C. K. pošti! Nedostavljene številke je poslati administraciji „Eisenbahner“ Dunaj V. Zentagasse 5. rgOSTA VODI POTK SVOBODI ? GLASILO SLOVENSKIH ZELEZNISKIH NASTAVLJEHCEV i mm minut mmtimm t mm initum »mniiiiniiiiiiminiiinuinmiiirnmiuHlU ■Ji UREDNIŠTVO so muh'din v Trstu ulica Madonnina l.r* >• Telefon ■ 1^70 ‘ UPRAVNIŠTVO Dunnj. V.-,— Zentagasse "^Izhaja 1. in 15. vsakega meseca Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina: za celo leto .... 4'40 K za pol leta .... 2-20 K za četrt leta .... 1-10 K Posamezna Številka 18 vin. Št. 24. V Trsiu, 15. detembra 1912. Leto V. Mir z Vami...! Prodno okrvavite meč, čujte glas razuma in rosni opomin ! Mar ne vidite, da na vaši zemlji tli v pepelu, rdečem isker, ki švigajo iz njega l. No vprašajte dvorjanov in plemičev čegava kri so preliva v bitki ! Vprašajte tiste, ki ostavljajo plug in vojnike, kojih kri ni voda ! In kadar slišite njih odkritosrčen odgovor, boste vedeli kaj jo to, kar vidite v pepelu. K 1 o p s t o o k. So nekaj dni in zvonovi bodo vabili verne množice v razkošno okineane cerkve, da Slišijo tam veselo oznanilo : „Mir ljudem, na zemlji!“ Leto za letom se žo skoraj dvatisoč let oznanja množicam isto oznanilo, ali miru še ni ! Koliko tisoč in tisoč grozovitih, krvavih vojn se je že bilo v tej dobi ! In zakaj ( Prelivalo se je že od nekaj človešvo kri v razno namene, liile so se krvave bitke za gospodarstvo posameznih rodbin, za vero, kakor na primer kruta tridesetletna vojna, pa tudi za osvoboditev narodov. Ali je človeštvo pri vsem tem pozabilo na mogočne besede velikega Nazarenca, kojega pozdrav je bil : ,,Mir z vami !“ ? Zlorabljalo se jo njegovo ime za najkrutejše vojne. V njegovem imenu so kristjani poklali tisoče in tisočo, da, milijone ljudi v križarskih in raznih drugih verskih vojskah. Pa tudi v drugih vojnah blagoslavljajo božji namestniki orožje vojnih trum, ki gredo na človeško klanje. Ali so ti ljudje več ne spominjajo besed svojega učitelja, ki jim je dal toliko lepih naukov ? Da, spominjajo se jih že in na jeziku jih nosijo vsak čas. kadar je to njim v korist, ali vkljub temu drugače ravnajo kakor jim pač najbolje kaže. Ni še dolgo tega, ko je na vzhodu divjala krvava vojna. Topovi so grmeli, puške so pokale, gorele so vasi in sela in človeška kri so je prelivala v potokih. In čemu to ? -Mogotci so oznanjali, da je vojna križa proti polmesecu. Ali to jo bila lo pretveza za gospodovalno poželjenje mogotcev, ki so si hoteli prilastiti čimveč zemlje. In zato je moralo tisoče in tisočo mladih, upapolnih ljudi pasti na bojišču ! Vkljub temu, da je na bojnem polju nastala tišina, pa še ni iz sveta nevarnost, da znova prične krvavo klanje še v mnogo večji meri kot kdaj poprej. Grozi nam svetovni požar, ki bj uničil ljudstva, dežele in države. In ravno tisti, ki se imenujejo kristjani in ki je tudi zanje veliki Učenik izrekel besede : „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe !“, hujskajo najljutejše na krvavi ples. Edina svetla točka v toj žalostni sliki je, da so široke plasti delavskega ljudstva tisti činitelj, ki brani nauke Nazarenca zoper privržence njegovih namestnikov na zemlji in manifestira za mir. Socialistični kongres v Basileji jo izrekel geslo : „Boj vojni !“ Človeštvo ima vse dingo in plemenitejše naloge, nego klati in pobijati se na bojiščih. Bojišče dola in trpljenja itak že zahteva ogromne žrtve dan za dnem. Kaj bi se toi j ljudje še nalašč pobijali v škodo človeštva '! Mnogo plemenitejše jo delo za osvoboditev človeštva iz suženjskega jarma kapitalističnega družabnega reda. Iz jarma, ki ga je žo skozi tisočletja nalagala peščica brezdelnih lenuhov širokim ljudskim slojem na tilnik, da si zagotovi prijetno in brezskrbno življenje. Boriti pa se ima delavstvo v prvi vrsti zoper temo nevednosti, ki v njej tiče še milijoni trpinov. Ko bo dovršena velika in plemenita naloga človeštva, zlasti pa delavskega ljudstva, se bo šele uresničilo geslo : „Mir z Vami !“ Strokovno in politično gibanje. V tem boju — prava meščanska vojno, - so združujejo in razvijajo vsi elementi zaljodoeo bilko. Dospe vsi do te točke zavzema koalicija politični značaj. V boju se strnejo mase in se konstituirajo kot razred zase. Interesi, ki jih branijo, postanejo razredni interesi. Toda boj razreda proti razredu jo političen boj. M a r k s ..Eleild der Philosophie*. Važno mesto zavzema v modernem socialnem boju vprašanje razmerja med strokovno in politično organizacijo. Zlasti v zadnjem času so je vnela o tem notranjem problemu socialistične stranke živahna in ostra razprava. Kongres francoskih sogrugov, ki so jo vršil meseca septembra t. I. v Havru, je posvetil naj večjo pozornost tej točki dnevnega reda. Razmerje mod strokovno in politično organizacijo je bilo tudi na dnevnemu redu občnega zbora nemško socialno demokratične, stranko v Avstriji. Sklopi mednarodnega biroja glede čeških separatistov dajejo razpravi pa šo posebni pomen. Stvar torej zasluži našo pozornost. Strokovna organizacija ima svoj natančno zaznamovani smoter in delokrog. Načeluje in vodi delavstvo v boju zoper podjetnike, bodisi privatno, ali državo samo. Toda tukaj ni še vse. Omalovaževali bi pomen strokovne organizacijo, če bi mislili, da je cilj organizacije zboljšanje razmer delavstva na podlagi sedanjega državnega in gospodarskega reda. Težnje strokovne organizacijo segajo preko sedanjih gospodarskih in političnih stikov. Strokovni organizaciji je (ulj o j a -č e n j o in i z p o p o I n i te v b o j 11 o z m o ž-n o s t i p r o 1 o t a r i a t a. ((rganizaeija vodi boj zoper kapitalizem zato, da vrne delavstvu čimveč vrednosti njegove produkcijo, da tako gospodarsko in bojno ojači delavski razred na škodo omahujočega kapitalizma. Organizacija vstvarja razredni značaj delavskega gibanja, kor kaže in razjasnujo pojem razrednih nasprotij. Proletariatu tovarne in poljedelstva usiljuje razredni boj. P r i d o b i t o v v i -š j e p I a č o i n b o I j človeških del o v-nihpogojevje o r g a n i z a c i j i les r o d-s t v o k c i 1 j u. Splošno delavsko gibanje je združiti in pripraviti silnemu, odločujočemu boju za socialno osvoboditev človeštva. V spoznanju končnega cilja organizacijo jo akutna važnost problema. Razredna organizacija ne more hiti enostranska in imeti lo bližnji eilj. Boj se ima biti na vsej črti in vsemi sredstvi. Zato je nujna in neizogibna spojitev obeh faktorjev stranke : politične organizacije in strokovne organizacijo. Treba jo biti v popolni zavesti enakosti pomena strokovnega in političnega gibanja. Stiki, ki vežejo obe organizaciji, so nerazdružljivi. Gospodarski boj, ki ga povzroča strokovna organizacijo, jo boj razreda zoper razred i 11 t a k b o j je povsem političen boj. Strokov-n a o r g a n i z a c i j a j e p r a v z a p r a v s r e d s t v o p o 1 i t i č n e 111 u cilj u. Politična organizacija od druge strani vstvarja potom uplivanja na državo, na zakonodajo in na javnost, pogoje uspešnemu delu in zmagi strokovne organizacije. Obe formi organizacije sta medsebojno navezani. Olajšati in pospeševati si imata skupno delo. Interesi stranko in predvsem interesi delavstva so smoter in navodilo takemu delu. Enakopravno in enakoveljavno zenačenje organizacij sta obenem podlaga večjemu zaupanju in moči. Na Francoskem manjka tako medsebojno razmerje med organizacijami : zato ni zasledovati tam popolnost smotra in doslednih uspehov. V razpravah na zadnjem kongresu v Havru se je zrcalila neenotnost namenov in ciljev. Neki delegat je trdil : „da le strokovna organizacija za-more koristiti interesom delavstva ; politični boji odvračajo proletarijat iz ravne ih neposredne poti". Griffuelhes jo bil pa ravno nasprotnega mnenja : „Politični boji samo spreminjajo temelje in stike razredov. Gospodarsko organizacijo razumemo v teoriji ; v praksi se ne more obnesti, ker 110 pobija državni politični sistem". Niso razumeli smisel razrednega boja, ki ne more biti enostranski, zato se principi kosajo in njih ideje gredo tako očitno navskriž. Nočemo več kot toliko razmotrivati razmere stranke na Francoskem. Nas zanimajo lo stiki med strokovno in politično organizacijo. Skušnja nam pravi, da ni v nobenem slučaju ena organizacija oškodovala samostojnost druge. Direktni, odločujoči vpliv politične organizacije na strokovno ni mogoč. Politični boj se razvija vsporedno s strokovnim bojem. Že ta naravni, po socialnem zakonu napredka so izvršujoči se proces izključuje vsako prednost v boju in razvoju. Splošni razvoj zenačuje moč in pomen obeh organizacij. Že Internacionala so je zavedala potrebe strokovne združitve proletariata.' Kapitalizem jo pobijati nele na političnem ampak tudi na gospodarskem polju. Ali absurdno in pogubonosno bi bilo zavreči politični boj. Na prvem kongresu Internacionale se je utemeljevalo potrebo strokovnih organizacij tako : ..Snovati je strokovne organizacije. ki naj podpirajo politični poj v javnih zastopstvih. Sistem mezdnega dela in kapitalističnega gospodarstva zahteva, da se da boju delavstva obenem gospodarski značaj. Tem organizacijam