Sfran S.' ^ - ^ o r c t r t v r t v p u fr e t..Tfa V *f O '* 1 1 ? rt fT 0 41 t 'Ifl^ V znamenju kolin KOLINE ALI FURE2. - DOMAČI PRAZNIKI. - POHORSKE KOLINE V POEZIJI. — VESELJE V SLOV. GORICAH. Maribor, 21. januarja. Ko mine sv. Anton, prešičji patron, se prične čas svinjskih sedmin širom Slov. goric in drugod. To pa ni karsibodi! Dolge so priprave na ta slavnosten dan: jesenski nakopičeni zakladi kromnirja, repe in korenja so se spremenili v debe­ le plasti mesa in slanine. Gospodar in gospodinja smehljaje označita že daleč v naprej veseli dan kolin ali fureža. Že zgodaj — ko je še tem a — se po­ javijo v hiši mesarji, dekle pripravljajo cele kotle kropa, deca pa tolče kolofonij ali smolo. Noži so nabrušeni, močni mo­ žakarji pripravljeni, v skledo za kri pa še vrže gospodinja pest blagoslovljene soli, s tem je za »krvavo rihto« vse na mestu. Le oni, ki se mu živina smili, ne sme v hlev, ker bi sicer svinjska smrt bila — težka. Baje se je že večkrat do­ godilo, da je svinja — dozdevno že mr­ tva — pobegnila po vasi in ko so jo uje­ li, so jo morali ponovno zaklati. M esar­ ska procedura traja navadno do 10. ure, ko se razširja po hiši že vonj pečenih jeter. T a »južina« je uvod v domač praz­ nik, ki je ponekod eden najslastnejših. Okrog poldneva je na sporedu priprava mesa za prekajevanje, izbira slanine in določevanje mesa za klobase. Obed je enak božičnemu ali novoletnemu obedu, ko se zakolje majhno prase. Na mizo pridejo tudi krapi, gibance in potica, kar se že vse pripravi prejšnje dni. Popoldan in zvečer se napravljajo klobase raznih v rst: kašnate, krvave in mesene, kar da mnogo posla. Šele zvečer, ko je vse go­ tovo, se prične glavna pojedina, podobna bogato obloženi mizi ob času ženitovanj. Povabijo se vsi sorodniki, prijatelji, znanci in sosedje, kolikor pač to dovo­ ljujejo domače prilike posestnika. Ta običaj je bil pred vojno razširjen povsod na Slov. Štajerskem, povojne razmere so pa tudi v tem oziru vplivale kritično. Tako dandanes nekdanjih furežev ni več in s tem je izginil del slavne slovanske gostoljubnosti... Na Pohorju velikopoteznih kolin nik­ dar niso poznali. Sicer je to bil in je še vesel domač praznik, ki se slavi le v ožjem rodbinskem krogu. Tuintam so deležni svinjskih dobrin tudi dobri znan­ ci in sorodniki Znani pohorski pesnik Jurij Vodovnik je »Svinjske koline« spretno opisal v pe­ smi, ki izraža vse veselje, ki je združe­ no s tem opravilom. Naj sledi le nekaj kitic: 1. Veseli čas prihaja, da mati zgodaj vstaja, ma dost’ skrbi, velik’ trpi, da v peč potico vsaja. 2. Prešiče so zredili, jih bodo skor lovili, pa tud’ klobas, za pustni čas tri sorte naredili. Prešiči so debeli, ’mo skor za njim leteli, okol’ oglov, okol’ plotov, dokler jih bomo vjeli. Prešiček š’roko zija, z debelim repom 'zvija. On se boji teh zadnjih dni, ko ga tlačil bo Matija. Tak so pri nas koline, prešičeve sedmine; opravljamo jih vsi tako, dokler še pust ne mine — itd. Furež v nekdanjem smislu je še ohra­ njen v Slov. goricah, posebno pa na Murskem polju. Še dandanes srečaš v teh krajih vesele družbe, ki so se na ko­ linah izborno zabavale. Razne šale, pe­ tje in godba, zraven bogato obložene mize z žlahtnim Ljutomerčanom — kaj si moreš še več ž e le ti? . Iz srca privoščim našim prijateljem širom naše oblasti prav vesele in debele koline! — Četrtstoletni jubilej Češkega kluba u m ariboru Priprave za 25-letnico Češkega kluba___ Prijavljalo se ugledni Čehosiovaki k ude­ ležbi klubove proslave. — Prispe tudi graditelj našega Narodnega doma. Letos dopolni mariborski Češki klub 25-letnico svojega izredno plodovitega ddovanja. Zgodovina