K JEZUSU P. Kalist Medič: fKronana devic Devica Kronana devic Devica, naših src si tolažnica, up si, pribežališče. Na premilostnem tem kraji sad, o Mati, svoj najslaji nam pokaži — Jezusa! Goro to si, o Premila, za svoj sedež izvolila, kraljevati hočeš tu. Ljudstvo dobro tod je bilo, iz ljubezni Ti zgradilo veličastni ta je dom. Uršuli se prikazala, rekla, da boš pomagala vsem, ki k Tebi prihite. Srečne res se smemo šteti, da smo vredni tu imeti Božje Matere prestol. Gora ta je kraj radosti, ki Posodi vse svetosti Stvarnik jo posvetil je. S čudeži je ostavljena, vsem betežnim zaželena, vse obsipa z milostmi. Gora ta zares je sveta, ker brez madeža Spočeta i jo je vzela v svojo last. Zanesljiva Ti vodnica, pot nam kaži v raj, Devica, vse privedi k Jezusu. Pred Teboj klečć, ki slave krona se blesti Ti z glave, Dete Tvoje molimo. Detece v naročju nosiš, za nas grešnike ga prosiš, Trojstva Božjega Ti hram. Svetogorska štiristoletnica otvorjena Dne 25. in 26. junija so se vršile na Sv. gori tako lepe slovesnosti, da bi morali ta mali listič izpolniti samo z njimi, ako bi jih hoteli le malo obširno popisati. Ker pa je to nemogoče, pa bi vendar vse radi vsaj omenili, naj čitatelji blagovolijo odpustiti, ako se poslužimo za to poročilo brzojavnega sloga. Sobota pred Kronanico 25. 6. Velika vročina, čas malo primeren zlasti za romarje iz oddal i enih krajev. Zato po vojski razen zaobljubne kanalske procesije in Marijinih družb skoraj nič romarjev. Letos vlaki in kori jer e natrpani romarjev z vseh koncev in krajev naše dežele. Romarji se čudijo, da jih je toliko in se boje, da na Sv. gori ne dobe prilike za sv. spoved. Po goriških cerkvah se zgrinjajo okrog spovednic, kjer se nekateri duhovniki ves dan žrtvujejo zanje. Na večer je na Sv. gori več tisoč ljudi. Nekoliko gospodov je za spoved na razpolago vso noč. Ob 9. uri govori g. dekan Fili-pič pri polni cerkvi o imenitno-sti svetogorske božje poti in o zaupanju ter pobožni gorečnosti, s katero se moramo zbirati na tako svetem kraju. Nato procesija z Najsvetejšim okrog cerkve in samostanskega vrta z gorečimi svečami. Navdušeno petje ljudskih pesmi k presv. Srcu Jezusovemu in presv. Rešnje-mu Telesu. Nato pridiga kratko, a lepo ravnatelj goriške bogo-slovnice msgr. Janez Buttò. Blagoslov in konec. Množice ostanejo v velikem številu v cerkvi in pesem za pesmijo se vrsti: zdaj začne kdo v tem, zdaj v drugem kotu. Ob 11. uri češče-nje Najsvetejšega, ki traja čez polnoč. Msgr. Brumat premišljuje z verniki, kako nas Marija uči Boga prav častiti, se mu prav zahvaljevati, mu za lastne in tuje grehe zadostovati in ga pravih milosti prav prositi. Ljudstvo se ne more ločiti. Mnogi ostanejo vso noč v cerkvi, kjer pristopajo k spovednicam, častijo Jezusa v tabernaklju in prepevajo i-se mogoče Marijine pesmi. Kronanica Ob 4. uri že začnejo obhajati in cela truma se zgrne okrog ob-hajilne mize. Ob pol šesti uri prelatska maša stolnega kanonika dr. Brumata, ki med sv. mašo pridiga o novih svetogor-skih pesmih, ki naj vse to leto odmevajo po cerkvah naše dežele in pripomorejo, da se bomo vedno bolj čutili kot ena družina ene Matere — a prav posebno poudarja važnost nove pesmi novega življenja, ki naj se začne povsod ob tej tako važni stoletnici. Med sveto mašo se o-glase pod vodstvom prvega našega pevca g. Jožeta, ki poje iz same ljubezni, vse lepe pesmi, ki so bile za to priliko zložene in se jih mora vse ljudstvo naučiti. Naš list prinaša danes že tretjo. Marijine družbenice so slišale, kaj naj store v Marijino slavo in za njeno kraljestvo v tem svetem letu. Goreči pridigar msgr. V elei je ob 8. uri vnemal vernike k ljubezni do svetogorske božje poti, ki je bila, je in ostane: svetilnik v temi — trdnjava v bojih — vir milosti — zlasti v spovednicah. Ob 