kulturne vezi med našo drŽavo p»*. zsrd St. in MiUard Av«. liberalcev, imajo v sedanjih in Nemčijo ter Italijo, prosvetni j svojih neprilikah malo prijate- minister dr. Korošec sklenil, da Ijcv. A kot organizirana skupi- H€ bo na na*ih srednjih šolah na so oni izmed vseh manjšin- oJs,eJ v v«*\ji meri poučevalo I skih strank najjačji.	uemški in italijanski jezik.;
Nemški jezik se bo poučeval vi Thomas optimističen ! klasičnih gimnazijah, na real-S
i nih gimnazijah, realkah, na u-» Kar se tiče zanimanja za so-1 čiteljiščih in v meščanskih šolah, tako kakor se je doslej po-j učeval na teh šolah francoski j jezik. Pravtako se bo odslej na
cialistično stranko, poroča Norman Thomas, ki je bil na go-
\orniški turi v 26. državah, da ga je več kakor pred 4. leti.
1941. MAREC
CHICAGO, ILL. — Priredba v korist Proletarca v nedeljo 2. marca v dvorani SNPJ.
APRIL
CHICAGO, ILL. — Koncert Save,
v nedeljo 20. aprila v dvorani SNPJ.
■ - - .
Pravo borbo so vedno vodili ie mladi in bedni ljudje!
mislek, ki jo je spravil v dobro voljo. Vstala je, se napravila in zbudila še Jurija.
"Ali greš z mano?" ga je prijazno ogovarjala, kajti fant bi rad še spal in je spočetka samo nekaj nerazumljivega godrnjal ter se prevrnil na drugo stran.
(Konec prihodnjič.)
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
pomirila, v glavo ji je šinil do-j ** j* opravičil, da ni nikogar
pričakoval, siefer bi bilo vse že pospravljeno. In je začel papirje skladati v red. Pismo hudokrata iz daljnega mesta je najprvo izginilo.
"Torej tako, slišal sem, da so te vzeli na piko," Je rekel hudomušni sosed, ko je bilo pismo na varnem. Iz oči mu je sijala zloba.
Poslovil sem se. "Se nekaj časa imam, oglasim se še pri mojemu najljubšemu prijatelju sociokratu." Tako sem sklenil in storil, ko som odšel ves ozlovoljen. Potrkam.
Odprl je prijazno in se smehljal, kakor ima navado. Kajti on je trgovec na drobno. A ko me je uzrl, je šinil preko smehljaja jezen oblak. Povabil me je notri in mi praskaje se po glavi ponudil stol.
To me je razžalostilo. Vzel sem ponujan stol, se vsedel nanj ter ga potegnil k mizici v kot. S prijateljem sociokra-tom sva se pogovarjala o vremenu in vsakdanjostih tako dolgočasno, da me je postalo strah. Pa sem začel kar tja vendan zijati v njegove papirje. In čudo, tudi na tej mrzici so bila pisma hudokratov. "Tak je in tak, ven z njim, doli z njim, bomo že brez njega, če na ne, kaj mi maramo zato!" In tako dalje.
Kako^prvi sosed tako se je tudi tr moj prijatelj oprostil, češ, prišel sem ravnokar z dela,
teh šolah poučeval namesto
^^P mmmm	n	. l i anco^ine italijanski jezik kot
jo komunisti. Njihova stranka Pravi, da sicer nima običaja u- obvezen predmet v vseh večjih

Palandech's Yugoslav-
je dobHa priznanje v Michiga- i gibati, koliko glasov dobi stran-1 me-tih naše države. Poleg tega American Radio Broadcast
..... ~	~ ka letos, a na shodih opaža, da se bedo z ozirom na veliko po- everv Soturdnv 3 tn 4 P M
slede ljudje njegovim izvaja-1 trebo po znanju italijanskega ^ [f	o iVon l .
it lam aaHai i vaAin rm mrnAot. jezika odprli tečaji za pouk ^rcinon vvnir, I toU KIIO-
cycles.
