očitne glavne šole
& '
LTmCkA L BiBLioraij.
V Ljubljani.
Natisnil J. E. Milic. — Založila ipavska glavna šola.
Kakor neobdelana zemlja le plevel in osat in trnje rodi, in stoječa voda le gnjile soparje in žabe in mrčes zaplodi, tako zarodi tndi lenoba le grehe in lindobije.
Anton Janeiič.
Sostavi naj se popolni dnevni red, po kterem naj bi se na tanko ravnal vsaki učitelj, da bi v cerkveni in državni zadevi izvrstno zadostoval svojemu poklicu!
(Drugo vprašanje lctašiijih učiteljskih /.borov.")
Spisal S* Hiti, učitelj na Slapu, in govoril v občnem učiteljskem zboru v Ipavi, dne 25. Julija 1867.
«v^^meniten je učiteljski stan in važne so njegove dolžnosti.
t»f/||Učite]j je izobraževalec naroda; njegov poklic je: iznježne ^ mladine cerkvi odgojevati pobožne kristjane, — umne, "'modre podložnike pa izobraževati državi. Al — kakor imeniten je poklic, ravno tako težavna, je naloga. Učitelj mora se zelo truditi in prizadevati, če hoče dolžnosti svoje ročno in zdatno spolnovati; — on tedaj ne zanemarja zlatega časa, ampak ga vedno prav rabi, in da se to ložeje zgodi, si napravi dnevni rfed, od kte-rega lahkomišljeno ne odstopa, in kterega načrtati nam je naloga.
V nočni tihoti vse počiva, ter okrepčuje v sladkem spanju svoje utrujene moči za delo prihodnjega dne. Komaj pa začne svitati, se že vsa narava oživi juje, in — preden zlato solnce izza gor priplava, že skakljajo in žvrgole ptičice, ter razveseljujejo na polju pridnega kmetiča, — pastirčka pa pri ljubeznjivi živinici na paši.
Tudi učitelj naj počiva, tudi njemu naj sladko spanje okrepčuje zdelane duševne in telesne moči, da bo drugi dan sposoben, pripraven za delo na šolskem polju.
Po izgledu skrbnega kmetovavca tudi marljivi učitelj zgodaj ustaja, ne zanemarja zlatega časa — spominjajo se resničnega pregovora: „Rana ura, zlata ura“.
Kot pobožni kristjan svoje misli pred vsim drugim povzdigne k Tistemu, ki mu je v njegovem stanu naj viša, nedosegljiva pred-podoba, kteri sam le — njegovemu trudu vspeh in blagoslov deli, in v
nježnem vrtini rast daje. Njemu tedaj se v pobožni molitvi zahvaljuje za zdravo ohranjenje in novo moč, ter ga prosi potrebnega blagoslova za delo, ki ga ima danes izpeljevati in zvršiti.
Po končani molitvi prve jutmje ure obrača v svoje lastno izobraževanje. Glava je lahka, še je ne težijo skriti, duh je miren in zbran; toraj naj pripravniši in naj zmožniši za svojo omiko.
Učitelj vzame knjigo, ki mu jo je včeraj učiteljska bukvarnica kaj rada posodila, jo pazno prebira, in kar dobrega, koristnega najde, začrta v svoj zapisnik, kteri je tako uravnan, da ima slehrn predmet svoj prostor in da tako urno najde, kadar česa v pojasnenje kake reči' potrebuje. Ko se je to zgodilo, nastopi čas, nabirati hrane duševno lačni mladini. Urno se toraj pripravlja, da bi po didaktičnih pravilih resnično vspešno podučeval. Skrben učitelj premišljuje, kaj in kako bode učil, — ktere izglede bode v pojasno-vanje in poočitovanje porabiti mogel, kako bo novo na že znano tvarino navezoval in tako dobro podlago si napravljal. Pripravlja se pa toliko časa pred podukom, kolikor ga potrebuje, da bo vsi' predmetine odlomke šolskemu času odločene dobro pretehtal. Kjer je pa šolsko podučevanje zavolj posebnih okolišin, na kterc moder učitelj vedno ozir ima, tako vredjeno, da mu le ena ura med dopoldanskim in popoldanskim podukom v duševni počitek in telesno pokrepčevanje ostaja, tam popoldansko z dopoldanskim pripravljanjem zveže in toraj toliko več jutrnjega časa v to obrača.