9. uri so prispete procesije z dušnimi pastirji iz Kanale, Grgarja, Ravnice, Trnovega, Čepovana, Tri-buše, Lokovca, Bat in Banjšic in vse polno drugih romarjev, zlasti iz Gorice in Solkana, dočim so nekateri romarji že odhajali in tako napravili novim prostor. Število romarjev, ki so se udeležili otvoritvenih slovesnosti, cenijo nad 10.000. Sv. maša ob 9. uri Kanalski g. dekan msgr. Belè mašuje in pridiga ob nabito polni cerkvi. Pridiga se nanaša na tri nova, velika, prekrasno slikana okna, ki so romarje zelo razveselila in predstavljajo Marijino brezmadežno spočetje, o-znaiijenje in vnebovzetje. Brez greha bodi naše življenje, vdano v skrivnostne božje sklepe in tako bomo z Marijo dosegli tudi poveličanje in večno slavo. Tej pobožnosti je dajalo poseben blesk ljudsko petje, ki je bilo tako v najlepšem pomenu besede. Pela je vsa tisoč in tisoč-glava množica pod vodstvom gg.: V. Vodopivca, dekana Filipiča in velikega pevskega zbora. Zelo so se pokazali tudi moški glasovi, ki jih v cerkvah večkrat pogrešamo. Najlepše pesmi so se oglasile s tako pretresljivo silo, da so bili vsi navzoči kakor elek-trizirani — in mnogi so od ga-notja jokali. Treba je le kdaj slišati lepo ljudsko petje in lahko se je prepričati, da je prvovrstno sredstvo za vzbujanje verskih čuv-stev in prave pobožnosti. Za večino ljudi je brez dvoma imenitna molitev. Pontifikalna maša Ob polenajstih je prišel pre-vzvišeni gospod nadškof Karol Margotti s svojim spremstvom v svetišče. Ljudstvo mu je napravilo špalir in ga s spoštljivo zbranostjo sprejelo. Te slovesnosti so se udeležili tudi odlični predstavniki vlade, goriškega mesta in dežele. Strašno vzdušje je bilo v cerkvi spričo vročine in ker so bile vso noč tolike množice noter, a vkljub temu je vztrajala tudi pri tej pobožnosti polna cerkev ljudi. Semeniški pevski zbor je izvajal lepo mašo «Missa gaudiosa», ki jo je zložil ravnatelj glasbenega kon-servatorija v Paviji Franco Vit-tadini. Petje je vodil stolni orga-nist prof. V. Toniutti ob sprem-Ijevanju orkestra. Verniki so i-meli pravi glasbeni užitek. Med sv. mašo je msgr. Valdemarin, ravnatelj Malega semenišča, razglasil odpustke, ki jih je sv. stolica naklonila obiskovalcem Sv. gore v tem svetem letu. Nato je pridigal o Mariji kot Kraljici vseh kraljic, kot Materi usmiljenja in Materi edinosti, kar naj bo zlasti na tem svetem kraju, kamor prihajajo verniki različnih narodov in jezikov. Te besede so ugajale vernikom, ki so jih razumeli. Zato so ob koncu pon-tifikala z velikim navdušenjem zapeli še -enkrat prelepo «Lepa si, lepa si...» In so jo peli, dokler ni odšel prevzvišeni blago-slavljaje iz cerkve ... gotovo tudi on ves srečen, da je mogel tako slovesno otvoriti važne štiri-stoletne slovesnosti, obdan od najbolj požrtvovalnih častilcev svetogorske Matere božje. Pre-vzvišenemu in spremstvu se je bralo veselje na obrazu radi preproste gorečnosti našega ljudstva. Blagoslovitev spominske kapele v Grgarju Po popoldanskem blagoslovu, ki ga je imel na Sv. gori g. nadškof ob 3. uri za sklep otvoritvene slovesnosti, se je prevzvišeni sam in z njim vse njegovo spremstvo in velika množica vernikov iz Gorice, bližnje okolice ter Čepovanske doline ter Banjske planote podala v Grgar, kjer je g. dekan Filipič dal zgraditi izvoljeni faranki Urški Ferligoj spomenik v obliki krasne kapelice, ki so jo postavili na kraju, kjer je stala njena rojstna hiša. Ves prostor je ograjen in s cvetjem posajen, na sredi je okusno izdelana precej velika kapela s prelepim kipom Matere božje, dočim so na štirih straneh velikega podstavka primerni napisi in na presno slikani prizori iz Urškinega življenja. Domačin Peter Bitežnik ima za to kapelico ali recimo nenavadno lepo obcestno znamenje največjo zaslugo, saj je daroval svoji rojakinji