(First Station on your dial.)
nu in pride na glasovnico, enako socialistična. Toda v mnogih državah so njihove peticije in kandidature enostavno zavrgli, tudi če so predložili dovolj pod pisov.
V prejšnji predsedniški kampanji pa do lanskega poletja
nja m sedaj z večjo pozornost- Jez,ika odPrli tečaJ i t, ^ ..	i- i	*t italijanskega jezika v vseh več-
J'\ , l Prcišnj.kam panji. jjh ^ driJave
Tudi Mavnard C. Krueger se 1 _
pohvali s svojimi shodi, poseb- Mesto New York
♦aaaaeas-eeeeee eetes<xK>e<»ee
no med dijaštvom.
jvečja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT. CIRCULATION, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24. 1»IS.
of PrnltUrcc. published we«kly at Chicago, 111., October lit 1940.
State of Illinois, County of Cook, a».
Before me, a notary public, in and for the »tate and county aforenaid, per«onally appeared Chas. Pogorelec, who, h* v ing been duly sirom according to law, deposea and «ay* that he is the business manager of the Proletarec and that the following is to the best of his knowledfe and belief a true statement of the ownership, management, etc., of the sforesaid publication for the date shown in the above caption required by the Act of August 24, 1912, ernbodied in seetion 411, Postal Laws and Rcgulations, printed on the reverne of this form, to-wit:
1.	That the names and addres*es of the pvtblisher, editor, managing editor and business mansgars are: Publisher: Jugoslav Workmen'a Publishing Company Inc., 2301 S. Lawndale Ave., Chicago. III.i editor Frank Zaiti, 2542 S. Hamlin Ave.; managing editor, Frank Zait«, 2542 8. Hamlin Ave.; business manager. Chas. Pogorelec, 23*1 S. Avera Ave.
2.	That the owner» are: Jugoslav Workmen's Publ. Co. Inc., 2301 8. Uwndale Ave., Chicago, III., Slovene Seetion, Jugoslav KederaNon S. P., 2301 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. Frank Alesh. 2124 R Pulaski Road. Donald J. Utrich. 1937 S. Trumbul! Ave., Joseph Oven. Clarendoa Hills. II'., Frank S. Tauchar. 2802 Washington Blvd.. Frank Zalt«, 2542 S. Hamlin Ave. Executive Committee. Chas. Pogorelec, 2321 8. Avera A>ve., Executive Secretary.
3.	That the known bondholders, mortgagees, and other securlty holiiers owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are: None.
4.	That the two paragraphs next above, giving the names of the owners, stockholders. and security holders, if any, contain not only the list of stockholders and security holders as they appear upon the books of the company, but also, in canes wher* the stockholder or seeurity holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduci»ry re I h tion the name of the person or corporation for whom such truatee is •eting, is given; also that the aaid* two paragraphs contain statements embracing affiant'* full knovvledge and belief as to the eircumstance« and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the companv as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner; and thia affiant ha* no reason to believe that any other person, association or corporation
has any interest. direet or indirect, in the stock, bonds, or other aeearities than as ao stated by him.
CHAS. POOORKLBC, Busineaa Manager.
fworn to and sobseribed before me thia 2Sth day of September 1940. Donald J. Lotrich, Notary Public. <My comrnitalon e*pirea Feb. 11, 1041.)
glavni stan židovstva
V Ne\V Vorku živi okrog dva in pol milijona 2idov. štejejo torej eno tretjino prebivalstva newyorškega mesta. Tu je sedaj glavni stan raznih gibanj ameriškega in svetovnega židovstva.
Ob enem je New York edino veliko ameriško mesto, kjer vodijo razne antisemitske organizacije odkrito borbo proti Zidom.