naj bo cilj politična sprememba sistema". Poli- tična ustanova je vstvarila gospodarsko razredno ustanovo. Torej vsestranski, konsekventni in smotren boj na razredno gospodarski in politično razredni podlagi. Najvitalnejši interes stroko v n e o r g a n i z a c i j e pa je, da svoje člane tudi politično organi z i ra. Močna politična organizacija ustvarja pogoje zmagi in pridobitvam strokovne organizacije. Harmonično sodelovanje obeh strankinih faktorjev, političnega in gospodarskega, je pogoj uveljavljenju delavskega razreda nad premočjo kapitala in razredno privilegiranih državnih inštitucij. V skupnosti borbe je gotovost zmage. Socialno zavarovanje. Nezgodno zavarovanje železničarjev. V zadnji številki našega lista smo podali kratko poročilo o seji pododseka za bolniško in nezgodno zavarovanje železničarjev, ki je bila dne 5. in. 6; novemnra ' 1. Razprave in sklepi so bili nad vse važni. V naslednjem podajmo natančnejše poročilo o posvetovanju pododseka. Sodr. poslanec T o m s c h i k predlaga črtanje § 265 socialno zavarovalnega zakona o strnitvi rente. Nemško nacionalni poslanec Krov je proti črtanju § 265. Zagovarja stališče vlade. O § 266 glede organizacije načelstva zavarovalnice železničarjev je Kroy zagovarjal trorazdelbo načelstva. Tretjina članov načelstva naj bi sestojala iz imenovanih oseb. Predlaga, da smejo biti imenovani v načelstvo le v službi se nahajajoči železničarji ; zastopane naj bodo pa tudi one razne organizacije, ki dosedaj niso imele zastopstva v načelstvu zavarovalnice. Poslanec Burival je za črtanje § 265 ; je obenem za trorazdelbo načelstva. Zoper predlagano trorazdelbo načelstva in da zagovarja predlog za črtanje § 265 o strnitvi rente, je prevzel besedo poslanec T o m s c h i k, ki je izvajal sledeče : Ponovno smo že dokazali oškodovanje interesov železniškega osobja potom § 265. V parlamentu in v delavskem svetu in na neštevilnih shodih smo predočili posledice tega zakona za najvitalnejše interese železničarjev. Zakon iz leta 1894 je jamčil ponesrečenim železničarjem pravico do nezgodnih prejemkov brez ozira na to, če je bil ponesrečeni potem vpokojen ali provizioniran. Zakon fiksira ponesrečenemu pravico in te pravice ni mogoče enostavno z drugo določbo krajšati. Tedanji trgovski minister grof Wurmbrand PODLISTEK. Predpisi za prometno službo. (Dalje.) O d d e 1 e k IV. Preiskava in oprema voz. C le n 2«. Preiskava voz in njih oprema. 1. Vozovi, ki nimajo revizijskega znaka ali pa imajo take pomanjkljivosti na sebi, ki bi utegnile ogrožati varnost obrata, ali pa provzročiti poškodbo oseb, živalij ali blaga, se ne smejo vpo-rabljati. 2. Novi vozovi morajo biti pred oddajo v obrat preiskani. V dokaz, da se je to izvršilo, jih je opremiti z revizijskim znakom. 3. Vsak voz morajo vlakopospešeValni in de-lavniški organi od časa do časa temeljito preiskati (periodična revizija). Izvršeno periodično revizijo je na vozu označiti z revizijskim znakom. 4. Predno zapusti vlak izhodno postajo, morajo zato določeni organi njega vozove preiskati, na med postaj ali pa le v toliko, v kolikor to pripušča postanek vlaka. Ta preiskava ima v glavnem obsegati preiskovanje za obrat voznega stanja voz kakor tudi obratno varnost tovora, v kolikor se more to po ' vnenjosti presoditi, potem zatvore in spetje, službene pripravnosti zavor kakor tudi predpisano mazanje osnih tečajev. 5. Če nastane dvom pri presoji vozovnih po-kvar, je treba pritegniti v to poklicane vlakopo- je izjavil, da se ima plačati ponesrečenemu železniškemu uslužbencu nezgodno rento ne glede na penzijske ali provizijslce prejemke in da je ponesrečenim železničarjem zagotoviti prejemke, ki bi odgovarjali potrebam. Sestava § 265 krši zasebno pravo železničarjev. če železniški uslužbenec prispeva pokojninskemu ali provizijskemu skladu in če potem vživa pokojnino ali provizijo je to njegova zasebna stvar in zavarovalnica zoper nezgode nima iz tega kovati kapital. Tega mnenja je tudi predsednik državnega sodišča dr. Unger, ki o tem pravi : „Ce si kdo kupi potom svojih prispevkov pokojninsko pravico, je to njegova zasebno pravna pravica, ki se mu jo ne more na nikak način odvzeti ali krajšati". Nerazumljivo nam postaja sedanje postopanje vlade in parlamenta napram zavarovanju železničarjev. Umestno bi bilo omeniti naziranje obeh zbornic in vlade ob sprejemu zavarovalnega zakona leta 1894. Bilo je splošno utrjeno mnenje, da je razširiti in ustrojiti zakon na moderni in potrebam odgovarjajoči način. Zlasti važno je 1 mnenje, ki ga je tedaj izrekla juridična in ljudsko gospodarska komisija gospodske zbornice. ..Komisija ne more že iz pravnega stališča utajiti potrebo, da se zadostno zavaruje železniško osobje zoper gospodarske posledice nezgod. Pri tem je uvaževati službene razmere uslužbenca. Služba je naporna, težavna in nevarna • in zahteva, da je vsak posamezen uslužbenec odgovoren napram upravam in potujočemu občinstvu. Zahteva se zato mnoge prisotnosti duha. To je mogoče le, če nima uslužbenec gospodarskih pomislekov. Treba je torej zadostno oskrbeti železniškega uslužbenca zoper nezgodne posledice. Ze zakon iz leta 1869 zagotovlja železničarjem take pravice. Kakor vidimo torej, so tedanji kompetentni krogi vse drugačno mislili o nezgodni renti in o nezgodnemu zavarovanju sploh. Nezgodno rento je plačati ponesrečenemu železniškemu uslužbencu ne glede na to, če on obenem vživa provizijo ali pokojnino. Za utemelji-vati tako zahtevo zadostuje sklicevanje na temeljne državne zakone. In zakon je v tem .oziru jako precizen. Tu ne more biti dvoma. Vsako avstrijsko sodišče bi proglasilo kot nemoralni čin sklep enak onemu, ki se ga hoče uveljaviti pri nezgodni zavarovalnici železničarjev. Pokojnino in provizijo si je uslužbenec dokupil s svojimi prispevki ; to je njegova zasebna pravica, na račun katere se ne more odmerjati druge službene, po zakonu zagotovljene pravice. Nato zavrača sodr. Tomschik predlog nemško nacionalnega' poslanca Kroya, ki iz strankarskih razlogov zahteva trorazdelbo načelstva zavaroval- speševalne ali delavniške organe, kjer pa teh ni. pa strojevodje. 6. Za odpremo oddava vozila, ki tečejo na lastnih kolosih, morajo vlakopospeševlni ali dela vniški organi preiskati pred njih odpošiljatvijo. 7. V ostalem pa se mora vršiti preiskava voz po zato obstoječih posebnih predpisih, zlasti po določbah društvene vozovne pogodbe. 8. Vozove, ki niso pripravni za tek, ali pa so poškodovani, potem vozove, ki se jih ne sme naložiti ali pa če imajo nerabno zavoro, je na obeh straneh označiti zato z določenimi listki. 9. Na progi iz tira skočivše vozove, ki se jih je zopet dvignilo na tir, se sme le tedaj odpremiti do bližnje postaje, a ko jih je strokovnjak (strojevodja) spozna! sposobnim za vožnjo. Le-teh kakor tudi drugih voz, ki so na kaki postaji skočili iz tira, se ne sme odposlati prej. dokler se jih ni strokovno preiskalo (po delavniških ali vlako-pospeševalnih organih). 10. Za pravočasno dostavo vozovnoopremnih predmetov in njih porabno stanje mora skrbeti izhodna postaja vlaka, ali v danem slučaju za zaizmeno teh predmetov določena medpostaja. 11. Kriti tovorni vozovi, ki se jih ima vpo-rabiti za vojaške transporte, morajo biti po predpisi za vojaške transporte na železnicah opremljeni s predpisanimi opremnimi predmeti. 12. Glede na ravnanje z opremnimi predmeti sprevodniških, osebnih in specialnih osebnih voz (dvornih, salonskih in komisijskih voz) v prometu na lastni železnici, kakor tudi v prometu z železnice na železnico veljajo dodatne določbe društvene vozovne pogodbe. nicc. Razumemo, da ne more biti gospodu Krovu všeč, če je polovica načelstva zavarovalnice zasedena od socialno demokratičnih zastopnikov. Ali tu se ne gre za stranko. Tu se gre v prvi vrsti za koristi ponesrečenih uslužbencev. Dosedaj so interese teh najbolje varovali socialno demokratični zastopniki. Zato imamo tudi v načelstvu polovico zastopstva. Ugoditev predlogu poslanca Kroya bi značilo uvedbo najhujšega politikan-tizma v načelstvo inštitucije, ki ima predvsem varovati le interese železničarstva izven političnih ozirov. Ni res, da bi trorazdelba načelstva koristila železničarjem. Gospodu Krovu se gre le za to, da bi se sestavo načelstva spremenilo na način, da bo polovica članov iz zastopnikov podjetnikov (ki je v našem slučaju država sama) in ena tretjina pa iz od podjetnikov imenovanih oseb. Delovanje tretjine izvoljene od železničarjev bi bilo tako docela paralizirano. Poslanec Tomschik ugovarja konečno z neovrgljivimi dokazi izvajanjem sekcijskega načelnika pri železniškemu ministrstvu pl. Glanza, ki pripisuje dejstvu, da se izplačuje obenem nezgodno rento, provizijo in pokojnino, vzrok tolikim nezgodam, ki se jih navadno le simulira. Vemo zakaj je v Prusiji in v Nemčiji vse manj nezgodnih slučajev. Postajne in prometne naprave so tam vse večje in modernejše nego pri nas v Avstriji. Tukaj imamo postajne in prometne naprave, ki niti od daleč ne odgovarjajo namenu. Prometno delo je za našega uslužbenca vse nevarnejše nego za uslužbenca v Nemčiji. Pripisovati veliko število nezgod simulaciji je abotno in nepravično. Naj se pove enostavno, da se hoče varčevati na škodo ponesrečenih železničarjev. Socialno politiko, ki jo razvija tukaj železniško ministrstvo je najostreje obsojati. Priporoča sprejem predloga, da naj se črta § 265 zavarovalnega zakona. Predlog sodr. Tomschika je odklonjen, sprejeta je vladna predloga .Trorazdelba je sklenjena zoper glasove socialnih demokratov. Sklep in razprave, ki so nato sledili, smo že objavili v pretečeni številki. Prihodnjič objavimo debato in predloge seje, ki se je vršila drugi dan 6. novembra. (Dalje prihodnjič.) Dr. Oton Bauer : Boj za Macedonijo. 