okrog 200 dni brezplačnega dela. Naj tu omenimo, da je g. dekan Filipič že pred leti postavil Urški tudi lep nagrobni spomenik za prezbiterijem župne cerkve. K spomeniku Urške Ferligoje-ve se je razvila dolga procesija, ki jo je vodil g. nadškof sam. Vsa pot je bila gosto zasajena z mlaji in posuta s cvetjem. Petje svetogorskih pesmi je spremljala goriška godba, fantje so bili ponosni, da so nosili kip Matere božje, dekleta so bila oblečena v nošah 16. stoletja, kakor vidimo na slikah Urško, in so bila vsa srečna, deklice pa so z veselimi obrazi nosile ob kipu Matere božje palmove veje. Vse ljudstvo je bilo navdušeno. G. nadškof je izvršil blago- slovitev kraja in znamenja. Zbrani množici je govoril stolni pe-nitencijarij dr. Brumat. Zahvalil se je prevzvišenemu za zanimanje, ki ga je pokazal za preprosto deklico iz našega ljudstva, in vsem vernikom je razložil pomen te slovesnosti, ki oznanja hvalo ponižnosti in zvestobi napram božjemu klicu. Bodimo ponižni in le na Boga zidajmo svojo srečo ter bodimo zvesti nalogam, ki nam jih je poveril, čeprav bi morali kdaj radi njih tudi kaj trpeti kakor nekoč Urška, ko je izvajala Marijine ukaze. Po slovesnosti pri spomeniku se je procesija ob zvokih godbe vrnila v cerkev, kjer smo prejeli še blagoslov z Najsvetejšim. Začetek svetogorskih slovesnosti je bil nad vse pričakovanje lep. Če bosta nadaljevanje in konec odgovarjala temu začetku, bo 400-stóletnica z Marijino pomočjo obrodila neizmerno veliko dobrega v vsakem pogledu. Vtisi z evharističnega kongresa Budimpešta, slavna prestolnica ogrskih kraljev, je bila letos koncem maja sedež 34. evharističnega mednarodnega kon« gresa. Udeleženci vseh narodov so peli slavo evfiqristiénerau Kristusu in gc. pra* sili za mir, edinost in ljubezen med na» rodi in med posamezniki. Množica ude« ležencev je bila zelo velika, a obenem zelo pestra po različnosti narodov, ki so bili zastopani. Sedemnajst kardina» lov z zastopnikom sv. Očeta na čelu in nad 300 škofov je dalo temu evharistič» nemu slavju poseben sijaj in tudi po» kazalo, kako sv. Cerkev evharistične kongrese ceni in koliko pričakuje od njih. Priprave za kongres Za kongres se je ogrsko ljudstvo pri» pravilo z evharističnim letom, ki je za» čelo v maju 1937. Po vseh župnijah v državi so prirejali tridnevnice in evha» ristične misijone. Preroditi vso deželo v Kristusu je bilo geslo evharističnega leta in kongresa. In res, ob tej priliki se je pokazalo, da so Ogri globoko ver» no ljudstvo. Živa vera je jdsevala iz vsega, kar so pripravili za kongyes, po» sebno pa iz vedenja v cerkvi, iz skupne molitve, iz pobožnega prejemanja sv. zakramentov. Ne le pobožnost ženstva in otrok, ampak predvsem globoka vera moških je napravila na vse udeležence velik vtis. Otvoritev kongresa Čeprav je prej vse dni. deževalo, se je za otvoritev kongresa nebo zjasnilo in je bilo lepo vreme do sklepa končne procesije. Na večer pred praznikom vne« bohoda je papežev odposlanec v nav» zočnosti cerkvenih in svetnih dostojen» stvenikov in velike množice otvoril v imenu sv. očeta kongres. V lepem govo» ru je opisal namen kongresa, namreč, da bi evharistični Kristus zedinil ljud» stva v ljubezni med seboj in odvrnil vse gorje sovraštva in zavisti med narodi in posamezniki. Jezus med mladino Na praznik vnebohoda zjutraj se je na obširnem Trgu junakov, kjer je bil pripravljen kongresni oltar, zbralo nad 150.000 šolskih otrok in dijakov, da po» časte sv. R. T. z ljubeznijo svojih mia» dih src. Sv. mašo je zanje daroval pa« riški kardinal, velik prijatelj mladine. Sv. obhajilo je delilo med te otroške množice 300 duhovnikov. Ganljiv je bil prizor, ko so mlada srca, ožarjena od jutranjega solnca prejemala K-istusa, luč in moč njihove mladosti. Procesija na Donavi Zvečer istega