Obnovite naročnino, čim vam poteče, S tem nam veliko prihranite
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 261 h Street
Tml Cr«wford 2212
At 1858 W. Cermak Rd
4:30—fi:00 p. m. Dai!y Tel. Canal 1100
Wednesday and Sunday by appointmenta only
ResUUee« Tel.t CrawUrd 8440 If ao tniwer — Call Auatin 5700
I
; SLOVENSKI NARODNI 1 PODPORNI JEDNOTI !
NAROČITE SI DNEVNIK
>Pll©SVETA"j
PRISTOPAJTE K
Stan« sa eelo lete $6.00, pol lata $3 00
Ustanavljajte nova druitva. Deset 61anov(tc) Je treba za novo druitvo. Naslov sa list in ta tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
■ B ■ ■
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan.
m m m
n ■ ■ ■
'MMMMHH	M
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
tMtMIIIMMMIMMMMM
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
\ Yuiro»Uv VVeekly Devoted to the
Inte*—: oi the \Vorkew
OKPICIAL ORGAN OF Vugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
KDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COM MONVVE ALTU
NO. 1725.
Pakliska«! W»«kly al 1301 Sa. Laaraiala At«.
CHICAGO, 1LL.V October 2, 1940.
VOU XXXV.
A DASTARDLY
Despicoble Work of Communists Against Socialist Petitions m Illinois
APPLY YOURSELF	_ ____
A pint c«n't hold * quart—if it hold. a pint it ia doing all PLOT EXPOSED
that can b« eapected of it.
In thc work of our movement no one i« eapected to do the impoiftible. If each doe« what U po««ible under h U particular circuimtance«, that U all that U eapected of him. As in all! thing«, some are able to accompluh more, others less. But the average man it U §a»dt probably could mcrease hi* eff«ciency f»fty per cent without doing harm to himself.
Many hands and mind«, each doing a little, mounts up to a worthy achievement. ThU rule, applied to our general work on a larger »cale than U practiced today, will build and x»trengthen the Ju*o«lav Socialist Federation.
It could be applied to the following item«:
1.	Collecting fund« for Proletarec'« sustaining fund.
2.	Collecting adverti*ement« for The American Family Aimanac, as well as for Proletarec.
3.	Securing new sub«criber«, and »eeing to »t that the old
one« renew their «ub«.
4.	Securing new members for the Federation'® Branches. Report ing new« and Branch activities to Proletarec. Support ing JSF activities. Participating in Branch program«.
Giving a hand wherever nece««ary, in any of the general work of the JSF.
Co-operation can »olve many «eemingly impossible »itua-tionj It is an imperative item in our work. Without it nothing car. be accompluhed. It U a ca»e of one for all and all for one if we desire a prolonged exUtence for our movement.
If you are not doing as much as you are capable of, why not redouble your effort« and re«olutly determine to do more ter the good of the JSF and the general labor and SocialUt movement«.
THE MAR t K OF LABOR
5.
6.
7.
8.
-
THOSE WHO PROFIT FROM SLAUGHTER PROMOTE IT
Those who re«d "The Merchants of Death," published aome years ago, vull remember some of the stunts in salesmanahip pulled off by Sir Busil Zaharoff, credited arith being the greatest of all munitions sales-men.
Zaharoff was a Greek and it vras with great satiafaction that he sold the Greek government a submarine; but he was also a businessman, therefore he immediately hied himself to Turkey, a potential enemy of Greece, and sold that couptry two sub-ma rineš.
When the present arar opened, Germans and Poles used Skoda cannon, shells and tanks against each other. The Skoda merchants, evidently, had been busy in the customary manner of their kind. IncidenUlly, the Skoda vvorks was controlled by the French firm of Schneider-Creusot.
When the Britons and Boers fought in South Afric« (the Boers to save their independence from the grasp of British imperialism) both sides used English rifles. So did the Russians and Japanese in 1904.
In the last war, arhen the British tried to take the D«rd«nelles from the Turks, their ships arere blown up by mineš which the British had pre-viously sold to Turkey. In 1914, German soldiers entering Belgium vvere shot with German guns; in the same vvar French ' soldiers moving against the Bulgarians arere met arith fire from French-manufactured machine guns.