Se bolj na tanko, koliko časa da ima na pripravljanje obračati, mu pa „Učiteljski Tovarš“ v devetem listu prvega tečaja tako le pove: „Nekdo je vrlega učitelja vprašal, koliko ur on vsaki teden za učenje porabi? „Šterdeset“, odgovori učitelj; „kajti, dvajset jih potrebujem za podučevanje, in ravno toliko za pripravljanje“. — Je tudi to vse končano in prihajajo morebiti otroci že v šolo, sc spodobno opravi, gre v učilnico, da mladino v miru ohrani, da marsi-kteri napaki v okom pride in da tudi mladina raje in o pravem času v šolo prihaja. Med naukom skrbi, da so otroci mirni in pazili, in kjer dva razreda ob enem podučuje, vsakemu primerno delo odkaže, da se čas nepridoma ne trati. Po dopoldanski šoli se po okolišinah, kakor je bilo rečeno, ali zopet pripravlja, ali pa, če se je to že zjutraj zgodilo, se razvedruje z ubranim glasovirom, s kratkočasnim berilom; telo si pa z zmernim kosilieem pokrepča. Ko je tudi to pri koncu, se zvon zopet oglasi, ki vabi vljudno njega in mladino k popoldanskemu nauku.
Učitelj urno napravljen gre v učilnico in dela zopet neutrudljivo in ves vnet za blagor mu izročenih otročičev.
Po preteklih šolskih urah pazno premišljuje, kako je danes podučeval; kako bi bil to ali uno tvarino morebiti bolje uravnal in razlagal, da se ve v prihodnje ogibati najdenih napak, in da se tako v djanskem podučevanju in obnašanju bolj in bolj vadi in utrjuje, ter si zapiše vse to zopet v zapisnik.
Da pa tudi svojemu zdravju ne škoduje, se potem, ako je vreme ugodno in mu drugi tehtni zadržki ne branijo, sprehaja pod milim nebom poleg travnikov in polja. Tli opazuje in premišljuje, kar doma v „Umnem kmetovanju“ bere; — in tako šetaje spomni sc tudi svoje drevesnice, ktero slehrn dan obiše. Tj e pridši premišljuje, kako bo „sadjorejca“ bolj odrašenim učencem umevno in mično razlagal, da tako nobenega časa ne zamudi. V času obiše tudi kakega svojih šolskih tovaršev, da se o kaki zadevi posvetujeta in eden drugemu v težavnem delovanju srčnost dajeta. — Kadar se j);i zmrači, ga že čakajo navadni pevci, vsede se tedaj k glasoviru, ter jih podučuje in vadi v cerkvenem petju. l'o petju se telesno pokrepča s svojo družinico, se po končani večerici še nekoliko prijazno in spodbudno pogovarja, ali kako zahvalno večernico zapoje, lvmalo pa ga začne zaspanec opominjati; kajti dolg in velik je bil trud čez dan; toraj poklekne z družinico kakor zjutraj, pred Gospodovo podobo, se mu zahvaljuje za dano moč in potrpljenje, ga prosi odpušanja storjenih pregreškov in izroči sebe, svojo družinico, šolsko čedico in vse svoje prijatelje v varstvo naj Višjega in svetih angeljev božjih.
Tako pride in gre dan za dnevom v življenju zvestega učitelja. iNiso sicer vsi enako veseli, mnogo jih je tudi z grenkobo in žalostjo napolnjenih; al — ker je z Bogom sklenjen, ga to ne moti in mu dušnega miru stanovitno ne kali. Ko pa pride zadnji dan življenja, se spomni vsega veselja, ki ga je vžival pri blagi mladini, se spomni obilnega blagoslova, s kterim ga je nebeški Oče podpiral. Prošnja: Vzemi me k sebi, moj Zveličar! mu zastane v ustih in — mirno se loči duša ter se povzdigne k Tistemu, ki pravi: „Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil; pojdi v veselje svojega gospoda“.
Šolska o z n a n i 1 a.
(^©cEnlfel Im ecittelipi
Juri Zavašnik, šolski višji ogleda, vitez Franc-Jožefovega reda, korar, knezoškofijski konzistorni svetovalec i. t. d.
Peter Hitzinger, šolski okrajni ogleda, dekan, farman v Postojni, častni konzistorni svetovalec, ud c. k. kmetijskega in zgodovinskega društva na Kranjskem, častni ud c. k. zgodovinskega društva na Koroškem i. t. d.
Anton Deperiz, šolski oskrbnik, lekarnik in posestnik.
Luka Hiti, vodja, katehet in kuratbeneficiat, je učil kršanski nauk, zgodbe sv. pisma, evangeli, sl. in nemško berilo v 3. razredu, 20 ur na teden.
