Splošne vestl. POZIV! V ponedeljek, dne 2. maja t. 1. dospe v Ljubljano učiteljski pevski zbor Ivan Filipovid iz Zagreba. Naša stanovska zavest nam veleva, da se oddolžimo zagrebškim tovarišem in jih sprejmemo na kolodvoru v kar najčastnejšem številu. Kdor je pouka prost, naj pohiti k sprejemu na kolodvor ob 10-15. Istočasno vabimo in pozivamo, da se udeleži vse učiteljstvo iz Ljubljane in bližnje okolice večernega koncerta v veliki dvorani hotela Union. Pcvabite na koncert tudi svoje znance in prijatelje, ki so nam naklonjeni, da napolnimo dvcrano do zadnjega kotička. Vstopnice dobite v predprodaji v knjigarni Glasbene matice. Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija Ljubljana. — Pojasnilo glavne kontrole. Glavna kontrola je na svoji splošni seji z dne 8. aprila 1932. izdala pod št. 27.354 sledeče pojasnilo: Učitelji imajo pravico do brezplačnega stanovanja po § 29.. in 173. zakona o narodnih šolah in se z ozirom na § 62 drugi odstavek točke a) finančnega zakona za 1. 1932./33. ne morejo pri njih uporabljati določi'Ia uredbe o določanju vrednosti stanovanj državnih uslužbencev, ker so pridobili pravico do brezplačnega stanovanja po specialnem zakonu o narodnih šolah. — Sekcija JUU za Savsko banovino prav dobro napreduje s svojim organizačnim delom. Število članstva se od dne do dne veča. Sekcija šteje danes že 3502 člana in ima odvst-h banovinskih sokcij največjc število članstva. Učitcljstvo je organizirano že v vseh razcn v dveh srezih. I Z J A V A. Jugoslov. učiteljsko udruženje — sckcija za Dravsko banovino v Ljubljani — je razposlalo z ozirom na Slovcnčevo poročilo o velikonočnem zborovanju Slomškove družbc poscbno okrožnico na vsa okrajna učiteljska ilruštva. Iz te okrožnicc jc razvidno, da smatra sckcija Slovenčevo poročilo za grobo žalitev učitcljskcga stanu, zato izjavljava podpisana: 1. Rcferat tovariša VVinklerja »Razvoj učiteljske duhovne orientacije« ni nikjer označeval scdanjc učiteljske stanovske orga nizacije JUU za hlapčcvsko, ampak je povsod branil in utrjevai njeno nestrankarsko in ntpolitično orientacijo in ugotavljal potrcbo njenega obstoja in pravilnost borbenega zadržanja proti vsem, ki hočejo današnjc slovensko učitcljstvo spet privesii do hlapčevanja. 2. Kakor JUU kot stanovSka organizacija, tako tudi »Slomškova družba« kot kulturna organizacija slovenskih katoliških učiteljev, ki so stanovsko včlanjeni pri JUU, smaitra za svojo dolžnost, da sc vedno bori proti hlapčevanju, naj prihaja njega vsiljevanje od katerekoli strani. Slovenski katoiiški učitelj stpji v eni vrsti z ostalim učiteljstypni(.iq se ne smatra za nikakp izjemo. V L j u b 1 j a n i, dne 18. aprila 1932. Za' Slomškovo družbo: Venčeslav Winkler, Ivan Štrukelj, učitelj. prcdsednik. — Ustanovitev Učiteljske samopomoči v Zagrebu. Prctekli tcden sc jc vršila v Zagrebu scja predscdnikov sreskih učiteljslkih dru6tey.