An often mentioned proof of the international character of the munitions business is a German cannon set up in an English village, as a trophy of the WorW war, It bore the English manufacturers name, Tka Eaglith Vickart, Ltd.
Representatives of M. Eugene Schneider, the French »rms manufacturer, are reported to have sat vvith German industrialists on the board of the Skoda vvorks along vvith the president of Csechoslovakia. This firm is reputed to have helped finance Hitler's rise to poarer.
After the munitions makers had helped Hitler vvell on the road to povver and militarism, they "pulled the Zaharoff stunt"; the papers own-ed by them in France immediately launched a terrific campaign for inereased armament to meet the German threat. The w«r business bene-fited all around.
American anti-aireraft guns were used against American manufaetured planeš in Spain. It ia said American airplane engines are used not only by England, but by Germany also.
It the days just preceding the present war, Gcrmany was able to buy huge quantities of nickel, of arhich Great Britain has a practical monopol and vvhich i« one of the prime necessities in the produetion of ar-tiller.v steel. Moreover. Germ«ny aras able to buy rubber and copper from England in the month before the war started last year.
It vvould be foolish to blame the munitions manufacturers alone for wars, but their methods are certainly a big help to Mars. It ia evident they have been aetive and succasaful in the United States.—Gaarge HoUaa.
DEBS DAY DINNER
CHICAGO.—John M. Work, former national secreUry of the Socialist Party, author of the Socialist best-seller "What's So and What Isn't," and a close co-worker of our be-loved Eugene V. Debs, will speak at the Debs Day Dinner in Chicago, Oct 20. Maynard C. Krueger, the party's candidate for vice-president, vvill also add resa the dinner.
This dinner, one of a nation-aride series to be held that day, arill dem-onstrate Socialist'« unce«sing devotion to the ideals for arhich Gene V. Debs lived.
It vvill be held at the Workers Lyceum Hali, 2783 W. Hirsch Blvd., nt 7. p. m. pn Sund«y, Oct. 20. Priče per plate is one dollar, and reserva-tions should be made in advance at the state office, 549 Randolph St — Phon«: State 3250.
Bronch No. 1 JSF, Will Sponsor Campaign Rally For Soc. Candidates
CHICAGO.—Noar that are can an-rounce the good nears that the So-cialist Party is assured of a plače on the ballot in Illinoia, plan« are being put into motion, full steam ahead, for the campaign rally, program and dance Branch No. 1 JSF, is arrangin* for Sunday, October 20, at the SNPJ Hali.
The program arill be full of variety, vvith short piays, English and Slo vene, one or two speakers, singing, declamations, and folloared by dancing to the tunes of a popular orchestra.
Ticketa have been distributed laat week. To assure vvide distribution of the large bateh of ticketa printed, every member as arell as everyone interested in the Branch, the Socialist Party, and its campaign for Norman Thomas and Maynard C. Krueger, Socialist candidates for president and vice-presntent, have an op-portunity to help make this rally top f>nything that are have ever held before.
Probat>ly it vvill be possible to have one of the candidates present that day. Final plans vvill be announced as they develope.
Work that can be undertaken now by every member toarards packing the SNPJ Hali, is selling of a large number of tickets. They are being distributed by the Branch secretary and if you should vvant more simply call Rockarell 2864.
Enthusiastic croards have been turning out everyarbere Thomas »nd Krueger h«ve appeared. The Socialist Party has won its fight against re-actionary laws in a number of important states and ia noar assured of a plače on the ballot in Colorado, North Dakota, Connecticut, Arkansas. Illinois, and Mass«chusetts. Cmcial states stili undecided include Near Vork, Indiana, Minnesota and California.
In Illinois the Socialist Party vvill be the only minority party of the vvorkers on the ballot.
Nov. 5 vvill be our opportunlty to giva the Socialist candidates the big-gest vote in Illinois in many ye«rs.
