Slovensko-hrvaški klub in istrski državni poslanci. Pod tem naslovom smo priobČili že več sestavkov, a vendar ne moremo drugače, nego da nadaljujemo, ker naše geslo je .Clara pacta — boni amici". V .Slovenskem Narodu" je priobčil štajerski tovariš, dopis, ? katerem je pojasDJeval, zakaj je štajersko napreduo učiteljstvo nasprotno delitvi deželnega šolskega sveta v slovenski in nemški del, kakor je v Pragi češki in nemški samostojni deželni šolski svet. To mu je dalo povod, da je popisal, kakšno ljudsko šolstvo je na Kranjskem, kjer mu gospodari Šusteršičeva klerikalna stranka. S tem e zvedela širša javnost za vso kranjsko šolsko mizerijo, iu v Trstu izhajajoča italijanska lista .Piccolo1* in ,,Indipendente" sta to izrabila za svojo gonjo proti tržaškim Slovencem. BEdinost" je sieer odvrnila in pokazala obema, da bi bilo bolje, ako bi se zanimala za italijansko šolstvo v Italiji, kjer rargoli analfabetov. Vendar je ostala še vedno istina, da ,je kranjsko ljudsko šolstvo na nizki stopnji iu mesto, da bi se boijšalo, gre korak za korakom k še slabejšemu. To je priznal tudi dr. M. v rEdinosti" od 8. septembra t. I. pod naslovom .Nekaj resnice". Od navaja tudi vzrok k temu in pravi, da ni dovolj skrbela za ljudsko šolstvo uapredna strauka na Kranjskem, takrat, ko je bila ua krrailu. Mi mu pritrjujemo, a vendar moramo priznati, dokler je vladala napredna, da se je vsaj počasi nagibalo k boljšerau, četudi ji je nagajala Šusteršičeva klerikalna manjšiaa. Kranjsko Ijudsko šolstvo propada ali nazaduje zaradi delovatija Šusteršičeve stranke. Duhovščina in drugi primenei te stranke so hujskali in hujskajo proti šoli in učiteljstvu, tako da je večina ljudstva, ki nepremišljeno trobi v Šusteršičev rog, je smatrala in sraatra šolo le kakor ueizogibno zlo. Sam Šusteršie je na shodih ščuval ia hujskal proti ufiiteljstvu iu s tem proti šoli, da, celo do tega je prišel, da je naročal, naj si uciteljstvo numerira svoje kosti. Dokler je vladala napredna, je napravila v tem pogrešek, ker se je bala te hujskarije, namreč mislila je, da jo spravijo Šusteršič in njegovi privrž^nci ob popularuost, ako uredi šolske in učiteljske zadeve. Ta pogrešek se je naravuost nad njo budo maščeval, ker ljudstvo nima potrebne izobrazbe in nima samostojaosti, volilo je tako, kakor so mu drugi naiekovali. Propadla je napredna in zavladala je ŠiKteršičeva klerikalna. Bože moj, kako se godi sedaj šolstvu in učiteljstvu! Koliko brezpotrebaih premeščevanj, koliko tožb, koliko disciplinarnib preiskav itd. je moralo že prebiti ono kranjsko učiteljstvo, ki ne trobi v Šusteršičev rog, smo že dostikrat popisali, zato ne bomo tega ponavljali. Prišel je 14. dan oktobra 1909 leta. Imela se je rešiti regulacija učiteljskih plaf, severia bi se pri tem ne moglo delati razlike med naprednim iu klerikalnim učiteljstvom. Eegulacija se ni smela rešiti, ker t^ga ni hotel Šusteršič. Proti sta glasovala celo učitelja Franc Jaklič ia Jernej Eavoikar ter obsodila v stradaDJe vse kranjsko ljudskošol-ko učiteljstvo, naj je že Daprednega ali klerikalnega mišljenja. Zaradi tega je nastalo na Kranjskem pomanjkanje posebao moškega učiteljstva. Temu je uasledek, da poučujejo na mnogih šolah namesto moških ženske učae osebe, a na mnogih župniki, kaplani, orgauisti, dacarji in drugi za ta stan neusposobljeni Ijudje. Ponovili smo v kratkem opis kranjskega Ijudskega šolstva ia ozrimo se sedaj v Istro. SlovaDskemu šolstvu t Istri je najhuii nasprotnik deželui odbor, zakaj ta se brani ustanavljati potrebne slovauske Ijudske šole. Vendar se pri vsem tem Dasprotstvu slovanske šole, iu nadejati se je, da pox priderao do primeruega števila. Do leta 19q8' je bilo tudi v Istri pomaDjkanje učitelj9t» videli smo, da so časih Čakala sistemizovj ' mesta po več let, predea so jih aktivir8r Vzrok temu je bilo iskati v premalih pla{ak 1908 je deželni zbor reguliral plače. Slovan-jiposlanci so skrbeli, da se ni naredilo vsaj te like lazlike med slovauskim in italijanskiV učiteljst?om, in učiteljstva je dosti, da i3e sistj. mizovana mesta takoj tudi aktivirajo. V I^ obstoji deželoi šolski svet h e. kr. naniest nika kot predsednika, iz treh članov, delegj, ranih izmed članov dcželnega odbora, iz eko. nomičnega referenta, iz treh deželnih nadiot. nikov, iz dveh, z istopnikov katoliške cerk?e jg iz treh člano?, imenovanib izmed IjudskošoL skega in srednješolskega učiteljstva. Iz l*gaje razvidno, da je sestavljeu istrski deželni šo svet tako, da Slovani nikdar ne pridejo primernega števila glasov. Tudi tu bo pot ali deliti ali kako drugače ukreniti, da ne .lofaasko šolstvo po inačehovBko oskbovaoo. ali bo imelo istrsko slovansko učiteljstvo upanje do istrskih državnih Jposlaneev, ki obenem tudi deželni poslanci, ko vidi, da družijo z najhujšimi nasprotniki kraDJski šolstva? Nadejamo se, da sami poslanci mj. dijo, da jim učiteljstvo ne more zaupati jq noben čudež ne bo, ako se v odločilneni dj. notku kdo oglasi ia poreče : Nočemo pritjj dežja pod kap, zato nočemo, da se delil dežtJu/ šolski svet! — Dr. M. je povedal zlato rtj uico, da ni zadeva kranjskegi Ijudskošolskega učiteljstfi samo kranjska zadeva, ampsl z a d e v a cele Siovenije in zato bi bili moraliistrski državoi poslanci zabterati o d Š u s t «r. šiča in njegove stranke, da pra vično uredi šolske zadeve K r a n j s k e m. Ko bi se to zgodilo, bi jii nihče ne mogel zameriti, ako bi mu pomag do ministrskega stolčka. To, da podpir; oaega moža, ki je vzrok, da je kranj šolstvo v sraraoto vsemu slovenskemu uaroi jih vendar ne more priporočati. Žalosten zgl vidijo na Štajerskem, ker je res lož umreti \ boja s sovražniko kakor živeti \ zavesti.da bo nekdaj zavratno umorila br tova roka!