2. Boj proti Fanarju. Med turškim gosposkim razredom in slovanskimi kmeti stojita grško meščanstvo in grško svečeništvo. Ko so si Turki osvojili balkanski pol otok, je bilo uničeno slovansko plemstvo, ali pa je prestopilo v islam. Slovani so postali narod siro- 13. Vozem dodane premične opvemne pred-mčte mora vlakovodja na podlagi tozadevnega seznama ali predane listine prevzeti pred odhodom vlaka. Na postajah kjer menja osobje, se mora izvršiti predaja vlakovodji, ki prevzema vlak, na končni postaji pa zato poklicanemu postajnemu nameščencu. 14. V zimskem času se opremi v prometu se nahajajoče osebne vozove z gonjami (kočami), preprogrami ali odejami. Njih vlaganje in oskrba kurilnih priprav je naloga prometnih nameščencev. Glede ravnanja s kurilnimi pripravami, so posebni predpisi. 15. Če kak potnik poškoduje kak voz ali pa njega opremne predmete, ali pa jih močno umaže, je od njega zahtevati odškodnino po zato določenem ceniku, če se potnik brani plačati ta znesek, ga je na bližnji postaji, če dopušča postanek vlaka, najkasneje pa tam kjer zapusti vlak, oddati po-stajenačelniku ali pa vlakovnemu odpravniku. Če bi le-ta ne mogel izterjati odškodnine, mora ugotoviti identiteto potnika, in to če treba po oblastniških organih. Ukrep mora vlakovodja zabeležiti v urniku ali pa v zato določeni tiskovnici. Beležko mora potrditi vlakovni odpravnik. 16. če poškoduje voz ali pa njegove opremne predmete vojaškemu transportu pripadajoča oseba, je prositi transportnega poveljnika, da izterja odškodnino, če bi ta zahteva osala brez uspeha, je dejstvo zabeležiti v urniku ali pa zato določeni tiskovini ter natančno navesti vojaško krdelo, ime in stopnjo (šaržo) transportnega poveljnika, kakor je zabeleženo v transportni nakaznici. (Dalje prihodnjič.) mašnih, tlačenih, nekulturnih kmetov, brez književnosti, brez političnega življenja, brez višjo izobrazbe. Srbi in Bolgari so bili od začetka turškega gospodstva do osvoboditve izpod turškega jarma narodi brez zgodovine. Drugače Grki. Bili so gosposki razred v bizantinskem carstvu, na čegar razvalinah se je zgradilo carstvo Osmanov. Grki so ostali tudi pori turškim gospodstvom krščanski gosposki razred balkanskega polotoka. Ne le v sklenjenem jezikovnem okolišu proti jugu balkanskega polotoka, tudi v slovanskih, rumunskih in albanskih krajih so bili Grki premožen sloj mestnega prebivalstva ; trgovci, zakupniki davkov, menjalci, višja duhovščina, učitelji, zdravniki so bili povsod Grki. Tvorili so torej buržvazijo krščanske rajč turškega carstva. Zato niso Grki nikoli tako globoko propadli nego Slovani. Bili so narod z zgodovino, ljudstvo z lastno književnostjo, s posebno kulturo, z lastnim političnim življenjem, dočim so bili* Slovani pahnjeni v bedo kmečkih narodov brez zgodovine. Na čelu grškega prebivalstva je bilo fanar-jotsko plemstvo. V Fanarju, grškemu delu Carigrada, so Turki naselili žlahtne grške rodbine. Bile so tudi pod turškim gospodstvom privilegirani razred : Bili so bogati trgovci, lastniki ladij, bankirji, s katerimi je imela turška vlada svoje kupčije. Vse visoke in mastne službe grške cerkve so bile prihranjene njim. Mnogo izmed njih je doseglo velik vpliv v službi sultanovi. Tudi krščanski knezi, ki so vladali v Moldavi, v Valahiji, na otoku Samosu kot vazali Sultanovi, so bili po pokolenju fanariotski aristokratje. Najvažnejše sredstvo grškega gosposkega razreda je bila grška ccrke turškem carstvu. Vsi pravoverni kristjani v Turčiji ne samo Grki, temveč tudi Rumuni, Srbi, Bolgai'i, Albanci —- so bili pod oblastjo skumenskega patriarhata v Carigradu. Njene cerkvene občina so bile edina organizacija krščanske raje, njene šole edino ognjišče krščanske znanosti, njih vpliv edina obramba proti turškemu samovolju. Ampak ta krščanska cerkev je bila docela grška. Grški jezik je bil jezik cerkve, šole in občine. Gospodarska, cerkvena in duševna premoč Grkov je podvrgla višje stanove vseh krščanskih narodov grškemu jeziku in kulturi. Vsak Rumun, Srb ali Bolgar. ki je dosegel bogastvo, višjo izobrazbo ali višjo službo, je prevzel grški jezik. Kakor je na Češkem v 17. in 18. stoletju, vsak Ceh, ki je stopil v gosposki razred, prevzel nemški jezik, kakor je v Belgiji meščanstvo tudi v flamskem delu uporabljalo francoščino kakor so si na Finskem višji stanovi asimilirali švedskemu gosposkemu razredu, tako so v celi turški dežel — tudi v Moldavi, v Valahiji, v Srbiji in Bolgariji vsi bogati in izobraženi ljudje postali Grki-„ Grško" in „krščansko" je postalo isto. Slovanske kmete, nad katerimi je vladal patriarhat, so imenovali : Grke, ki govore slovanski jezik. Ko so viharji velike francoske revolucije razsajali po stari Evropi, ko je pohod Napoleona izpodbudil fantazije narodov jutrovnih dežel in ko so se ideje evropskega liberalizma razširile tudi med grško inteligenco balkanskih mest, je pričelo narodno gibanje Grkov. Osvoboditev krščanske raje od osmanske vlade je pomenjala zanje izgon Turko v iz Evrope in ustanovitev grške države, katera naj bi kot postavni dedič bizantinskega carstva obsegala vse dežele, v kateri sta vladala grška cerkev in grško meščanstvo; torej evropsko Turčijo v celem takratnem obsegu, vštevši Ru-munijo, Srbijo, Bolgarijo. To je bila „velika ideja" novega helenstva. Grški upor ni pričel v Grčiji, temveč v Valahiji. Prva krdela vstašev so bili srbski in bolgarski jezdeci. Ampak, na južnem delu balkanskega polotoka, kjer se je moglo grško meščanstvo opirati na grške kmete, je bil grški upor zmagovit. Proti severu pa je imel nepričakovan in nezaželjen uspeh. Dvignili so so tudi tu krščanski narodi, ali ne, da bi se morda borili za „veliko idejo helensko", temveč za osvoboditev toliko od turškega fevdalizma, kolikor tudi od premoči grške cerkve in grškega meščanstva. Grška cerkev je pod turškim gospostvom vršila veliko socialno nalogo. Njena organizacija je varovala kristjanom široko, daleč črez cerkvene stvari sezajočo avtonomijo. Njena šola je rešila del stare bizantinske kulture za našo dobo, ravno tako kakor je na zapadu ohranila katoliška cer- kev dedščino zapadnorimskega cesarstva skozi stoletja srednjega veka, dokler ji nista dala humanizem in renesansa novega življenja. Ampak patriarhatu podvrženi narodi so drago plačali to grško dobroto. Rumunci, Srbi, Bolgari so čutili, da jih grški trgovec, grški oderuh, grški zakupnik davkov nič manj ne izkorišča nego turški veleposestnik. „Bolgar dela, Grk drži za plug", pravi ma-cedonski pregovor. Najhuje pa jih je tlačila grška cerkev. Patriarhat je škofovske stolice prodajal tistim, ki so zanje več ponudili, škofi so visoko kupno ceno, za katero so si kupili ta urad, iztirjali od vernikov s tem, da so jim naložili visoke cerkvene davke. V nekaterih krajih Turčije je bila tudi nižja duhovščina grška ; tu slovanski kmet ni razumel jezika svojega duhovnega pastirja. V drugih krajih je bila duhovščina na deželi kmečkega pokolenja. V tem slučaju je bila tem globlja razpoka med pomanjkanje trpečim slovanskim duhovnikom v vasi in bogatim, nasladno in razuzdano živečim grškim škofom v mestu. Ce je grški škof s turško stražo jezdil skozi slovanske vasi ali če je po turških vojakih dal izterjevati cerkvene davke, so videli v njem zaveznika sovražnih turških gospodarjev, so videli v njem užitkarja turškega gospodstva, slonečega na izkoriščanju krščanskega kmečkega ljudstva. Tako se je nakopičilo strastno sovraštvo proti grštvu v ljudskih množicah. Ko so Grki začeli svoj boj za osvoboditev proti turškemu gospodstvu, so zagledali za hrbtom oborožene, ne le proti Turkom, ampak tudi proti sebi, rumunske in slovanske kmete. V sedemdesetletni dobi revolucije, ki je pričela s srbskim uporom leta 1904 in končala z ru-sko-turško vojno leta 1878, so se osvobodile od turškega gospodstva Rumunija, Srbija in Bolgarska. Z gospodstvom Turkov je padlo tudi gospodstvo Fanarja v teh deželah. Fanariote so pregnali s škofovskih stolic, grški jezik so nadomestili v cerkvi in šoli z domačim ljudskim jezikom premožni in izobraženi razredi — bojarji in meščanstvo kateri so s e bili prej pohelenili, so se vrnili k jeziku ljudstva. Mladi narodi so si ustvarili književni jezik in narodno literaturo. Tako se je izvršilo tukaj v boju proti grštvu enako probujenje narodov brez zgodovine, ki je v Avstriji kakor na Ogrskem, v Belgiji kakor na Francoskem, v Rusiji kakor v Indiji eno izmed