Our c«mp«ign rally is aimed at that purpose.
Josepfc Dratlar.
CHICAGO.—On September 16, the Socialist Party of Illinois filed 30,-752 signatures to plače Norman Thomas, Maynard Krueger and the other Socialist candidates on the ballot.
Less than a vveek later word aras received that the petitions had been challenged by a Mrs. Mary McGann of Chicago.
When investigated. Mrs. McGann admitted that she had not seen the petitions, but stated that someone in whom she kad "perfect cpnfidence" had checked them. The onty one seen glancing over them in Springfield, other than the atate officials, was Attorney Naiman, lawyer for the Communist party.
Mrs. McGann further claimed that she waa not aeting for heraelf alone but for th« Hyde Park Community Council Peace Committee (a Com-munist-controlled organization) and that she vvanted the Socialist Party off the ballot because "the Socialist Party favored conscription." ThLs brasen falsehood is an oft-repeated Communist lie, used on the theory that if you throw enough mud, some of it arill stick.
On Mon. Sept 23, at a hearing in Springfield attended by Art McDoar-1 ell and other Party funetionaries, neither Mra. Mary McGann or her legal council appeared for the scheduled hearing. and the objeetion to the Socialist Party appearing on the ballot vvas dismissed.
The Communist party has failed to Ket on the ballot.
A fine job has been «ccomplished in securing the necessary number of signatures to get on the ballot. Noar it remains to do an equal!y good. or better, job in polling a large Socialist vote in the city and state.
Four parties will appear on the ballot in Illinoia. They include besides the Republican and Democrat parties, the Socialist and Prohibition parties.
Palandech's Jubilee
CHICAGO— Marking the 35th an-niversary of the first publication of John R. Pu lan dec h's Serbo-Croatian nearspaper in Chicago, and the first publication of a Serbian nevvspaper in this cauntry, a celebration arhich vvill consist of a Jubilee Edition of Falandech's newspdpers, a program of Yugoslav folks songs and music, to be broadcast over sta t ion WH1P, and a technicolor moving picture of Y ugoslavia, arill be held at the South Chicago Masonic Temple, 2939 East 9Ist Street, on Sunday, October 20.
Many out of town people are ex-pected to attend the program.
O.S. Se<flrp©<
p*	£ 'rtfcftfcf-jfctfti ikAAJfllS
JMB.RKSilSSv
(3«ty oms s >—sinph - -
not «*vt A
ritft co*m*s<>*
fafflRsSliKJ
Iccsruftt-U"*.
of **icv Mt«
SStJS.?*
,1 mo
ftStt*'«!*
oCdam nttuo*\.
UNtr^peSN **r*. H*aa »O
THE DRAFT ACT-WHAT IT MEAi\S
The Burke-Wodsworth compul$ory military train ing bili has been passed by Congress and signed by Pres. Roosevelt. What are its provisions — what does it mean to the people of America?
By LEE PRESSMAN
why wages mlst rise
Trade unionists knovv what it ia to fight for a principle, even to die for their cause. We know, too, that the things vve care about—-a decent living standard,- a rightful share of the growing industrial wealth are help to create — must be fought for right here and novv, beiore a drum sound« or « gun is firad,
We hail the vvage gains made this year. They represent a real advance for vvorkers. But ae note also that, on the vvhole, indostry has by no means granted vvorkers the arage in-creases its rising profits made possible.	, ■
Union machinlsts have an out-standing record this year, arith 379 tvage ineresses reported in their jour-nal from January to August. These gains aere bcattefed over the United States, and include Canada and New-found lami. Most of them (19T) vvere for more than five cents per hour; 100 vvere betvveen five and ten centa; 46 betvveen ten and fifteen cents; and 44 over fifteen cents.
Quite a number ranged fronj taren-ty to thirty-three cents per boUr. These last we hail. for they represent gains worthy of the machinist's skill and lndustry's ability to pay.'