Češkega kluba je ozko spojena z razvojem narodne misli v Mariboru. Saj so bili vsi Čehi, ki jih je usoda tekom teh let privedla v Maribor, bodisi pred vojno v avstrijsko službo ali med vojno v vojaške edinice ali v bolni­ ce, člani Češkega kluba, ali pa so se v časih nemške nestrpnosti po mariborskih javnih lokalih zbirali pod okriljem č e ­ škega kluba v Narodnem domu. Vseh 25 let je namreč zboroval, delal in se veseli! veselih dni, ali trpel z nami muke narod­ nega preganjanja in poniževanja Češki klub z majhnimi presledki vedno le v Na­ rodnem domu. Pri naših nacijonalnih pri­ reditvah so Čehi vedno aktivno sodelo­ vali, celo pri ustanovitvah naših društev, kakor pri Sokolu in drugod. Bogata in pestra ter tudi za nas zanimiva je torej zgodovina 25 letnice mariborskega č e ­ škega kluba. V svežem spominu pa nam je vsem oživljeno delovanje Češkega kluba po prevratu, ko je prišlo v smotreno vod­ stvo sedanjega predsednika urarja gosp. Franja Bureša in njegovih marljivih so- trudnikov v odboru: podpredsednika g. Iv. Knopa, ravnatelja g. Gientza, g. Ko- vafa, g. Juroška, g. Šamala, g. Klubičke in drugih. Vzorna je disciplina številne češke kolonije, ki se snide ob vsaki prire- ditvi češkega kluba. Posebno smotreno je delo Češkega kluba za njihovo dopol­ nilno češko šolo. Prihodnje dni bo imel Češki klub svoj 25. občni zbor, na katerem bo tudi defini­ tivno razpravljal o proslavi svoje 25 let­ nice, ki jo namerava v večjem obsegu iz­ vesti tekom poletja v Mariboru. Po vsej Češkoslovaški je klub že razposlal poziv Cehom, ki so svoj Čas bivali v Mariboru, da bi se ob priliki te proslave zopet se- šli v Mariboru, da tukaj skupno obude spomine in se okrepijo za nadaljno naci- jonalno kulturno delo. Kakor zvemo, je klub dobil že iz vseh krajev poročila svo­ jih bivših članov in prijateljev, da se bo­ do z veseljem odzvali vabilu in prihiteli k slavnosti v Maribor. Med drugimi se je oglasil tudi stavbe­ nik Jožef Kner iz kopališča Podebrady, ki je postavil mariborski Narodni dom. Pisal je Čitalnici, da se že izredno veseli obiska jugoslovenskega Maribora. Že iz tega je razvidno, kako odlične goste bo imel Maribor v onih dneh v svoji sredini in je potrebno, da se vsa naša narodna javnost z oficijelnimi zastopstvi vred do­ stojno pripravi za to odlično proslavo, ki bo gotovo odjeknila tudi izven meja na­ še države. Novi moderni brivski in česalni talon ca dame in gospode v Cankarjevi ul. 1 se priporoča. — Postrežba točna. 162 fDestni autobusni promet Za progo Glavni trg—Tezno je uveden sledeči vozni red: Odhod — Glavni trg 5.55, 6.26, 6.57, 7.29, 8.02; odhod Tezno 6.10, 6.40, 7.13, 7.45, 8.20; odhod Glavni trg 11.21, 11.54, 12.27, 13.00, 13.34, 14.07; odhod Tezno 11.37, 12.10, 12.43, 13.17, 13.50, 14.25; odhod Glavni trg 16.44, 17.20, 18.05, 18.37, 19.12; odhod Tezno 17.05, 17.47, 18.31, 18.55, 19.30. Vozni red še ni definitiven in vodstvo avtobusnega prometa prosi za pismene predloge glede sprememb in drugih že­ lja, katerim se bo po možnosti rado ustre­ glo. Upoštevati je pa treba, da je za se­ daj na tej progi samo eden voz na raz­ polago. Stalni vozni red izide prihodnji teden, ko se odpre promet na progi No­ va vas—Glavni trg—Lajteršberg ter sto­ pita vanj še dva nova naročena avtobu­ sa. Od danes naprej oskrbuje vozove z bencinom lastna črpalka, urejena pred mestno plinarno. Mariborski in dnevni drobiž Akt za potrditev mariborskega župana. Mestni m agistrat predloži velikemu žu­ panstvu v ponedeljek akt za potrditev novoizvoljenega mariborskega župana. Danes poteče sicer 8 dni od izvolitve, po­ čakati je pa še treba na eventuelne pri­ tožbe proti volitvam, poslane s pošto. Proslava rojstva princa na šolah. Povodom rojstva drugega princa kra­ ljevske dvojice so imele danes vse ma­ riborske šole pouka prost dan in slove­ sno službo božjo. Koliko tujih državljanov je v Mariboru? Po stanju 1. januarja 1928 sta bila na podlagi policijske zglasilne evidence v Mariboru 2102 tm‘a "nna sicer: Avstrijcev, 585 Čehov, 394 Italijanov, 72 Rusov, 68 Nemcev, 34 Madžarov, 34 Po­ ljakov, 20 Švicarjev, 7 Amerikancev, 5 Rumunov, 2 Angleža, 2 Francoza in 1 Grk. Sadno drevje ob drž. cesti In okrajni za- stopi. Ob državni in nekaterih krajih tudi ob okrajni cesti je bilo svoj čas zasajeno na stotine sadnega drevja, ki se je očividno prav lepo razvijalo. Če pa danes, čez de­ set in več let po vsajenju, pogledaš to drevje, nas mora biti sram, kako so raz­ mrcvarjeni nekdaj tako krasni nasadi. Brezumno žaganje in celo sekanje vej je skoraj na vsakem drevesu zapustilo ne­ ozdravljive sledove in rane, ki se ne bo­ do nikdar zacelile. Januar in svečan sta najbolj pripraven čas za čiščenje drevja. Okr. zastop kot lastnik tega drevja naj kratkomalo skliče vse cestarje v mestu in naprosi n. pr. prof. Priola, da jih po­ duči, kako se drevje pravilno obrezuje in konec bo škode in sramote ob naših ce­ stah. Sram ote pravimo zato, ker nas je pred tujci lahko sram, da imamo tako škandalozno gojeno sadno drevje ob na­ ših cestah. Česar še nimamo. Vsaka boljša hiša ima že danes kak muzikalni inštrument, da goji glasbo aii petje v domačem krogu. Zato je le redko še najti kje kako rodbino, kjer so zapita tej umetnosti vrata. Ne moremo pa te umetnosti gojiti na poldagi domačih kom­ pozicij, ker nimamo lastnih revij. Kakor povsod, se hočemo tudi na tem polju o- samosvojiti. V to svrho so ustanovili ljubljanski glasbeniki posebno revijo. »Nova Muzika« pod uredništvom g. E. Adamiča v Ljubljani. »Nova Muzika« je dvomesečnik, namenjen mladini in začet­ nikom in bo prinašal vse »sorte« instru­ mentalno muziko, solospeve, moderno plesno glasbo in najboljše zbore. »Nova Muzika« je neke vrste potomec svoje- časnih »Novih akordov«, bo pa popolnej­ ša in moderna. Že ime urednika, gosp. E. Adamiča, nam garantira, da se bomo tu­ di v tem oziru pospeli zopet višje in vi­ šje . . . Na mesto segati po tujih šmokih, naj se seznani vsaka rodbina najprej z deli naših umetnikov in gmotno podpira trud naših kulturnih idealistov. Naroči se pri: E. Adamič, Ljubljana in stane 100 Din na leto. »Nova Muzika« naj bi bila v vsaki hiši, kjer imajo glasovir ali gosli. To bo zahteval bon-ton. Nove avtobusne postaje. Po potrebi se uvede na studenški pro­ gi v Cankarjevi, na pobreški progi pa pri železniškem podvozu zasilna avto­ busna postaja. Sprememba posesti. Nadarbina mestne in stolne cerkve v Mariboru je prodala državnemu name­ ščencu Matevžu Černe-tu in njegovi so­ progi Angeli njivo pri Sv. Magdaleni. — Ivo Sever: Oton Župančič. Kot prvi zvezek novoustanovljene, 4- krat na leto izhajajoče knjižnice za iz­ virno leposlovna in kritična dela je izšla pravkar knjiga Ivo Sever, Oton Zupan­ čič s sledečo vsebino: Zupančič v pesmi, tragediji in življenju. O netragičnosti Žu­ pančičevih junakov. — Veronika Deseni- ška: tragedija ali komedija? — Kritika Župančičevih izjav o Veroniki Deseniški — Zupančič in »bodočnost«. — O sloven­ ski kritiki. — Zupančič na razpotju. — Novi vidiki. — Prireditev Veronike De- seniške. — O eklekticizmu. — Zupančič eklektik. — Abonnement (Din 50 za dve številki) naj se pošlje na naslov: >Naša Gruda«, Zagreb, Bakačeva 3. Sokolsko društvo v Mariboru poziva svoje članstvo, da se udeleži p < 5 - greba br. Josecka