velikih zgodovinskih dejstev naše dobe. V Macedoniji, katera je stala pod turško oblastjo, je trajala vlada grške cerkve veliko dalje. Ampak po letu 1878 se je začelo tudi tu slovansko gibanje. V letu 1870 se je bolgarska cerkev odcepila od grške ; po svojem poglavarju se imenuje ek-sarhat, ta pa patriarhat. Prva se poslužujev cerkvi in šoli bolgarskega, druga pa grškega jezika. Ko se je cerkev najprej v Bolgariji osvobodila od grštva, je skušala tudi v Macedoniji pripraviti cerkvene občine za odstop k eksarhatu. Med Ma-cedonijo in Bolgarijo je živahno preveljevanje. Veliko Slovanov živi kot častniki, uradniki, učitelji, zdravniki, odvetniki, trgovci in rokodelci v Bolgariji, fte večje je število macedonskili kmetov, ki hodijo v Bolgarijo in tam delajo kot mezdni delavci, da se vrnejo po nekoliko mesecih ali letih s prihranki v domovino. Te dve skupini izselnikov pospešujeta propagando eksarhata. Ta v Bolgariji naseljena, k bolgarsko-narodnemu čuv-stvovanju vzgojena macedonska inteligenca stoji v boju proti patriarhatu v prvi vrsti, ona je uredila organizacije, ki agitirajo v slovanskih cerkvenih občinah v Macedoniji za pristop k eksarhatu. Med macedonskimi kmeti, ki so delali v Bolgariji kot delavci in so tam upoznali bolgarsko cerkev in šolo, najde ta agitacija ugodna tla. Bolgarska država jo podpira z velikimi denarnimi sredstvi. Upa, da bo razširjenje bolgarske cerkve in šole v Macedoniji pripravilo pot končni aneksiji potom Macedonije. Tako prestopajo v Macedoniji občine zaporedoma k eksarhatu. Kjerkoli se to dogodi, se nadomesti grški duhovnik z bolgarskim. grška šola z bolgarsko. Patriarhat se brani proti tej agitaciji ; v tem obrambnem boju dobiva pomoč ne h' od narodno čutečega grškega meščanstva macedonskih mest, ampak tudi od strani grške države, ker če se izpreminjajo v Macedoniji „Grki, ki govorijo slovanski jezik" v eksarhistične Bolgare, potem je pokopano upanje na „Veliko idejo" helenstva, na veliko državo s Carigradom kot glavnim mestom. Tako postaja Macedonija torišče silnih bojev med eksarhisti in patriarhisti. Razbojniške čete so v zgodovini balkanskega polotoka igrale vedno veliko vlogo. Hajduki so dali srbskemu uporu, klefti grškemu najdrznejše bojevnike. Tudi v boju med eksarhisti in patriarhisti v Macedoniji sta obe stranki postavili v svojo službo razbojniška krdela, sestavljena iz capinskega proletariata macedonskega. Najprej so macedonski odbori v Bolgariji ustanovili oborožena krdela, katerim so naložili, naj prisilijo v Macedoniji cerkvene občine na pristop k eksarhatu. Ta krdela so napadala slovanske občine, so morila pristaše patriarhata in silile kmete na prestop k eksarhatu. Sredstva za to vojno, katere se je vodila po načrtu iz Sofije, je dala deloma bolgarska država, deloma so dobili sredstva potom kontribucije od strani bogatih Grkov v Macedoniji. Grki so se branili s tem, da so tudi oborožili krdela, katera niso z eksarhističnimi občinami nič boljše postopala, nego bolgarska krdela s pristaši patriarhata. Tako so spoznale vse slovanske občine v Macedoniji, da so izročene izsiljevanju krdel ; včeraj so bile prisiljene, da se določijo za pristop k eksarhatu ; danes se prikaže naenkrat grško krdelo in jih prisili, da se vrnejo k patriarhatu. Turške oblasti, ki so imele premalo vojakov na razpolago, niso bile v stanu preprečiti to ban-ditstvo krdel. V bojih teh krdel so Bolgari ostali zmagoviti. Neprenehoma so izpodrivali tudi v Macedoniji grško cerkev. Gosta mreža eksarhističnih občin se razprostira po deželi. Tako se je tudi tukaj, kakor prej v Rumuni ji, Srbiji in Bolgariji, izvršila osvoboditev od gospodst,a Fanarja. Samo v južnem delu, kjer so naseljeni grški kmetje,’ in v ne katerih mestih, je grštvo ohranilo svojo moč. V največjem delu Macedonije so v šoli in cerkvi nadomestili grški jezik z bolgarskim. ,.Velika ideja" helenizma je mrtva. (Prevedel R. T.) Poslabšanje mezdnih in službenih razmer na c. kr. državnih železnicah. Pred leti je železničarska organizacija pričela akcijo v parlamentu in izven njega v svrho zboljšanja razmer delavcev na c. kr. državnih železnicah. Uspeh akcije je bil ta, da je morala vlada od 21 milijonov določiti deset milijonov kron izrečno zato, da se zboljša plačilne in napredovalne pogoje delavcev državne železnice. Opravičeno je bilo pričakovati, da bodo delavci opazili gmotne koristi določene svote. V resnici se je pa zboljšanje vršilo na jako nerazumljivi način. Dejstvo je, da se zdaj delavci nahajajo v slabših mezdnih in na-predovalnih razmerah nego pred izvedeni toli proslavljeni regulaciji. Poslabšale so se celo določene temeljne plače, ki so sedaj povsod različne. Ge ima n. pr. delavec na Dunaju 3 kron dnevne plače, ima delavec na severni železnici le 2 kron in 80 vin. dnevnega zaslužka. Plačilno napredo-valni roki so se podaljšali od 2 na 3 leta : mesto za 20 vin. kakor doslej, napreduje delavec vsa-kikrat le za 10 vin. To splošno poslabšanje razmer se pa še ni ustavilo. Sistematično in neprekidno se poostruje položaj. Organizacija je primorana zopet zavzeti stališče zoper tem razmeram, ki bo treba pa naj. si bodi upravam ljubo ali neljubo — docela spremeniti. Dne 27. novembra 1912 je poslanec sodr. Tomschik predložil železniškemu ministrstvu sledečo interpelacijo: Po uvedbi novega delavnega reda se je mnogim kategorijam poslabšal delavni čas, izplačevanje izvanrednih ur, nedeljsko, prazniško in nočno delo, kakor tudi substitucijske in službe proste dneve. Mezdni red, ki ga namerava uvesti železniško ministrstvo znači hudo poslabšanje dosedanjih mezdno napredovalnih dob. Medtem ko dosedanji boljši mezdni red še ni bil povsod uveljaven, se pa novi mezdni red, ki še,ni uzakonjen, že uveljavlja na posameznih ravnateljskih okrajih. Posamezne doklade za posebna dela so bile ravno z ozirom na novi mezdni red odklonjene. Kvali-ficirhnim delavcem se /bode spremenilo mezdne pogoje na način, da bode temeljni plači odvzeta za dobo Vporabe veljavna doklada in sicer tako : delavec, ki je nastopil službo s 3 kronami dnevne letu 1913. onih bojev, ki jih bodo imeli zaradi pogodb delavci v drugih deželah, katerim izreka kongres že sedaj svoje simpatije in svojo solidarnost. Kongres je zaključil sodrug Oliva po krat*-kem pozdravnem govoru in so priredili navzoči sodrugu Olivi prisrčne ovacije. Tržaška deželna konferenca. V nedeljo 8. t. m. zjutraj so se sešli dele-gatje tržaškega slovenskega politično organiziranega delavstva na deželno konferenco, ki jo je sklicala deželna organizacija jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu. Navzočih je 60 delegatov. Konferenco otvori dosedanji predsednik političnega odbora sodrug Regent ob pol 10. dopoldne. Za predsednika konferenci sta izvoljena sodruga I'1 r a n M i o s t in 1 g n a c i j Mihe v c , za zapisnikarja pa sodrug Golouh. Milost prevzame predsedništvo in se zahvali za izkazano zaupanje. Prečita pismo iz-vrševalnega odbora, ki pozdravlja konferenco in ji želi najlepšega uspeha. T o d e s c h i n i, strokovni tajnik, pozdravlja. konferenco v imenu strokovns komisije in vseli strokovnih organizacij. Š u b e r pozdravlja v imenu italijanskega političnega odbora. Vsi trije pozdravi so bili sprejeti z navdušenim aplavzom. Nato so bile volitve potrebnih komisij in so bili izvoljeni : .1 n h a r t, R o ž e, Klinc v komisijo za pregledovanje mandatov; Bizjak, Sešek, Gruden v komisijo za redigiranje predlogov : K e r m o 1 j, K u k, M a k u c, B a- t i s t i č, La v r e n č a k v komisijo za predložitev novega političnega odbora in nadzorstva. Nato poročajo sodrugi Rege n t, G o I o u h in G r u d e n o delovanju političnega odbora. Sodrug S e š e k poda poročilo nadzorstva, iz katerega je razvidno, da je izvršil politični odbor svojo dolžnost v polni meri in da je uprava v popolnem redu. O poročilu se je vnela razprava, katere so se udeležili sodrugi Gaspari, Ferfolja. Kormolj, Milost, Kopač, Iglič in drugi. Sodrug Puec h e r je podal poročilo o delovanju mestnih svetovalcev. Konferenca je vzela poročilo z zadovoljstvom na znanje in izrekla topli) zahvalo za delavnost socialističnih zastopnikov v mestnem svetu. Iz. poročila sodruga Pue-cherja je razvidno, da se v mestnem svetu niti ne ve, da sede tam tudi slovenski narodni zastopniki. Konferenca je bila zelo živahna. Pri vsaki točki in po vsakem poročilu je sledila razprava, ki so se udeležili malodane vsi navzoči. V novi politični odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi : R u d o 1 f G o 1 o u h, I v a n G r u d e n, F ran Batisti č, 1 g n a c M i-h e v c, Anton V a u poti č, F r a n M i-I o s t, F r a n S k o bi in Antonij a G o r-n i k o v a, V, nadzorstvo pa sodruga Avgust G a s p a r i in F r a n. S e š e k. Sprejete so bilo sledečo resolucije : I. Deželna konferenca jugoslovanske socialno demokratične stranke, zborujoča v Trstu 8. decembra 15)12. izjavlja, da mora biti nastop tržaške socialne demokracije kakor vedno enoten tudi pri prihodnjih volitvah v mestni svet in deželni zbor tržaški. Dočim izreka že danes, da mora