UNIONS ARE SETTING THE PACE
Unions In, other industries report like progress. Preliminary figures from 61 cities, covering union print-ing tradesmen, bakery vvorkers, team-sters and truck drivers, building filed by the Socialist Party in Ohio j tradeg und ,treet r,Uway men. point
SOCIALISTS BARRED FROM BALLOT IN OHIO
Of more then 30.000 signatures
to secur« a plače on the ballot in the Novenmer 5 election, only 16,336 arere counted as valid, leaving the Socialiat Party far short of the re-quired 24,000 to get on the ballot.
All minority parties, Socialist, So-cialist-Labor, and Communist, have been mled off the ballot in Ohio this year, indicating very unmistakably the r«pid apread of « re«ction«ry movement aimed at keeping nothing but the two major parties on the ballot '
A vvire shelf that can be svrung out arhen needed has been invented that is attached to kitehen sink drain pipes arith « clamp.
to a probable total of more than 800 arage inerease« in the last tarelve months vvhen all reports are in.
As usual, unions have set the pace for industry aa a vvhole. Labor Department reports from manufactur. ing eompimies, both union and non-union. shoff « striking inerease in the number al arage raises this year as compare^ to last In the first half of last year, 251 wage inereases arere reported, affecting 25,800 vvorkers; in 1940 first kalf, 574 inereases vvere Kianted ta 173,400 vvorkers. These reports corer less than half of all manufacturfhg companies.
On the vvhole, the average arage inerease reported by manufacturing
MISFORTUNE TELLER?

SAFETY SLANTS
Whoever coined the noar somearhat hackneyed e*pression of "life begins at forty" should have signified "forty arhat?" says the Illinois Automobile Club. If the originator of the phrase meant "40 miles an hour,*' he was aholly arrong. The truth ia, life begins to get « little dangerous at 40 m p. h.
eompanies has amounted to 6.5 per cent More striking vvage gains arere reported in confectionery, vvhere the inerease averaged 8 per cent; aroolen und vvorsted goods, 9.5 per cent; cement, 8.2 per cent; structural metal vvork, 8.3 per cent; meat packing, 15.2 per cent; boots and sboes, 11.2 per cent; aircraft, 7 per cent; cotton goods, 7 per cent; brass and copper, 9 per cent
With the government encouraging high produetive efficiency in defense industries, vvith other industries h«s-tening to install nevv labor-aaving ma-chinery, vve may look forward to r«p-id inereases in arorkers* productivity and equally rapid reduetion in unit labor costs.
Already the expanding volume of produetion has raised productivity and reduced labor cost even before the defense program ia arell under wuy. Figures from the Nat'l Industrial Conference Board shoar the fol-loa-ing for manufacturing industry as a vvhole from April to June, 1940: Output per man-hour up 9 per cent, labor cost per unit of output doarn 7 per centj labor cost per <100 of output dovvn 7 per cent
This is a very striking change in only tvvo months. It shoars what are may expect as the defense program advances. It shovvs, too, where indus-try is going to find the mon«y for vvage inereases.
. Note this, hovvever: In these two months vvages actually have inereased by less than one per cent lndustry's ebility to pay inereases develops much f aster than the will to gr«nt them.
Wage inereases in many caaes fall far short of the amounts industry is able to give from its inereasing profits. In the first half of 1940, arorkers' total income aras up 4.9 per cent; total dividend payments of American coiporations vvere up 14 per cent in the first half year, 15.6 per cent in the first seven months.
There are no current figures to shovv profits of all corporations, but are knovv that 400 leading industrials ' inereased their profits 59 per c«nt in the first half of 1940, over 1939. These eompanies e«rned the high figure of 10.9 per cent on their net \rorth compared to 7 per cent in 1939 t first half).
Two leading airplanes eompanies fjive a striking example of loar arages, high iprofits. Both companie« pay vvages substantially under the union «,cale, and under the wage prevailing in their communities.