-Od 58 društev je bilo zastopanih 45. Na seji je bilo sklenjeno ustanoviti posebno ustanovo za Učiteljsko samopomoč v obliki kreditne zadruge. V to svrho je bilo priporočeno vsem učiteljskim društvom, naj razpravijajo o pravilih Hrvatske učiteljske štedne i predujmne zadrugc in Hrvatske učiteljske pripomočne zadruge. — Obvezna naročitev »Prosvetnega glasnika«. Prosvetno ministrstvo je izdaio poseben odlok, na osnovi katcrcga ne more biti nobena šo;!a oproščena od naročanja »Prosvetneua glasnika« Za vse šole jc naročitev ob\vezna, kcr prinaša glasnik raznc odrcdbe, ki niso drugje objavljene, a so za šolo in učiteljstvo važne. . — Pismeni esperantski tečaj. Vsem udeležencem pismenega cspcrantskcga tcčaja sporočam. da ne stanujem vcč na Jesenicah. Pošiljajtc nalogc na naslov: Golobič Petcr, šol. uprav., Primskovo, p. Smartno pri Litiji. Prijav ne sprejcmam več, ker nameravam jeseni otvoriti nov tečaj za začetnike. — Nove šole v Isjtr.i, Da bj prodria fašistična asimilacijsika akcija med vse sloje našega naroda in tudi v najmanjše naše kraje in da bi se čim več malih »drugorodcev« naučilo italijanščine, osniva fašistični režim nove šole v Istri. Tako je odredilo ministrstvo za javna dela, da se začno graditi nove šole v Jakovici pri Tinjanu, Bdljunu, Stokovcih pri Svctvinčcntu, Rovcriji in Pičnu. Bodoči proračun tcga ministrstva bo prcdvideval še desct novih šol v Istri. — {iz »Istre«.) — Odbor SŠM se je iz tehtnih razlogov v en glas odločil, da zviša za 1. 1931 članarino od Din 30-— na Din 40—. Vodil ga je pri tem samo ozir na veliko, težko in adgovornosti polno delo učitelja in učiteljice v šdli in izven nje. In drugo nič! SŠM bi jima pri tem v svojih publikacijah rada dajala ne samo po količini, ampak tudi po kakovosti čim več pobudc. A tudi to s.c danes, žal, ne doseza brcz — gmotnih žrtev! (Odločitev ustreza dosedanji praiksi društvenega poslovanja, pa tudi ne nasprotuje društvcnim pravilom.) Odboru je znano, da je naše učiteljstvo tukaj po ogromni večini z njim enih misli. A dobili so se poedinci, ki kdo ve iz kakih raziogov pozivajo učitelje in učiteljice k »ogorčenim« protestom proti povišanju članarine in celo k — izstopu iz SŠM. Odbor si dovoljuje jih opozoriti na to, da taki čini nikomur nič ne koristijo, ampaik da so prej neke vrste — herostratsko početje. Odboru se je namreč, kajpa ne brez truda, posrečilo, da si jc zasigural lepo vrsto najpomembncjših rokopisov s pedagoških poljan kar za več let. A če hočemo, da vse to obilje misli zagleda tudi beli dan ter tako postanc dostopno našim učiteljem in učiteljicam: tedaj si nikar ne mečimo krepeijcev pod noge, temveč se prav krepko strnimo k enotnemu hotenju istih smotrov! Uvažujmo pa tudi to, da bi zgagarske puščicc ne nahudile neimara odboru, temveč — dobri stvari, ki si jo odbor pošteno prizadeva pospeševati! Lahiko je govoriti, tudi glasno govoriti, toda prastara modrost uči, da jc pred resno prizadevanjc po dovršcnejših delih v življehju od bogov bil položen — znoj! Za odbor: Prof. dr. K. Ozvald, predsednik. Dr. St. Gogala, tajnik. — Botanične ekskurzije. Bivši načelnik prosvcte g. dr. Lončar priporoča v svojih retcrati'h o delovni šoli na učiteljskih zborova: njib poučne izlete, ki so po šol. zakonu sc= stavni del učnega programa. Izmed vseh izletov so pa najvažnejši botanični izleti. Učenci morajo spoznati drevesa in grmovje svoje okolice, trave in plevela po travnikih, njivah, gozdovih in seznaniti se z lepotnimi cvetlicai mi. Zato naj se učenci navajajo na sistematič'no opazovanje rastlin v vrtu, aa polju, v go= zdu, na poti v iolo in drugod. Izleti dajejo najlepšo priliko, da vzbudimo v učencih smisel