nastopiti stranka s svojimi kandidati v vseh mestnih in okoličanskih delavskih volilnih okrajih, prepušča glede drugih volilnih skupin in glede eventualnih ožjih volitev odločitev strankinim zastopstvom, ki naj se ravnajo na način, kateri bo stranki in stvari najbolj koristen. plače in je dosedaj napredoval do 3 krone in 30 vin. bo, če je medtem postal preddelavec lahko odtegnjen svojemu mestu in dobi 3 krone in 30 vin. plače ; odvzame se mu pa doklado 40 vin., njegova dnevna plača bo znašala tako 2 kron in 5)0 ! Torej še 10 vin. na dan manj zaslužka kakor ob začetni plači. Deset let nadaljujoče poslabšanje stabiliziranja potom znižanja odstotkov stabiliziranih, oškodovanja na prejemkih, preslcočitev celih kategorij .i t. d. se je še bolj poostrilo z zvišanjem gornje zaokrožile meje od 50 da 100 kron in od-trganjem izvanrednega in nedeljskega izplačevanja že stabiliziranim delavcem. Uvedba novega delovnega reda bi značila na eni strani majhno zboljšanje, na drugi strani pa bi se znatno podaljšal delavni čas, izvanredne ure bi se vračunale mesto poldrugo k ra 11 vo pet-četrtkratno, nočno delo mesto podvojeno, pol-drugokratno in zmanjšalo bi se tudi število plačanih prostih dneh. Majhnemu zboljšanju na eni strani bi se podvojeno odvzelo učinek na drugi To velja tudi za mezdni red. Kjer še niso uradno določena napredovanja se te vršijo po načinu novega mezdnega reda. Zato trpijo delavci nemalo škode. Doklade in prosti dnevi so jim odtegnjeni, eno in dveletni roki so se podaljšali na tri ; napredovalni znesek se je znižal za 10 vin. in sicer že predno, da bi se uveljavil nov mezdni red. Že oil I. julija se ne izplačuje mezdno napredovalne zneske prizadetim delavcem. Ukrepi železniškega ministrstva napravijo utis, da se hoče z navideznimi manevri oškodovati delavce. Znesek, ki se jim dovoli na eni strani v svrho zboljšanja njih položaja, se jim s splošnim poslabšanjem službenih in mezdnih razmer docela in morda celo pomnoženo odvzame. Podpisani stavijo zato železniškemu ministrstvu sledeča vprašanja : Je gospod železniški minister pripravljen urediti razmere delavcev na način, da njim zboljša njih položaj v smislu sklepa državne zbornice dne 16. decembra 1911 in sicer tako, da se ne bo obstoječe boljše mezdno napredovalne roke, delavne razmere, izplačevanje izvanrednih ur i. t. d. poslabšalo z uvedbo novega mezdnega reda, delavnega reda in norm stabiliziranja 1 Je gospod železniški minister pripravljen po-' dati natančno poročilo o vporabi svote določene od parlamenta v svrho zboljšanja položaja železniških uslužbencev t Strokovni kongres v Trstu. Dne 1. in 2. t. m. se je v Delavskem domu v Trstu vršil šesti kongres strokovnih organizacij. Navzočih je bilo 51 delegatov iz Trsta, ld iz Goriške, 5 iz Istre in 4 iz Dalmacije. Predsednikom sta bila izvoljena sodr. posl. Oliva in K e r m o 1 j , zapisnikarjem P i s i n i in C o v i t z. Oliva pozdravlja navzoče in prečita przo-jav iz Tridenta, odkoder se ni moglo poslati delegata. Nato se je izvolilo komisije za pregledovanje mandatov; volilno komisijo in komisijo za ureditev predlogov. Sodr. Tode s c h i n i je podal poročilo strokovne komisije o stanju in razvoju posameznih strokovnih organizacij. Popoldne je sodr. Chiussi omenjal nakane ogrske vlade glede na omejitev koalicijskega prava in predlagal tozadevno resolucijo. U a r a m i n a (Split) priporoča, da se ustanovi strokovni list za vse organizacije v Dalmaciji, oziroma, da se „( Vveni barjak" izpremeni v toliko, da bo vsaj dvakrat na mesec pisal samo o strokovnih stvareh. Potem končuje svoje poročilo o dalmatinskih razmerah z besedami : „Uredite razmere v Dalmaciji; da od tam ne boste dobivali štrajkolomeev, da Dalmacija ne bode več fabrika stavkokazov". Debata o poročilu komisijo je bila jako živahna in se je je vdeležilo mnogo delegatov. K e r m o 1 j poda blagajniško poročilo, ki je povoljno. Komisija je imela K 6783.72 dohodkov in K 6564.82 stroškov. Kongres je poročila sprejel na znanje in komisiji podelil absolutorij. Drugi dan je kongres nadaljeval svoje raz- | prave. Tudi ta dan je kongresu predsedoval sodr I Oliv a. Le-ta podeli takoj besedo sodrugu P o d g o r-niku, ki poda poročilo o novosestavljenem poslovniku strokovne komisije. Po razpravi, ki se je nadaljevala tudi na popoldanski seji, je bil poslovnik soglasno sprejet potem, ko so se nekatere točke nekoliko izpremenile ali izpopolnile. Novi poslovnik določa, da bo meddeželna strokovna komisija v Trstu srednja zastopnica vseh strokovnih organizacij v Trstu, Istri, na Goriškem in v Dalmaciji, ki prispevajo osrednji strokovni komisiji ,na Dunaju in osrednja zastopnica vseh nepolitičnih institucij v gorinavedenih pokrajinah. Komisija bo pospeševala delo v pomnožitev in v pro-speh organizacij ; posredovala bo v važnih spornih vprašanjih med delavci in delodajalci dogovorno z zastopstvi osrednjih zvez ; pospeševala bo ustanovitev ljudskih knjižnic in razširjenje ljudske izobrazbe ; nadzorovala bo, da se bo pri nezgodah na delu in v bolniških blagajnah ravnalo po zakonih kakor tudi, da bodo uresničeni nazori novih političnosocialnih zakonov ; pospeševala bo ustanovitev posredovalnic dela itd. Strokovno komisijo tvorijo strokovni tajniki v Trstu ali v njihovi odsotnosti njihovi namestniki ; zastopnika uredništev „Zarje“ in „Lavoratorja“ in 12 članov, ki jih izvoli strokovni kongres. Strokovni kongres se bo vršil v prvih šestih mesecih vsakega drugega leta. Strokovna komisija je vezana na sklepe meddeželnega strokovnega kongresa, na sklepe kongresov strokovnih organizacij v Avstriji in na sklepe osrednje strokovne komisije na Dunaju. Po rešitvi te točke dnevnega reda poda predsednik besedo sodrugu P a s s i g 1 i j u, ki poroča o delovni zakonodaji. Poročilo je lepo in bomo o njem govorili v eni izmed prihodnjih številk. Sklenjeno je bilo, da se izda to poročilo v posebni brošuriei. K poročilu govori še sodrug Todeschini, ki poda nekakšna pojasnila. V strokovno komisijo je enoglasno izvoljenih sledečih 12 sodrugov : Ivan Oliva’ predsednik : Novak Avgust, I r o 1 a Aloj z, B 1 a s i z z a F r a n c., tl o k I v a n, B i z j a k I v an F ranče, Perez V i k t o r, B r u m a 11 i R u- d o 1 f, Milost F r a n c, B r a 11 i n a M i - h a e 1, Col j a I v a n, M a g r i s L u i g i. V nadzorstvo pa : C o 1 a n. t i Iva n. T r o š t R i-h a r d, M e 1 a h e r Angeli. Sodrug Oliva se zahvali v imenu vseh novoizvoljenih za izkazano zaupanje in izraža nado, da bo znala tudi nova komisija izvršiti popolnoma svojo dolžnost. Za tem so bile na predlog komisije za pregledovanje predlogov, sprejete sledeče resolucije. I. Z ozirom na dejstvo, da nastopa zlasti v poslednjih časih zveza delodajalcev z vso silo proti delavskim strokovnim organizacijam, in z ozirom na dejstvo, da dvakrat na teden izhajajoči italijanski socialistični list ne more izdatno odgovarjati na protidelavske napade, pooblašča kongres novo strokovno komisijo, da napravi potrebne korake v to. da dobi italijanski socialistični proletariat svoj dnevnik. II. Kongres nalaga splitski deželni strokovni komisiji, da se dogovori z uredništvom „( Vvenega Barjaka" v svrho objavljanja strokovnih notic dvakrat v mesecu v imenovanem listu. Splitski komisiji je dano na razpolago, da ukrene potrebne sklepe, ako ne bi bil tnogoč tak dogovor s ..Grvenim Barjakom". Tržaški strokovni komisiji se pa nalaga, da poskrbi za dalmatinske organizacije vse tiskovine v hrvaškem jeziku. III. Z ozirom na sklep dunajske osrednje strokovne komisije glede na osebo Jeronima Dorbiča, priporoča kongres dalmatinskim sodrugom, naj ne reflektirajo na njegovo delovanje v strokovnih organizacijah. IV. Meildeželni strokovni komisiji v Trstu se nalaga, da razpošlje delegatom tiskano poročilo tri tedne pred kongresom. Pri raznoterostih se je vnela razprava o delavkah na domu, zaradi katerih je bil že stavljen predlog v državnem zboru. Izrečena je bila zahvala strokovni komisiji za ogromno delo, ki ga je izvršila v dobi sbojega delovanja in zahvala tudi strokovnim tajnikom, ki so uredili že v tem letu razne pogodbe tako, da ne bomo imeli v Trstu v II. Prepričani, da je kulturna organizacija, ki naj bi smotreno in programatično vzgojeVala slovensko delavstvo v zmislu socialističnih načel, pogoj razvoju naših organizacij in našega časopisja, priporoča konferenca, da se ustanove povsod, kjer jih še ni, izobraževalna društva. Skrbi naj se za redno in uspešno delovanje obstoječih izobraževalnih društev ; prireja naj se čim večje število predavanj ; organizira naj se razpečavanje brošur, časopisja in sploh socialistične literature. Političnemu odboru se nalaga, da izvede. O • ’ sporazumno z „Ljudskim odrom", zvezo izobraževalnih društev, katera naj prične izdajati, ko bodo dani pogoji, po načinu „Slov. Matice" letno primerno število znanstvenih, agitacijskih in literarno socialističnih spisov. Strokovnim in političnim organizacijam se priporoča, naj pospešujejo in podpirajo smotre kulturnih organizacij. III. (Dodatek). Konferenca nalaga bodočemu