One company in first half 1940 has earned a profit of 44 per cent on its net arorth (annual rate), more than four times iU first half profit in 1939. The other, in first half 1940, earned 37 per cent on net arorth (anna«! rate), almost three tlm«s its profit in 1939.
Both are benefiting by government ovders, operating to e«p«city, pl«n-ning expansion. Their combined 1940 earnings vvill approach $8,000,000; each could rise all workers to the union scale, pav full dividents and e«rry at le«st $2,000,000 to surplus.
Another l«rge eompany, benefiting from defense orders, earned 20 per cent on net vvorth last year, h«d « balance after dividends of n««rly $14,000,000, could h«ve paid « 25 per cent inerease in arages, but gav« its vvorkers « mise of only t H per cent.	L
Copies of more than 4,000,000 patents issued in foreign countries sre kept on file In the Uniterf St«tes Patent Office.
DURATION OF ACT
The Act goes into effect immedi-utely and arill continue in force untH May 15, 1945, unlesa extended by
Congress.
REGISTRATION AND LIABILITY KOR SERVICE
All male citizens and aliens betvveen the ages of 21 and 36 must register at their local designated pUces on October 16. All such persons arho must register, with the exception of aliens vvho nsve not declared their in-tention to become citisens, are liable for induetion into the military or naval forces. Selection of men shsll be made by lot. QuoUs will be given for each locality on the basis of the total available for service in such locality.
No man may be inducted for train-ing until adequate proviaion shall have been made for shelter, sanitary facilities, arater supplies, heating and lighing arrangements, medical care and hospital accommodations deter-mintnl by the SecreUry of War or Secretary of Navy to ibe essential to public and personal health. Further-more, except in time of arar, there shall not be in aetive training in the land forces at any one time more th«n 900,000 men.
In addition, the President has the authority to induct into militanr service under thia Act no greater number of men than the Congress shall hereafter make specific appro-priation for from time to time. This means that the aetual number of men arho arill be in the miliUry service eacji year vvill depend upon the annual appropriation for the same vvhich can be done only through an Act of Congress.
PERIOD OF TRAINING
Each man inducted for service shall serve for 12 consecutive months. Congress, hoarever, may declare that the national interest is imperiled, in vvhich event the 12 month period may be estended by the President at such tim« as may be necesaary in the interest of national defense.
After the 12 month period of service, each man is to be transferred to a re serve corps arhere he shall remain until he reaches the age of 45. During such period he shall .be subject to such adduional training as may be required by any subsequent statute.
Hovvever, any man arho completes his 12 months training period and a ho thereafter serves in the regular Army or in the «ctive National Guard for tvvo years, shall, in time of peace, be relieved from any HabiHty to serve in the reserve corps.
COMPENSATION
The base pay for men vvho are inducted shall be $21.00 per month f *r the first four months. and $30.00 a month the remaining period.
EXEMPTIONS AND DEFERMENTS
Aetual exemptions are limited to present members of the regular Army and Navy and 5th«r special division* of th« government, the Vice-Presi-dent of United States, the Govetn-ors of the several States, members of Congress and of the State Legislat-ures, and SUte and F«deral Judges. Also, there are ex«m^ted regular or dully ordained ministers of religion and students arho are preparing for Ihe ministry.
Exemptions are also available to those men vvho have served for M least three years in the regular army or a eombination for one year in the aetive Guard and t aro years in the regular army; arho has served in the National Guard for six consecutive years; and any man vvho ha* been on an ineligible liat in the officers reserve corps for st least six consecutive years.
Under rules and regulations to be established by th« President defer-ments from training and service uill be established for men arhose em-ployment in industry, agHftuliure or other occupations or employment, or vvhose «etivity in other endeavors is found to be neceaaary for the main-tenanee of national health, safety or interest.
In addition, such rules and regulations arill provide for deferment in training service of thoae a ho have dependents and those found to be physieally, mentally or normally de-ficient or defeetive. It is specifically provided thst no deferment can be mede in the čase of «ny individual except upon the basis of the statu<< of the individual and no deferment shall be made by occupation groups or groups of individuals in any plant or institution.