dne je bila procesija z Najsvetejšim po široki reki Donavi. Ko je mrak padel na zemljo, je zagorslo ob bregovih Donave in v vsem mestu na tisoče in tisoče luči. Ladja z belo sveto hostijo in ladje spremljevalke so kar žarele od samih luči in odsevale v valovih veletoka. Nad 700.000 ljudi je pozdravljalo Jezusa na bregovih in ino» lilo sv. R. T. Bil je to prizor, ki ga ni mogoče opisati — in nam je ostal v spominu kot nedopovedljivo sladke sanje o bajni lepoti in sreči. Nočno češčenje mož in fantov Najlepši vtis pa je napravilo na vse nočno češčenje mož in fantov. Nad 300.000 jih je bilo. Njihova resnost in lepo obnašanje, njih molitev in zbrano petje je morala vsakega ganiti do solz. Kardinal iz trpeče Španije je daroval za te moške množice sv. mašo. Mož, ki je občutil in videl sam preganjanje in pre» livanje krvi, je molil zanje, da bi ohra» nili vero in ljubezen do Boga ter tako odvrnili od sebe in svojih gorje in trp» Ijenje, ki ga prinašata nevera in so» vraštvo do Boga. O toledskein kardina» lu so rekli, da je prinesel v svojem škr» latu 300.000 mučeniških palm. Njegov govor je vse silno pretresel; saj se j« sam več tednov skrival v svoji grobni« ci pred krvoločnimi preganjavci sv. ve« re in njenih zastopnikov. Še mnogo lepega je nudil kongres vsem udeležencem v svojih narodnih in mednarodnih zborovanjih in drugih ver» skih prireditvah. Vse je imelo namen dajati slavo sv. Rešnjemu Telesu, vži» gati ljubezen do Jezusa in ljubezen do bližnjega. Blagoslov sv. očeta po radiju pa je v navdušene množice prinesel po» sebno zavest, da smo katoličani ena dru« žina in da Kristusova ljubezen in edi« nost s Kristusovim namestnikom na zemlji more dati svetu srečo in mir. Končna procesija z nad milijonsko ude» ležbo pa je bila izraz zmagoslavja bož» jega nad močmi temèTIn obenem opo» min vsem, da le v Kristusu in njegovi ljubezni se bodo ljudje dvignili iz da» našnje pokvarjenosti in hudobije k člo» veka in otroka božjega vrednejšemu življenju. Naše cerkvene novice Otvoritev cerkve Presv. Srca Jezusovega Posvećenje in otvoritev nove cerkve presvetega Srca Jezusovega se je izvršila z veliko slovesnostjo in ob številni udeležbi vernikov natančno po sporedu, ki smo ga objavili v junijski številki našega lista. Posebno veličastna je bila procesija z Najsvetejšim, ki se je je udeležil bo-ionjski kardinal, obdan od treh škofov, ki so izmenoma nosili Najsvetejše, in od velikega števila duhovnikov iz mesta in dežele. Med procesijo sta dve godbi spremljali petje evharističnih pesmi. Velika procesija, ki so ji za Gorico izredne množice delale špalir, se je vila skozi lepo okrašene ulice in se končala na Trgu zmage, kjer je gospod kardinal lepo govoril in nato podelil ogromni množici, ki je bila napolnila obširni trg, blagoslov z Najsvetejšim. Pri pontifikalni sveti maši, ki jo je daroval pre-vzvišeni gospod nadškof goriški na praznik presvetega Srca Jezusovega, so prebrali dekret, s katerim se ustanavlja v mestu nova župnija presv. Srca in se ji določajo meje. Istočasno je bil prebran tudi dekret imenovanja novega župnika. Bog daj. da bi župnija s cerkvijo, ki hoče biti škofijsko svetišče, mogla vršiti svojo dolžnost v duhu Jezusovega Srca, ki se je nesebično pou-živalo v požrtvovalni ljubezni do vseh ljudi. Novomašniki Zadnje dni pred posvećenjem novih duhovnikov, ki ga je izvršil prevzvišeni gospod knez in nadškof goriški v svoji stolnici dne 11. 