političnemu odboru, naj v svrho kolportaže socialističnega časopisja, brošur in drugih publikacij izvoli iz srede strankinih pristašev poseben odbor. IV. (Dodatek). Konferenca priporoča političnemu odboru, da prevzame skupno z ..Ljudskim odrom" nalogo, pridobiti do prihodnje konference kolikor mogoče največ stalnih naročnikov „Zarje“ in kolikor mogoče največ stalnih članov „Ljudskega odra" ter naj dogovorno s strokovnimi organizacijami uredi sistematično kolportažo socialističnega časopisja in socialističnih publikacij. V. Uverjeni smo, da je vsestransko delovanje na gospodarskem, političnem in kulturnem polju pogoj popolnemu uresničenju naših ciljev in najvitalnejši interes strokovnih organizacij, ki hočejo razpolagati z zanesljivimi in resnično zavednimi sodrugi in ki se hočejo izogniti fluktuaciji članov, se priporoča vsem organizacijam, naj poskrbe potrebno agitacijo med politično organizacijo in z ozirom na dejstvo, da so krajne in okrajne organizacije važen faktor strankinega napredka, priporoča konferenca bodočemu političnemu odboru, naj z vso vnemo, kjerkoli more, ustanovi krajne in okrajne organizacije in naj skuša obenem uvesti potom zaupniškega zbora cestno organizacijo. VI. Bodočemu političnemu odboru se nalaga, da ustanovi zaupniški zbor. VII. Zavedajoča se, da je le na podlagi programa in načel mednarodne socialno demokratične stranke mogoče pravično in uspešno delovati v prid interesov delavskega ženstva ; prepričana, da je le razredna združitev delavstva brez razlike narodnosti, vere in spola, ki omogočuje uspešen boj /.a osvoboditev delavskega razreda in za zmago socializma in da je pogoj ojačenju stranke in razširjenju naših načel izobraževalno delo med delavstvom in v prvi vrsti med ženstvom ; priporoča konferenca vsem sodrugom, da gmotno in moralno podpirajo akcijo, ki jo hoče izvesti v najkrajši dobi ženska organizacija v Trstu. Akcija ima predvsem namen, izobraziti ženstvo v duhu socialističnih idej in stremljenj in bo vršila v to svrho predavanja in shode ter ustanavljala podružnice v 'Prstu in okolici. In dočim naj bo sedaj smoter organizacije le kulturno delo, se ima združiti ženstvo, ko bodo dani pogoji, na podlagi bojevne razredne in politične organizacije. Nadalje predlaga, naj se sledeč sklepom češke in nemške bratske stranke, poskrbi ženstvu zastopstvo v strankinih odborih. Odbori kulturnih, strokovnih in političnih organizacij pa imajo pospeševati in podpirati stremljenja in delovanje zavednega zenstva. Konečno priporoča, naj se osnuje splošna ženska organizacija vseh obstoječih ženskih društev na Slovenskem ; izvoli naj se osrednji odbor in v primernem času naj se ustanovi ženska politična organizacija jugoslovanske socialno demokratične stranke. Volitve v personalno komisijo tržaškega železniškega ravnateljstva. PODURADNIKI. I /. voljeni so: glasov' Centralna služba. Član : Martin Praček, oficijant. V oddelek. Trst 29 Namestnik : Alojz Lasnik, vlakovni revizor, VI oddelek,’ Trst....................... .1.............29 Železniško nadzoro a na in progovzdrževalna služba. ('lan : Edvard Kisvarday, prožni mojster, 'Prst (54 Namestnik : Franjo Mauričič, prožni mojster, (Je- rica II (Opčina) .........................(>2 Postajna služba : Član : Josip Lazzaricli, postajni mojster, l?uje I7(> Namestnik : Bernard Hafner, postajni mojster, Jesenice ..................................................181 Vlakospremna služba: Član : Ivan Zink, nadsprevodnik, Trst .... 08 Namestnik : Franjo Lukežič, nadsprevodnik, Ljubljana drž. žel........................................ ()8 Kurilniška služba. Član : Anton Fuck, vozovni mojster, kurilnica Trst............................................ 7 Namestnik : Josip Urbanc, strojni mojster, Ljubljana 7 Strojna služba. Član : Josip Petrič, strojevodja, kurilnica Ljubljana ......................................................118 Namestnik : Karl Kremžar, strojevodja; kurilnica (Jerica 118 Delavni ška in materialno skladiščna služba. Član: Josip Lutschounig, delovodja, Gorica drž. žel.................................. (> Namestnik : Adolf Venier, strojevodja. Trst drž. žel, (> SLUGE. glasov Centralna služba : (•lan : Ivan Cosar, uradni pomočnik, oddelek III 20 Namestnik : Ljudevit Nemec, uradni pomočnik, odde- lek 1 ...................................29 Železniško nadzorovalna in progovzdr ževalna služba : Clan : Josip Vouk, prožni čuvaj, Gorica 1. . . I9(> „ Anton Štros, pružni čuvaj, Jesenice . . 19(> Namestnik: Franjo Smolej, prožni čuvaj, (Jerica I 196 Franjo Maren, prožni vravnavalec, Llub-ljana ...................................................190 Postajna služba : Član : Josip Flasohberger, postajni nadzornik, Gorica......................................375 Tomaž Rindler, nadpremikač, Ljubljana 375 Namestnik: Josip Pintar, skladiščni nadzornik, Jesenice ...................................................375 Franjo Čeč, čuvajivi nadzornik, Trst. . 375 Vlakospremna služba. (/lan: Josip Kreuzer, sprevodnik. Trst .... 214 Namestnik: Ivan Grilc, sprevodnik, Ljubljana . . . 214 Kurilniška služba. član : Jakob Cesar, nadkurjač, kurilnica Ljubljana ....................................................21 Namestnik : Anton Štor. nadkurjač, kurilnica Trst . 9 Strojna služba : Član: Julij Jucliardt. strojevodja, kurilnica Trst........................................102 Namestnik : Josip Sbasclmig, strojni kurjač, kurilnica Gorica..................................... 104 Delavni ška in materialno skladiščna služba : * : Ivan Kocjančič, višji strokovnik, Gorica I2(> Namestnik : Franjo Christof, skladiščni nadzornik Trst drž. žel..................................119 Domače vesti. Citntelje našega lista posebej opozarjamo na, poročilo o nliodu v Gorici, ki se. nahaja, na drugem mestu današnje številke. Poročilo vsebuje zelo poučna pojasnila o zavarovalnici zoper nezgode. Silvestrov večer priredi koncem leta pevski odsek „Lj-udskega odra“ v dvorani „Tersicore“ ul. ('hiozza. Veselica obeta biti jako zanimiva in zabavna. Spored obsega dramatične predstave, deklamacijo, alegorijo, mnogo novih zanimivih pevskih točk, sreeolov, šaljivo pošto, brzo fotografijo itd. Ples zaključi srečno izbrani in vabljivi spored. Vemo, da je na sporedu veselice še druga točka, ki bo presenetila navzoče. Odbor pevskega odseka našega ..Ljudskega odra“ napenja vso svojo moč in spretnost, da pripravi sodrugom veselico, ki bo nudila mnogo zabave in obenem mnogo izobrazbe. Letos bomo prvič praznovali svoj Silvestrov večer. Izredno prireditev naj sodrugi železničarji posetijo v čim največjem številu. Vsak železničar naj izrabi lepo priliko in naj agitira, ila bo udeležba čim večja. Meščanska demagogija. Na seji državnega zbora dne 28 oktobra je noslanec sodr. S e i t z imel priliko označiti v daljšem govoru demagoško postopanje meščanskih strank zoper socialno politične zahteve. Pečal se je tudi s predlogom nemških nacionalcev in krščanskih socialcev glede železničarjev. O tem je dejal : ..Meščanske stranke so se izrekle v resolucijah, da imajo železničarji in državni delavci varovati svoje ogrožene pravice, svoje življenje in zdravje. Sestavile so te stranke regulacijo prejemkov državnih delavcev in železničarjev, pred mesecom so pa merodajne stranke zbornici lastno sestavo prejemkov na frivolen način odklonile. Danes stavijo nacionalci zopet svoj že ovrženi predlog, da naj sc najde način, da se reši ugodno potrebe in zahteve železničarjev. T a k p redi o g so nacionalci p r c d meseci v prora-č n n s k e m odseku enoglasno odklonili. Č e bi vedeli, da zdaj stavijo zopet tak predlog iz prepričanja, da so tedaj kritično postopali zoper zahtevani železničarjev, bi jim bili skoraj hvaležni za tako javno priznanje svoje pomole. Toda bojim se, da bodo nacionalistične stranke ob priliki zopet odklonile svoje lastne predloge, ki jih stavijo na dnevni red zbornice le zato, da se s temi predlogi ponašajo med ljudstvom, ki še vse pi-evcč verjame bajkam raznih nacionalističnih komedijantov". Narodnjaška ..tolažba". Glasilo jugoslovanskih železničarjev objavlja kilometer dolgo litanijo o železničarskih zahtevah in državnem zboru, (članku daje povod konferenca lige, ki se je vršila začetkom meseca novembra na Dunaju. Jeremijada ne bi bila vredna niti zasmehovanja in mi l)i jo gotovo ne omenili, če ne bi vsebovala pasus, ki dokaj usiljuje dvom o zdravi pameti jugoslovanskih železničarskih veljakov. Pasus se glasi : „Železničarstvo, ki je znalo računati z dejstvi, se je začasno zadovoljilo s ..tolažbo" vedoč, da bi bilo v tem pogledu popolnoma nemogoče z glavo skozi zid. Drugače so ravnali seveda naši socialni demokrati, ki so po svojih poslancih v državnem zboru vložili oni znani dema-goški sedemnajstmilijonski predlog, ki pa je bil odklonjen". Socialni demokrati so torej po svojih poslancih v d r ž a v n e m z b o r u vložili sedemnajstin ili jonski predlog l ! Ali je dolgočasnemu član-karju znana zgodovina zadnjih železničarskih zahtev Dvomimo, da bi mu bila znana. Saj že vrabci na strehi vedo. da je