do lepote narave. Mladina naj vidi in občuduje krasoto spomladanskega in jesenskega gozda, cvetočega sadovnjaka, pisanega travnika itd.; vnjej moramo vzbuditi estetska čuvstva in ljubezen do rastlin, da jih čuvajo. Zato vodimo otroke v naravo, ki naj jo čutijo in poslušajo ter se v njo uživijo. Vse drugo je, če se obrav* navajo travniške cvetlice zunaj v njih živIjenjski skupini. nego v šoli. Lepote cvetočega travnika se sploh ne more predočiti, kakor če se travnik ogleda in pod vodstvom ugo* tovi, koliko je cvetlic ene vrste, koliko druge, 'katere so bolj razvite, katcre manj in za* kaj; zakaj se nahajajo te kraj travnikov, druge v sredi visoke trave, zakaj imajo nekatere razcvet, a druge bo en cvet. Vse življenje koristnih in škodljivih rastlin ter njih boj za obstanek je tu pod le količkaj spretnim vodstvom najlaže razumljiv. Kakor na travnik, tako napravimo izlete -v gozd, na polje, pašnik, sadovnjak, k vodi in v okolico šole. Kako se ti izleti prirejajo, je prav lepo ¦napisal tovariš Fakin A. v 'knjižici »Botaniške ekskurzije«, ki jo je založila Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani in ki jo je ministrstvo priporočilo z odlokom P. br. No. 8425/1 od 6. VI. 1931 osnovnim, meščan* skim in srednjim šolam. Knjižica, v kateri je obravnavanih okrog 350 rastlin, obsega 63 strani in stane 10 Din; pri skupnih naročilih je 10% popusta. Rastline sb urejene krajevno po izletih, katerih je sedem. Pri vsaki rastlini so navcdeni v svrho spoznanja njeni karakteristični znaki in uporaba. Knjižica je življenja polna in sestavljena po intencijah delovnc šole ter zelo priročna, zato bi jo morala imeti vsaka učiteljska in šolarska knjižhka, vsak učitelj in tudi bolje situiran učenec. Knjižico najtopleje priporočamo. ' — Slovensldm pritrkovalcem! Na Binkoštni ponedeljek, dne 16. maja t. 1. se bo vršila v Ljubljarti v okviru I, slovenskega glasbenega festivala tekma slovenskih pritrkovalcev. Tekmovalo se bode na 4 nove zvonove, ki jih ulivajo Strojne tovarnc in livarne v Ljubljani za romarsko ccrlkev na Brczjah na Gorenjsikem. Zvonovi so težki nad 5000 kg, njihovo ubranost je določil slovenski skladatelj p. Hugolin Sattner. Glasbena Matica ljubljanska kot prirediteljica I. slovenskega glasbenega festivala o Binkoštih letošnjega leta vabi slovenslke fante in može, ki so vešči pritrkovanja, k tej tekmi, za katero je razpisanih 5 nagrad: 300, 250, 200, 150 in 100 Din. Pritrkovanje, glasbo naših cerkvenih zvonov, gojimo Slovenci že stoletja in je to pritrkavanje prav za prav samo pri nas doma. Zato je pritrkavanje ravno tak naš ponos, kakor prelepa naša narodna pesem. Glasbena Matica vabi pritrkovalce, da se prijavijo v skupinah po 4 za tp tekmo. Pri* jave naj se pošljejo potom župnega ufada, pod ikaterega spadajo pritrkovalci. Pri tej priliki opozarjamo, da je izšla že leta 1926. v založbi Katoliške knjigarne v Gorici knjiga Slovenslki pritrkovalec, ki jo je napisal Ivan Mercina. Knjiga se dobi v naših knjigarnah in ima poleg zanime vsebine okrog 250 različnih ritmičnih melodij za pritrkovanje. Prijave pro= simo najkasneje do 30. aprila t. 1. Za Glasbeno Matico v Ljubljani: Predsednik: Tajnik: Dr. Vladimir Ravnihar. Prof. Anton Lovše. Predsednik zagrebškega pevskega zbora g. Ljudevit Krajačič.