Ljudevita, ki se bo vršil v nedeljo, dne 22. januarja ob pol 16. uri iz m rtvašnice javne bolnice na Pobrežju. Udeležba v civilu z znakom. Mariborčani, obisk Župančičeve petde­ setletnice v narodnem gledališču v pondeljek, 23. jan. je vaša častna in kulturna dolžnost! Povsod se vrše Zupančičeve proslave pri razprodanih hišah, pa je potrebno, da ne doživi v Mariboru razočaranja naš naj­ večji še živeči pesnik, ki je povabljen na oroslavo, ako pride osebno. Brezobzirne stanovanjske odpovedi, o katerih se je že tolikokrat govorilo na najemniških shodih, se nadaljujejo ter povzročajo mnogoštevilnim revnim dru­ žinam največje skrbi. Tako je te dni ne­ ki večkratni hišni posestnik svojim stran­ kam poslal listke s sledečo, točno nosne- to vsebino: »Podpisani hišni posestnik vam v moji hiši od vas zasedeno stano­ vanje od danes naprej do 1. maja 192S odpovem, in ga imate do tistega časa brez preklica za izprazniti. Če je vam priložnost še popred lahko brez vsega odpoveda izpraznite, kluč imate meni iz­ ročiti. — Podpisani hišni posestnik dam vam na znanje, da bodem od 1. maia 1928 naprej naiemnino povikšal. Gostači- na, Vodarina, Kanalska pristojbina, stro­ ški Dimnikarja, odpelanje Greznice, op« pelja in smeti bode še posebe zaračunje- ne. Če se s tem predpišem ne strinjate lahko vsak čas stanovanje odpovejte.« Nesreča pri delu. Tesar Ivan Pliberšek na Rdečem bre­ gu se je včeraj pri tesanju močno vsekal v desno nogo. Pripeljali so ga v maribor­ sko bolnico. Aretiran priložnostni tat. Sinoči je bil aretiran Franc Breznik 12 Košakov, ker se je sumljivo potikal po ulicah in si ogledoval razna vežna vrata v Frankopanovi ulici. Na stražnici so pre­ gledali ovoj, ki ga je nosil s sabo in naŠU v njem dva mizna prta, dve žarnici in deško srajco. Sumi se, da je izrabil sie- herno priložnost včerajšnjega večera in pobasal v svojo tatinsko malho vse, kar mu je prišlo pod roko. Lastnik perila se poziva, da si lastnino ogleda, ravnotako oškodovanec, ki bo imel v svojih lokalih temo. France, ki še ni odslužil poslednjo enomesečno kazen, bo po nagradi za si­ nočnjo tatvino odsedel obe kazni skupaj. VIII. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem se bo vršil letos 2. do 11. junija. Te dni je uprava razposlala povabila na sodelo­ vanje in priložila prijavne tiskovine. Kdor pošiljke ne bi dobil, naj tiskovine takoj zahteva od urada Ljubljanskega velesej­ ma. Kdor hoče, da si zasigura ugoden razstavni prostor, naj se čimpreje odzo­ ve in odpošlje svojo prijavo. Mariborsko slovensko žensko društvu ima v sredo, dne 25. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze svoj občni zbor. Po občnem zboru predava gdč. Levstikova o smernicah za vzgojo žen­ ske mladine. Vljudno vabimo k udeležbi vse, ki jih zanima delovanje našega dru­ štva, predvsem pa naše članice. Odbor. Občni zbor Sokolskega društva v Ma­ riboru se bo vršil 22. januarja v Narodnem do­ mu. Začetek ob pol 9. dop. Udeležba ob­ vezna. Zdravo! Odbor. 149 PevsVc dr •Ini priredi dne 1. svečana zvečer v gostilni VVombek (Taferria) predpustno maškera- do z godbo in petjem. Pri težavah v črevah. želodčnem in črevesnem katarju, oteče- nju debelega črevesa, pri nagnenju k vnetju slepiča itd. odstranjuje naravna Franc-Jožefov? grenčica najhitrejše vse bolečine. Dolgoletne skušnje v bolnicah dokazujejo, da se s Franc-Jožefovo gieti- čico vpliva na funkcijo črevesja. Ne v potu svojega obraza ampak s pomočjo moderne znanosti pert svoje perilo! Peri perilo ne da pereš, »Radlon« pere sam, pa radi tega še da­ nes kupi en zavitek! Ne škodi perilu. Novi česalni salon, trajne kodre, Cankarjeva ulica 1. 102