bil predlog vložen v proračunskem odseku in ne v državnem zboru. Seveda se mi ne čudimo dejstvu, da urednik „že-lezniearskega" glasila ne ve, kje je bil vložen predlog zoper katerega pisari in zabavlja že čez pol leta. Vemo, da mora biti nacionalistični „časnikar“ vedno navskriž z resnico in z dejstvi. Zabavljaj, zavijaj resnico, pokaži med vsako vrstico, ki jo napišeš, svojo duševno praznoto, pa bodeš deležen pohvale . . . Škerjanca, Jakliča, Rvbara in drugih enakovrednih nacionalističnih veljakov. Če so pa jugoslovani bili zoper sedemnajst-milijonski predlog le zaradi tega. ker se raje zadovoljijo s ..tolažbo'1, je stvar v katero nočemo posegati več kakor toliko. Samo vprašali bi jih. Čemu neki nadlegujejo ljudi s svojo zvezo in svojim brezpomembnim glasilom, če se zadovo- Ijijo s „tolažbo“ ? Ta jim ne bo od strani vlade nikdar manjkala. Zato pa še ni treba ustanavljati zveze in osmešiti se s svojim glasilom. Podpore družinam v slučaju mobilizacije. Današnji zakon, ki določuje višino podpor družinam vpoklicanih v slučaju mobilizacije, je skoraj nespremenjen zakon iz leta 1880. Novi zakon ne spremenja odmero prispevkov skoraj prav nič in še dolgo ne dosega zakona iz leta 1908, ki določa prispevke družinam rezervistov in ki pripozna pravo zahtevo družin. Zakon iz leta 1908 nima za pogoj „potrebe po pomoči" in ne označuje prispevkov s poniževalnim imenom ,.podpora", temveč označuje te prispevke kot „doneselt države k vzdrževanju". Izmera podpor je razdeljena, prav tako kakor pravi zakon iz leta 1880., v dva dela : vsakdanji prispevek za življenje in vsakdanji prispevek k stanarini je tako visok, kolikor znaša polovica prispevkov za življenje. Le oni ne dobije prispevka k stanarini, ki stanuje v lastni hiši ali v hiši, ki je last vpoklicanega, ali v javnem poslopju, n. pr. v ubožnici. Otroci pod osmim letom dobivajo le polovico od obeh prispevkov. Prispevek za življenje se odmeri „za vsak kraj, v katerem je bil svojenec vpoklicanega ob času vpo-klicanja, v višini vojaškega oskrbovanja". Višina vojaškega oskrbovanja določi deželnoobrambno ministrstvo vsako leto. Za leto 1912 je bila določena v okrožni odredbi od 22. decembra 1911. Po tej odredbi znaša skupna podpora za vsakega svojca vpoklicanega ob času mobilizacije, ki stanuje Starost nad Starost nad 3 let 8 letom K v v Inomostu 1.36y2 63 v ostali Tirolski in na Predarlskem 1.26 63 v Trstu 1.26 63 v ostalem Primorskemi 1.14 57 v Linču 1.241/2 62i/4 v Celovcu 1.211/2 6()i/4 v ostalem Koroškem I.I21/2 6()i/4 v Gradcu I.I51/21/2 57% vostalem Štajerskem 1.11 55 /i v Solnogradu 1.14 57 v Brnu 1.14 57 v ostalem Moravskem 1.02 50 na Dunaju 1.11 55 j 2 na ostalem Nižje Avstrijskem 1.08 54 v Zadru 1.11 57 v ostali Dalmaciji 1.08 54 v Tropavi 1.11 55 '/2 v ostali Šleziji 0.99 49 i/, v Lvovu 1.121/2 56% v Krakovu 1.03 /a 51% v ostali Galiciji 0.791/2 39% v Ljubljani 1.091,4 54% na ostalem Kranjskem 1.031,2 51 % v Crnovicah 1.091/2 54% v ostali Bukovini 0.8214 41 % v Pragi .0.97 1/2 48% v ostalem Češkem 1.08 54 Za najvišje podporni znesek vse družine velja pa povprečni dnevni zaslužek v 'poklicanega, , Več kakor je zaslužil vpoklicani ne more dobiti dru- žina, če šteje še toliko članov. Če dobivaj« d ne- kateri družinski člani, ali pa vsa družina, podpore od dežele, občine, društev ali zasebnikov, se jim ne skrajša državni prispevek. Tiskovna svoboda v Avstriji. Vlada je izdala dva „strogo zaupna" odloka na pristojne oblasti. Odloka ukazujeta šikaniranje in oviranje svobodnega socialističnega časopisja. Zlasti priporoča odlok oviranje poslovanja svobodnih šol in svobodnih tendenc dnevnih listov. Vlada gospoda Stiirgkha ukazuje zatiranje svobodne agitacije. Stiirgkhova vlada hoče odpraviti koalicijsko pravo in svobodo zborovanja, razpustiti svobodna društva in konfiscirati moderno časopisje vse to na čast in ponos slavnega avstrijskega klerikalizma ! Take vrsto odlokov nismo še doživeli. Reakcija se še vedno šopivi po kabinetih avstrijskih vlad. Podjarmiti, zasužnjiti se hoče avstrijsko moderno misleče delavno ljudstvo. Niti Badeni-jeva vlada se ni postavila tako očitno in brezobzirno V službo klerikalizma in buržoazne reakcije. Odlok ukazuje, da je zlasti paziti na ..protipa-triotične in protidržavne" izvajanja na ljudskih shodih. Kritika sistema in političnih vlad je prepovedana. Na tak način se hoče rešiti staro Avstrijo socialistične nevarnosti, čas bo dokazal, da se vsak poskus reakcije zoper razširjenjem socializma izjalovi. Kapitalizem. Anketa o grupiranju kapitala v Zedinjenih državah dokazuje, da je 36 odstotkov aktivnega kapitala naloženega v dveh kapitalističnih skupin, kateritp načelujeta znana mili-jardarja Mourgan in Rockefeller. Sodrug Jaures objavlja v dnevniku francoskih sodrugov „Hu-manite" sledeče opazke : Dve kapitalistični skupini monopolizirata tretjino proizvajalnega kapitala Amerike. Denarni promet donaša Rochefellerju in Morganu 320 milijonov prebitka. Kapital znaša nad 25 milijardev dolarjev. (125 milijardev kron.) Tukaj imamo tretjo gradacijo kapitalistične koncentracije. Prva gradacija združuje veleindustrijo, veletrgovino in akcijska društva, ki so potom svoje tehnične moči absorbirale malo in srednjo produkcijo. Druga gradacija združuje velike podjetnike enake industrije, ki vstvarjajo svoje truste, da odstranijo medsebojno konkurenco, da tako gospodujejo na denarnih trgih in da diktirajo cene proizvaji in blagu. Tretja gradacija nam pa predstavlja naj višjo kapitalistično koncentracijo, kjer kraljujejo denarni mogotci Morganove in Rocke-felerjeve vrste, ki s svojimimilijardi gospodujejo združeno kapitalistično gospodarstvo in truste. Da se bo prišlo do tega ,je bilo pričakovati. Vsak kapitalistični podjetnik skuša izkoriščati svoj rezervni sklad pri večjemu podjetju. 'Pako se po-množuje denarna moč in se omogučujejo denarne kombinacije .Vstvarja se večja nadvrednost, ki zavaruje kapitale in podjetja zoper eventuelnim krizam. V to svrho se spojijo podjetja. In tak gospodarski in denarni proces omogučuje, da 300 denarnih mogotcev operira s kapitalom 125 milijardev dolarjev. Pred nam ise razvija najhujša forma kapitalističnega gospodovanja svetovnega bogastva. Nevarnost je oeividna. Pičlo število raznih Morganov in Rockefelerjev bo sčasoma odločalo o socialnim bogastvu, o življenju in smrti ljudstev: inozemstvo. Italijanski železničarji zoper vojno. Italijanski socialno demokratični železničarji so imeli v nedeljo dne 8. decembra t. 1. v Milanu pomemben shod zoper vojno. Na tisoče zavednih železničarjev se je zbralo v milanskemu Delavskem domu, da protestirajo zoper vojnemu hujskanju in da izrazijo svojo solidarnost s sklepi zastopnikov evropskega proletariata na Bazeljskem kongresu. Na shodu sta govorila člana centralnega odbora organizacije italijanskih železničarjev so-druga C i a r d i in P a p a. Znamenit je bil govor sodr. Ciardija. Železničarji, pravi, ki so bili vedno na čelu modernemu gibanju zavednega proletariata, so tudi v tem resnem in nevarnem momentu do zadnjega na svojem mestu. Italijansko železni-čarstvo se pridružuje sklepom zastopnikov mednarodnega organiziranega delavstva, ki so se zbrali v Bazlju, da glasno izrečejo voljo delavnega ljudstva, ki je odločno zoper vsaki vojni pustolovščini. Vemo pa, da se vojnim krogim usili mir le z energično akcijo. Proletariatu je naloga izvesti energično akcijo, ako .se bo hotelo na vsak način provzročiti klanje po Evropi. Proletariat ima v svoji roki sredstvo, ki lahko paralizira docela vojno gibanje. Ako delavstvo poseže po tem sredstvu samoomrbabe, bomo imali po Evropi mesto vojne narodov, vojno — razredov. Ako pade usodna kocka p r o k 1 a m i r a j -mo splošno stavko! Če se.