6. in smo o njem poro» čali v zadnji številki, sta dobila iz Ri« ma spregled predpisane starosti tudi gospoda diakona Alojzij Ličen iz Ri» hemberka in Josip Zorž iz Dornberga in bila z že omenjenimi posvečena. Prvi je pel novo mašo na Brjah dne 26. junija, drugi 3. julija v Dornbergu. Odveč bi bilo ponavljati, kar se ob vsaki taki slo» vesnosti v naših še vernih duhovnijah godi: mlaji, petje, cvetje, nabito polne cerkve, navdušeni govorniki in presroč» ni verniki, ki so bili po stari rečenici pripravljeni potrgati par podplatov za novomašniški blagoslov in spominček. Da ljudstvo res zelo ljubi duhovnika, pokaže tudi ob teh prilikah zlasti s po» žrtvovalno radodarnostjo napram mia» dim duhovnikom, ki po večini izhajajo iz revnih domov in jim vsega manjka. Naj bo s tega mesta enkrat prav pri» srčno izrečena pohvala in zahvala naše» mu vrlemu vernemu ljudstvu za vso lju» "bežen, ki jo izkazuje duhovnikom sploh in novomašnikom še posebej. Novomaš» Tliki naj pa imajo vedno pred očmi, da ta ljubezen ne velja njihovim osebam, ampak njihovemu stanu in da je po svoje opomin, kako naj duhovnik skrbi, da si z gorečim dušnopastirskim delo» vanjem to ljubezen ljudstva zasluzi in ohrani. Letošnji novomašniki stopajo v dušno pastirstvo v zarji svetogor-kih slovesnosti. Naj jih ljuba nebeška Mati spremlja na vseh potih, da bo njihovo življenje in delovanje Bogu, Mariji in Cerkvi v čast, vernemu ljudstvu pa v časni in večni blagor. Nečak g. dekana Breitenbergerja sa» lezijanec Karol Jereb bo pel novo ma» šo v Idriji 10. julija. Bog in Marija z njim vselej! Umrli dušni pastirji + Msgr. Josip Abram. V sredo 22. 6. se je po našem mestu raznesel glas, da je isto jutro nenadoma umrl v Ljubljani, kamor je šel po cerkvenih opravkih, pevmski župnik msgr. Abram. Pokopali so ga tam v petek popoldne. Rodil se je v Štanjelu na Krasu ? 2. 1875. Novo mašo je pel v rojstni vasi 1. 1899. Govoril mu je dr. Janez Ev. Krek, s katerim ga je vezalo prisrčno prijateljstvo, zgrajeno na velikem nav» dušenju učenca za učitelja. Služboval je v Bovcu, v Trenti (zato Trentar ra pri» jateij naših gora in njihovega petja in rastlinstva), v Novakih pri Cerknena, v Biljah, v Oblokah, pri Sv. Lucijji in na zadnje v Pevmi pri Gorici. Bil je vnet delavec in se je do zadnjega trudil, da bi bil ljudstvu koristen na verskem, pro» svetnem in gospodarskem pcitju. Sode» loval je pri raznih listih in priredil za naše odre Baumbachovega »Zlatoroga«. Naj je pisal ali govoril, vedno se je ra« zodeval kof prijatelj narave in pesniš» tva. Njegova vedrost, polna neugnane» ga optimizma mu je pridobila veliko prijateljev, ki bodo t njegovimi duhov« nimi ovčicami bridko občutili: Blagega gospoda Jožeta Trentarja ni več! Prevzv. g. nadškof goriški mu je v Rimu iz» posloval za zasluge v dušnem pastir« stvu in pri cerkveni upravi čast m3n» signora, Bog mu pa bodi plačnik. N. p. v m.! + Župnik Ivan Kodrič. Rodil se je v Rihemberku 28. 3. 1886., v mašnika je bil posvečen 26. 7. 1911., umrl je 30. 5. 1938. Služboval je v Kobaridu, v Tren» ti, v Kredu, v Opatjem selu, v Grad« nem in komaj nekaj dni kot župnik v Slapu pri Vipavi. Bil je vesten, tih in pobožen duhov« nik, ki se je ljudem povsod, kjerkoli je služboval, zelo prikupil. Gradno je za» pustil, ker mu vest radi slabotnega zdravja ni dopuščala, da bi še nadalje upravljal duhovnijo, ki je radi težLih podružnic najtežja postojanka v Brdih. Upal je, da se mu zdravje povrne v lahki slapski župniji, pa Gospod: j;e skte» nil drugače in je zvestega služabnika po« klical k sebi. Naj počiva v miru! + Jožefa Godnič. Umrla j,e po tri in pol»letni mučni bolezni v 83. tatu svoje starosti teta dornberškega g. dekama ga. Jožefa Godnič na predvečer praznika Srca Jezusovega, ki ga je v življenju tako častila. Pokopana je bita v soboto ob začetku 400«letnice božje poti na Sv. gori, kamor je tolikokrat poromala za časa svojega dolgoletnega bivanja v Grgarju. Od svoje zgodnje mladosti je stregla in gospodinjila kot skrbna Mar» ta najprej svojemu rajnemu bratu zla» tomašniku Jožefu, ko je služboval v Solkanu, Kronbergu in Grgarju in po« tem svojemu nečaku župniku — dekanu v Dornbergu. — Šest duhovnikov jo je spremilo k večnemu počitku ob kras« nem spremstvu Marijine družbe in ve» likem številu Dornberžanov. Naj v miru počiva! Zaprte duhovne vaje za dekleta na Sv. gori bodo od 24.