Students in their last year at uni-versities may have their training de-ferred until July 1, 1941.
Special proviaion is made for those vvho ref use to serve for reeson of re-ligious training or belief. Special in-vestigations arill be made by the Department of Justic« oi «11 persons cUiming exemption for this reason. These cases arill be subject. hoarever, to final decision by locsl Appeal Boards administering the Act.
No person liable for service shall be permitted or allovv ed to fumish a substitute and no substitute may be received or inducted into the military forces.
KEEP THESE DATES OPEN FOR CAMPAIGN
CHICAGO.—Socialist candidates, Norman Thomas and Maynard C. Krueger, vtill be In Chicago on a number of dates listed beloar, and for the final wind-up campaign rally on Oct 30. Arrang« to he«r either or both of the candidates present the Socialist viearpoint on current issue* before the election in November.
NORMAN tHOMAS
Springfield, III. at noon, Oct. 14, at the Mid-Day Luneheon Club, Le-land Hotel.
Carbondale, Oct. 14, 8. p. m.
Ckicago, Final Wind-Up Rally, Oct 30, 8 p. m., Medical Arta Bldg., 185 N. Wabash Ave.
Ckicago, Oct 30, Northarestem University snd the University of Chicago.
MAYNARD C. KRUEGER
Sept. 30—Junior Bar Ass*n, North-vvestem University, I)o ar n to ar n Camp-us, 1 p. m.
Oct. 3—iNortharestern University Peace Aetion League, Evanston.
Oct. 4—Workmens Circle No. 176, Chicago.
Oct. 6—Luneheon at YWCA, Bloomington at 12:30.
Oct. 6—Mass meeting st Slovenski Dom in X.« Salle at 8 p. m.
Oct/10—Illinois Edueation Association, Galesburg.
Oct. 14—Etmhurst College, Elm-hurst.
Oct 15—University of Illinois in Urbana.
Oct 17—Milliken University in D«e«tur.
Oct 18—Cicero High School sym-posium.
Oct 30—Wind-up R«lly st Medk«l Arts Bldg., 185 N. Wabash Av«., Chi. c«go.
U. S. PENSION ACT FAILS TO PROTECT MILLIONS OF AGED
are pro-
AFL FILM TO PORTRAY LIFE OF GOMPERS
Wlthln « fear months the AFL will st«rt produetion in Near York of « movie based en the life of Samuel (lompers, it h«s been «n nou need by the chairman of th« Central Trades and Labor council of N«w York.
Millions of aged Americans stili vvithout adequate old-age teetion despit« revision of the Social Security Act More th«n a third of all persons over 65 have neither jobs nor pension provisions of any kind. Most of these, totaling more thsn 2Vt million, are dependent on their children, relatives, or friends, or sre on relief. Such are the main find-ings of the Public Affairs Pamphlet, "Pensions After Sixty!M
Among the needy aged listed a* being denied proteetion under the Social Security Act «re (1) those vvith irregul«r arork who e«nnot qual-ily for old-«ge insurance; (2) those disabled by sicknes« or «ccident before reaching the age of 65; (3) the vrivea and aridoars of older men who have not themselves reached 65; and (4) those exelud«d from old-sge insurance because they happen to be employed on farma, as domestic servants, or in nonprofit organizations.
Electric motors mounted on f>ort-able stand« to crsnk motors of rscing automobiles before r«res, hsve been d^veloped in Europe. ,<

CAMPAIGN RALLY PROGRAM and DANCE
sponsored by
BRANCH NO. ! J. S. F.
at SNPJ HaN. NU S. Lavradala Av«.
SUN DA Y. OCTOBER 20. 1M0
VARIETYPROGRAM
Beginning at 3 p. m.
Ticket: 40c in advanc«, 50c at the door	,
Dancing aftar tka program
liimiiimitHHimMM
3
f