že imamo bojevati, bojujmo se za naše interse ! Za nijin je govoril tajnik strokovne komisije v Milanu dr. M archeti, ki je v daljšem govoru ožigosal politiko trozveze. Povdarjal je gospodarsko škodo, ki jo trpi splošni industrijski napredek radi vojne nevarnosti. Sprejeta je bila sledeča resolucija : ,,Italijanski železničarji zbrani na shodu dne 8. decembra 1912. da izražajo svoje mnenje v vojni, ki jo pripravljajo kapitalistični in dinastični krogi in kaere posledic bi bile naravnost pogubonosne za delavstvo Evrope; Se izjavijo odločno zoper vojno, ki bi služila le interesom kapitala in ambicijam militarističnih krogov in medtem ko protestirajo najglasneje zoper vojnemu hujskanju ; Sklenejo pridružiti se in izvršiti sklepe socialistične stranke, da se prepreči izbruh vojne". Resolucija je bila med navdušenem prit rje' vanjem mnogoštevilnih navzočih enoglasno sprejeta. Navzoči zavedni železničarji so zapustili dvorano prepevajoč delavsko himno in marseljezo. Železničarska organizacija v Italiji. Pred letom se je pojavilo v organizaciji italijanskih železničarjev (Sindacato Ferrovieri Italiani) separatistično gibanje, — seveda iz vseh drugih vzrokov ■nego separatistično gibanje pri nas. Različno na-ziranje o formi organizacije in o bojni taktiki je provzročilo krizo. Smo že ob času separatističnega gibanja v Avstriji konstatirali zlo in škodo take krize v enotni organizaciji. Delavca, ki se ga iz taktičnih razlogov prisili, da izstopi iz ene organizacije, se ne o pridružil drugi ; postal bo indiferenten za vsako organizacijo in boj. Sedanje razmere organizacije železničarjev v Italiji so nam ponovni dokaz temu dejstvu. Posledice take neenotnosti in nezmotrenosti organizacije, so italijanski železničarji prav bridko občutili. Sedaj imamo v Italiji troje železničarskih organizacij (Zveza železniških delavcev, z veza železniških urad-ikov in zveza prometnih nastavljencev), ki pa vse skupaj ne doprinašajo nikake koristi ne eni in ne drugi kategoriji. V zadnjem času se je konstituiral posebni komite z nalogo sanirati razmere železničarskih organizacij v Italiji. Komite je izdal oklic na organizirane železničarje, da naj snujejo skupno in enotno organizacijo vseh obstoječih zvez in da naj se podpira delo v tem smislu. Centralno glasilo železničarjev „La Tribuna dei Ferrovieri" objavlja naznanilo centralnega odbora, ki pravi, da se je predlog vzelo na znanje in da se bo na prihodnjem kongresu sklepalo o tem. Italijanskim sodrugom želimo ugodno rešitev vprašanja. Kaznoterostl. Kdo zastopa gospodarske zahteve delavstva t Na izrednem kongresu krščanskih strokovnih organizacij, ki je bil 26. novembra v Essenu. je eden od voditeljev, Giesberts, izrekel besede, ki se jih naj delavstvo dobro zapomni : „Ako bi nam bilo le do tega, da zastopamo zgolj gospodarske zahteve delavstva, tedaj bi šli k socialni demokraciji". Da zastopa socialna demokracija gospodarske zahteve delavstva, to nam je samoposebi umevno. Ali da to prizna voditelj krščanskih strokovnih organizacij, to je značilno in pomembno ! 3(itjiževtiosi. Družinski koledar za navadno leto 1913 je izdala in založila splošna delavska zveza „Vzajemnost" za Kranjsko v Ljubljani. Knjigo, ki bi morala biti v vsaki hiši, ugodno in dobro razlikuje od drugih sličnih publikacij izvrstna in izbrana vsebina raznovrstnega poučnega in zabavnega gradiva z mnogim: dovršenimi ilustracijami. ..Družinski koledar" je v krasne platnice trdo vezan in obsega nad 210 strani v veliki osmerki. Poleg navadnega kalendarija vsebuje tudi razne druge važne določbe splošne vrednosti. Z izdajo tega koledarja je ..Vzajemnost" u-stregla nujni potrebi. Ni nam več treba segati po raznih meščanskih izdajah te vrste, ker imamo domače boljše blago. Kdor se hoče v kratkem in točno poučiti o zgodovini delavskega gibanja na Slovenskem, kakor tudi o raznih drugih važnih vprašanjih, kdor se hoče v svojih prostih urah izvrstno zabavati, naj si kupi „ Družinski koledar" in gotovo mu se bo žal denarja, ki ga je zanj izdal. Odveč bi bilo, še nadalje izgubljati besede, ker knjiga se sama priporoča. Omislite si jo torej vsi. In to vam bo tem lažje, ker je cena zelo nizka. Cena: 1 izvod 1.20 K, po pošti 20 vin. več; 50 100 izvodov za organizacije po 1 K; nad 100 izvodov po 95 vin. Na naročila brez denarja se ne ozira. Pošilja se tudi po povzetju. V kolportažo (proti poznejšemu obračunu) se pošilja le organizacijam na pismeno naročilo, opremljeno z društvenim pečatom in podpisom predsednika in blagajnika. Od kolportaže preostalih koledarjev se ne vzame nazaj. Naslov za naročbe : Zveza „V z a j e m n o s t“ v Ljubljani. Volitve v provizijski sklad južne železnice. Uprava južne železnice je razpisala volitve v provizorijski sklad, ki se zaključijo dne 16.. t. m. Po teškim bojem se je posrečilo organiziranim delavcem doseči ustanovo tega važnega in koristnega sklada. Delovanje nove inštitucije morajo nadzorovati in voditi delavci sami, da se tako vedno bolj izpopolni in modernizira. Prva doba provizijskega sklada je bila informativnega značaja ; druga in nadaljna doba bo pa gradila in zboljšala provizijski sklad. Novemu odboru bo naloga izvesti spremembo opravihfika. Sprememba nekaterih določb opra-vilnika je nujno potrebna .Zavedni železničarji naj izvršijo svojo dolžnost in naj vsi glasujejo za naše kandidate. Volilno pravico imajo vsi aktivni delavci in delavke pripadajoči provizijskemu skladu. Volitev se vrši pismeno in tajno potom zaprtih listov. Voli se samo potom glasovnic, ki jih je izdala uprava južne železnice. Prejem glasovnice in do-tičnega ovitka ima volilni opravičenec s svojim podpisom potrditi. Na glasovnici je dovoljeno prilepiti tiskane liste z imenom kandidatov. Organizacija priporoča sledeče kandidate : Člani odbora : Franz Glaser. ključavničar, delavnica Dunaj. Franc Pospichal, zidar, progovzdrževalna sekcija Dunaj. Karl Feigl, prtljagonosec, postaja Dunaj. Leopold Prenner. mizar, vlakopospeševalna služba Dunaj. Karl Schmidt, ključavničar, delavnica Dunaj. Namestniki: Rupert Ranpl, ključavničar, tovarna za varnostne naprave Dunaj. Josef Maier. vrhstavbni delavec, progovzdrževalna 'sekcija Dunaj. Ivan Kovar. skladiščni delavec, Matzleinsdorf. Ladislav Kocian. kurjač, kurilnica Dunaj. Ivan Blas. pleskar, delavnica Dunaj. Eksekutiva avstrijskih organiziranih delavcev. Naznanila upravništva. Ker se bližamo koncu leta. prosimo odbore krajevnih skupin in vplačevalnic, da odračunajo upravi prispevke in denarne pošiljatve meseca decembra in sicer najkasneje do 27. t. m., tako da bo centralni upravi omogočeno zaključiti račune tega leta še koncem leta in da se pripravi poročilo za leto 1912. Obračune, ki se jih pošlje upravi po 31. decembru ni mogoče zaznamovati v poročilu tega leta. Da se sodrugi izognejo neprijetnim pritožbam, ki nastanejo navadno, če poročilo centrale ne soglaša z računi skupin in vplačevalnic. jim priporočamo, da nam do navedene dobe pošljejo izvlečke in obračune meseca decembra. Obenem prosimo, da se nam na zgoraj označeni način obračuna prispevke raznih drugih pred- | metov, (koledarja itd.) inkasiranih do meseca decembra. Društven znak. .Mnogo krajevnih skupin je še, ki niso naročile društven znak, ki ga je izdala centrala. Društven znak niinu pomen samo za jubilej'ko leto ; služi še nadalje kot spomin dvajsetletnice naše organizacije. One krajevne skupine, ki še nimajo takih znakov, naj si jih oimprej nabavijo. Našim zaupnikom, blagajnikom in kolporterjem. S 1. januarjem t. 1. se uveljavi z izdajo koledarja združena zavarovalnica. Vsaki odjemalec koledarja dobi brez drugih formalnosti zavarovalnino 200 kron ako ponesreči na delu. Edini pogoj temu je. da se izplača koledar s I. januarjem 15)13. Kdor do te dobe ne izplača koledar, ne dobi v slučaju ponesrečenja zavarovalnino. Našim kolporterjem nalagamo, da to sporočijo prizadetim, da se tako izognemo eVentuelnih pritožb. Sodrugi blagajniki so naprošeni, da nam pošljejo le one police, za katere je bil izplačan popolni znesek koledarja. Inkasirane svote .in relativne police je takoj poslati upravi. Obenem naznanjamo, da je mnogo kolporterjev in blagajnikov, ki niso še odračunali pri upravi naročene društvene znake. Predsednike in nadzornike poživljamo, da uredijo stvar pri svojih skupinah in odborih. Naznanjamo, da je pravkar izdani „Eisen-bahner Kalender“ za leto 1913 že; razprodan, če se pri kaki skupini še ni razprodalo vse poslane koledarje, naj se ostale takoj vrne centrali, ki jih bo zopet razpslala onim skupinam, ki so naročile novo večje število koledarjev. Shodi. Gorica. Dne 6. t. ju. vršil se je dobro obiskan shod državnih in južnih železničarjev, v prostorih hotela „prj treh kronah" v Gorici. Poročali so sodrugi Tantsin in Wild iz Dunaja in tajnik sodr. Kopač. Dnevni red : „Delovanje železničarskih zastopnikov v zavarovalnici proti nezgodam". Predsednikom bil je izvoljen sodr. Seiser, podpredsednikom sodr. Steiner ih zapisnikarjem sodr. Mozetič. Po običajnem pordravu na zborovalce je podal predsednik besedo sodr. Tautsinu. Po dvournem izvajanju je sodr. Tantsin z eminentnimi stavki orisal stališče, ki ga zavzema zavarovalnica napram železničarjem in kakih določb se hoče ista nadalje posluževati, kar označa, da se hoče proti priborjenim interesom železničarjev na škodo istim, nove postave skovati. Govornik je označal in navedel kričeče nakane katerih se hoee ista v bodoče s pomočjo klerikalcev posluževati : kaj pridno bodo pri teh manevrih tudi otl uprav imenovani delegati pomagali. Železniško osobje mora biti na temelju obstoječih postav zavarovano proti nezgodam. Zavarovanec mora svoje zdravje in ude postavljati na trg in ako ponesreči, ga mora zavarovalnica odškodovati, poškodbe dobljene' pri nezgodah se morajo kal-kulirati od želez, zdravnikov, kateri seveda zmirom v prid žel. upravam taksirajo poškodbe ponesrečencev..........*............. j. ! Ako pride ponesrečenec n. pr. z nogo pod kolo voza katero mu jo seveda zdrobi, in je bil dotični voz na lokomotivo priklopljen, izračuna s°^ istemu 90% renta njegovega zaslužka v pretečenem letu. Ako pa dotični voz ni bil priklopljen lokomotivi, in kolo voza mu nogo ravno tako zdrobi, tedaj se mu odmeri le 60% renta. Omejena postava je bila seveda v pravem smislu birokratičnega duha skovana. Nadalje določa zakon, da se onim uslužbencem, ki so vsled „lastne krivde** ponesrečili, odmeri mesto