—28. julija. Priglasite se do 20. julija in pošljite oskrbnino L, 32, Starši in Òuhovski poklici Kako lepo in prisrčno smo letos obhajali nove maše! Fantje so postavili mlaje in slavoloke, dekleta so napletla vence, cerkveni zbori so se skrbno pripravili, vsa domača duhovnija se je veselila in praznovala ta redki dan, ko je domač mladenič prvič maševal. Kdo naj popiše srečo očeta in matere, ko poklekneta prvič pred svojega sina, da prejmeta novomašniški blagoslov? Ko zazvoni srebrni glas iz zvonika in naznanja, da je prišel najsvetejši hip povzdigovanja, tedaj vse navzoče množice blagrujejo mladega duhovnika, ki ga je poklical Gospod in ki zdaj drži v posvečenih rokah presveto hostijo in kelih Jezusove krvi. Premnoga mati vzdihne pri novi maši: »Oh, ko bi tudi moj deček mogel postati duhovnik«! Res, mati, svojemu sinu ne moreš dati lepšega in bolj vzvišenega poklica kot je duhovski. Seveda je pot mladeniča, ki želi postati duhovnik, zelo težavna. Zgodaj mora zapustiti družinski krog, odpovedati se mora marsi-kakšnemu zemskemu veselju, a za vse to bo prejel bogato plačilo, saj je Jezus apostolom rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive zaradi mene in zaradi evangelija in ne bi prejel stokrat toliko zdaj v tem življenju, tudi sredi preganjanja, v prihodnjem pa srečo večnega življenja«. Mati sinu lahko zelo pomaga do te velike sreče, ki jo je obljubil Gospod. Ona, ki je v skromnem in delavnem življenju veliko grenkosti okusila, premnogokrat bila prevarana v svojih željah in načrtih, bo sinu lahko povedala z besedami našega velikega pesnika: »Kako se v strup preobrača vse, kar srce si sladkega obeta«. In kako lepo je delo katoliškega duhovnika! Pri oltarju stoji in gleda Boga pred seboj. Njegova oblast je neskončna: iz nebes prikliče Jezusa na oltar, prime ga v roke, zaužije in da zaužiti drugim. Pri sv. maši obnavlja oni dogodek na gori Kalvariji, radi katerega je sonce otemnelo in se je zemlja stresla. Kako lepo in potrebno je tudi duhovnikovo delo pri otrocih! Ko stopi pred mladino, se upro vanj nedolžne oči, mlade duše se mu zaupljivo odpirajo, on pa jim z besedo pomaga na življenjsko pot. Njih vodnik in njihov največji prijatelj lahko postane. In kolika sreča prevzame duhovnikovo srce, ko se po več-urnem spovedovanju vrne truden v svojo samotno sobo. Za zagrinjalom spovednice je več ur poslušal človeške tožbe, zablode, odgovarjal na nešteta vprašanja zmedenih duš, tolažil in blagoslavljal. Koliko duš je očistil in ozdravil, kolikim pokazal pravo pot do Boga. Pa pridejo duhovnika klicat za sveto popotnico. Duša se poslavlja od tega življenja in še enkrat bo Boga zaužila in ž Njim odpotovala v večnost. Kolika tolažba za umirajočega je sv. obhajilo in duhovnikova molitev. Pa tudi uboge domače njegova beseda pomiri in pokrepča. Čudovito je dušno pastirstvo v zanemarjenih župnijah. Razpasla se je malomarnost do cerkve in veliko pohujšanje. Pa pride duhovnik in se z navdušenjem loti dela. Težko in počasi gre tako delo, a črez leta in desetletja se pa že pokažejo uspehi. Tak duhovnik postane pravi blagoslov za vernike in še poznejši rodovi se bodo nanj spominjali kakor na dobrega očeta. Imeti sina duhovnika je velika milost božja, katero je treba od Boga izprositi. Sv. Monika ni nehala moliti za svojega sina Avguština, ki je zabredel v grehe, dokler ni postal duhovnik in vzoren škof. Mati, moli v ta namen, obljubi svoje dete Bogu in Mariji. Prosi Boga, naj ga sprejme. Tudi v svojem sinčku zbudi ljubezen do molitve, nauči ga majhnih premagovanj in vcepi mu ljubezen do revežev. Govori mu večkrat o duhovnikovem delu, tako da bo v mladi duši vzklilo veselje za delo in čast božjo in rešitev neumrljivih duš- Vse to podpri z dobrim zgledom: hodi z njim v cerkev in pogosto prejemaj svete zakramente. Skrbeti moraš, da bo otrok ostal cist, kajti v psalmu je zapisano: »Kdo pojde na Gospodovo goro in kdo bo ostal na njegovem svetem kraju?« in nato odgovor: »Kdor je nedolžnih rok in čistega srca«. Ko odhaja sin od doma v šole, pazi, v kakšno družbo bo prišel. Lahko se zgodi, da se vrne iz šol kot sovražnik božji, pomočnik satanov in zapeljevalec rojakov. Najbolje je, da sina pošlješ v zavod, kjer dečke pripravljajo za duhovniški poklic. Vzrediti duhovnika je še boljše kot sezidati cerkev, ker cerkev brez duhovnikov skoro nič ne koristi, duhovniki pa koristijo dušam tudi brez cerkva. Bilo je leta 1864. Iz daljnih gor, iz Cerknega je kmečka mati peš pripeljala desetletnega sina na Sv. goro. Pokleknila sta pred milostno podobo in pobožno molila. Mati je prosila Marijo, naj pomaga sinu, ki pojde v latinske šole, da doseže duhovski stan. Sin France se je tudi posvetil in priporočil Mariji, kraljici duhovnikov. Od tega dne je preteklo več ko 70 let. Iz dečka je postal pobožen, zgleden in učen duhovnik, potem pa nadškof. Leta 1922. je nadškof Frančišek Borja Sedej v slovesni procesiji prenesel milostno podobo Svetogorske Kraljice v zasilno kapelo na Skalni-ci. Ob tej priliki je ta naš cerkveni knez, ki je bil moder in svet pastir duš, pripovedoval, kako ga je mati posvetila Mariji. Naj bi mnogo naših dobrih mater sledilo temu zgledu, da nam Marija vzgoji mnogo dobrih duhovnikov! Svetogorski Kraljici Gor k Materi svete radosti na Goro srcé hrepeni iz žalostne solzne doline, kjer duša nam v boli drhti: o Ti Svetogorska Kraljica, v bridkosti si nam Tolažnica! O Mati, vse misli nam k Tebi hitijo na Sveto goró; mi revni smo, šibki, slabotni, Ti imaš mogočno rokó: o Ti Svetogorska Kraljica, v težavah si nam Pomočnica! O Mati, na trudne izgnance ozri se Ti s Svete goré, blodeči popotniki k Tebi domov gor v nebesa zelè: o Ti Svetogorska Kraljica, v nebesa nam bodi Vodnica! Julij Zeyer (Poslovenil Marko Kranjc) Vrt Marijin Pesem o Materi (Nadaljevanje.) III. ZGODNJA DANICA. Ubog je bil Joahim, ko je prišel v hišo svojega tasta, toda Gospod je bil ž njim ter mu blagoslovil in obilo množil imetje. Njegove črede so rastle na širokih pašnikih, žetve na njegovih poljih so bile divne. Toda Joahim ni maral kupičiti časnega premoženja, njegova roka je bila odprta in kar je rosilo v njo, je zopet teklo iz nje v roke, ki so se dvigale k njemu za pomoč. In Joahim je delil vse svoje dohodke in vse imetje, ki ga je ž njim Gospod obdaroval, leto na leto na tri enake dele: prvega je dajal vdovam, sirotam in ubožcem, drugega je posvečal templju v Jeruzalemu in šele kar je preostajalo, je odmenil za svojo hišo ter za svoje prijatelje in sorodnike. V njegovi hiši je vladal mir, božji in Joahim in Ana sta živela v zakonu čisto in pobožno ter v tihi sreči. Le eno jima je kalilo radost življenja, sicer tako popolno: da nista imela otrok. Tako je že bežala njuna mladost in odcvetala njuna žarna lepota in težka skrb je padla Ani v dušo in glava ji je v žalosti klonila na prsi. Kakor lije duhoven olje pred oltarjem, tako je izlivala Ana neprestano svojo dušo v molitvi pred Gospodom v globokem hrepenenju in upanju, ki jo je vedno napajalo kakor vonjiva dišava, v upanju, da je odločena za velike reči. Saj je vendar zvenelo nekdaj Arkasu iz ust kakor obljuba, da je poklicana izpolniti poslanje; Bog sam ji je navdihoval njene molitve in njeno željo, da se ta molitev izpolni, željo, ki ji je razjedala srce ter jo v notranjosti žgala kakor razbeljena kovina! Je-li postala nevredna, da bi bila mati, nevredna, da bi bila šteta med prednike Mesijeve? Mar se še ni bližala ura? Ah, vsa nežnost, ki je vroče klila v njej, naj celo neplodna premine in zamre kakor seme, ki ne more nikdar pognati? In premagana se je v solzah zgrudila na tla ter poljubljala zemljo, to skrivnostno krilo, ki neprestano rodi življenje v tihoti. In zopet, zopet in zopet je v trpljenju na tihem klicala k Bogu — pred Joahimom pa je molčala in mu ni odkrila svoje težke bolesti; in Joahim, ki je tudi na skrivnem trpel, je ravnotako dušil pred Ano svoje vzdihe. Tako je mineval čas in oba sta že nehala upati, a moliti nista nehala in na lokah in polju in ob ognjišču sta se njuni duši neprenehoma dvigali h Gospodu. Tako je potekal čas. Nekoč pa se je zgodilo, da je prinesel Joahim svoj običajni dar v tempelj in eden tamošnjih duhovnov mu hladno reče: »Tvoj dar, se zdi, Bogu ni ljub. Zakaj je brez otrok tvoj zakon? Iz hiše Davidove si, iz tvojih otrok bi se mogel naroditi Mesija. Morda si omadeževan z velikim grehom in zato ti je Bog odrekel otroke. Vzemi torej svoj dar in pojdi iz templja!« Ko je duhoven izgovoril te nepremišljene besede, je padlo nekaj kakor groza na vse, ki so stali blizu, tako da so se jeli pred Joahimom umikati. Dasi brez krivde, vendar Joahim ni izpregovoril ne besedice v svojo opra-vičbO" in je šel iz templja. Stal je pred vrati ter si s plaščem zakril obraz. V Nazaret se ni hotel vrniti. Bil je osramočen in svoje sramote ni hotel nesti pod streho, kjer je živela žena. Zbežal je torej v puščavo ter si ondi postavil šotor. Štirideset dni se skoro ni dotaknil ne jedi ne vode; premišljeval je le, s čim bi bil pač raz-žalil Boga in ne lepi li vendarle kaka krivda na njem. In prišli so k Ani ter ji pripovedovali, kaj se je bilo zgodilo v templju. Tedaj se je Ana zaprla v svojo sobo in sedla na tla kakor žalujoča vdova ter si potresla pepel na glavo. V tej žalosti je prebila dolgih štirideset dni neprestano. Ko pa je ta doba pretekla, se je oglasilo v njenem srcu zopet nekako hrepenenje, videti božji svet, jasno nebo in šelesteča, zibajoča se drevesa. In prišla je iz temne sobe z gorečo svetilnico ter šla v tihi vrt, ki je cvetel za hišo. Zunaj pa še ni bila tema, prijeten večer je bil in srebrnast mrak. Ana je sedla pod drevo; bila je stara smokva in v njenih vejah so snivale ptičice v svojih gnezdih in zdaj-zdaj tiho zaščebetale, kakor bi uspavale svojo deco. Ta nežnost ptičic jo je ganila. Tiho je obesila srebrno svetilnico smokvi na vejo ter brez besede sklenila roke. Bala se je že klicati k Bogu, ko njegova volja očividno ni hotela slišati njene prošnje, in v nemi odpovedi se ji je glava ponižno sklonila na prsi. Tedaj ji je bilo, kakor da jo je v hipu obvel tajinstveni dih in lasje so se ji jeli ježiti in začela se je ogledovati po vrtu, napol v oma-mici, tako posebni, čudni omamici. In zdajci je opazila, Močna zena Med ženami, ki se redno Vsako leto udeležujejo duhovnih vaj na Sv. gori, je bila tudi Cecilija Komel iz Rožne doline pri 'Gorici, ki je umrla v 75. letu dne 4. 2. 1938 in so jo pokopali ob nenavadno veliki udeležbi prijateljev in znancev dne 6. 2. Že sam pogreb te kmečke ženice je pokazal, kako veliko je bilo ljudi, ki so se zanjo zanimali. In res je bila to žena, ki je prav, da gre glas o njej daleč preko tesne Rožne doline. Spomin nanjo naj nas razveseli, da se dobe tudi med nami še vedno krepke ženske osebnosti; obenem pa naj spominja vse naše ženstvo na vrline, ki naj jih goji, da bo še nadalje podpiralo tri vogale na-:sih domov, da ostanejo trdni in zdravi. Domača hiša Rodila se je pri Zanutovih v Mandriji h. štev. 76 kot hčerka Elaža Rijavca in Neže Cejeve dne 16. 2. 1863. Njeni starši so bili pridni in pobožni ljudje, ki so tudi otroke znali vzgajati k