Jane/. E. Tomažič, duh. pomočnik, je učil kršanski nauk v popoldanski nedeljski dekliški šoli 1 uro in '/2.
Jožef Barle, prvi učitelj, je učil razun krasopisa in risarije vse predmete v 4. razr., nemšino v 3. razr. vsakdanje šole, kmetijstvo v dopoldanskem in kršanski nauk v popoldanskem deškem oddelku nedeljske šole, 20 ur na teden.
Blaž Ambrožič, drugi učitelj, je učil vse predmete v 2. in števi-ljenje v 3. razredu vsakdanje šole, gospodinstvo v dopoldanskem dekliškem oddelku nedeljske šole, 23'/,, ur na teden.
Janez Goršič, tretji učitelj, je učil vse predmete v 1. razr., kra-sopis v 3., krasopis in risarijo v 4. razr., petje v 2., 3., 4. razr. vsakdanje šole, 24'/2 ur na teden.
Opomba. G. J. Barle je tudi še učencem 3. in 4. razr. vsak četrtek eno uro razlagal „sadjorejca“. Ravno ta g. učitelj je na svojem prostorčku, ki ga ima za svoj prid na šolskem vr-tiču, napravil že majhno drevesnico, da zamore djansko po-dučevati in tako veselje do sadjoreje v otrocih ložeje buditi. — Nadjam o se, da nam bo slavna srenja kmalo kaki večji prostor v ta važni namen poskrbela in odločila.
P p © g D © $
'	posmmnih	naukov,	ur	na	teden	in	število	učencev	in	učenk:
X n li k i	Razred				Nedeljska šola		Ure vkup !
	I.	II.	III.	IV.	uče ii-cev	učenk	
! 1. Kršanski nauk ....	3	3	3	5	1 1/ 1 /2	IV«	17 j
2. Slovenšina prvega polleta i	10	3	O O	2	—	—	18 i
3. Nemšina drugega polleta j	10	7	10	10			—	37 1
			•»	‘j			—	12 1
5. Krasopis		4	6	3	1			—	14 !
6.	Risarija	 7.	Petjo		—		S	1			1 2'/a
8. Kmetijstvo (sadjoreja) .	—	—			1'/«	—	2%
9. Gospodinstvo ....	—	—	—					‘ Vo	1'/. j
Skupaj". .	20	24	25 V /o	257*	2	3	105'/,
Število šolske mladine	138	84	59	33	63	52	429 :
(]z š©[§fe©gt dlraewilka.
Šolsko leto se je začelo 3. novembra 1866 s slovesno sv. mašo v farni cerkvi. — 4. oktobra, na imendan in 18. avgusta, rojstnega dne Njih Veličastva, našega presvitlega cesarja Franca Jožefa 1., so bili učeniki s šolsko mladino vred pri slovesnih velikih svetih mašah.
Očitne preskušnje prvega	polleta so	bilo 26.	in 27. marcija.
Učeniki, učenci in učenke so bili	pri vsili	procesijah med letom,
pri kterih je šolska mladina z ubranim petjem poveličevala slavo Gospodovo.
28. aprila — belo nedeljo — je šolska mladina slovesno obhajala prvo sv. Obhajilo; —21. junija pa praznik sv. Alojzija, svojega pomočnika.
Bazun pozimskega časa je bila šolska mladina vsak dan ob 8. uri pri	sv. maši in potem bil je	poduk od	—	l/,111. dopoldan in od
2. —	4. popoldan. Tudi je po	predpisu prejemala	zakramenta sv. pokore
in presv. Rešnjega Telesa.
Očitna šolska spraševanja so bila v drugi polovici šolskega leta 29. m 30. avgusta; 31. avgusta pa je bila slovesna zalivalnica v farni cerkvi.
i\apml<*k dolske mladine
C©tFti traged).
Obdarovani so bili:
S('t'k Andrej iz Gradisa. Kukovič France iz Gradisa. Lekan Alojzij iz Ipave.
Pohvaljeni so bili:
Dušni k Jožef iz I pave. Raspor Jožef iz Vrhpolja.
Cotič Marija iz Ipave.
Gr ah ar Klementina iz Ipave. Petrič Katarina iz Ipave.-
Dobro so so učili
Dekleva Jožef iz Ipave.
Dolenc Gustav iz Ipave. Grabrijan Nande iz Ipave. Kodelja France iz Ipave. Lovrenčič Matija iz Vrhpolja.
Planinc Jakob iz Gradisa. Sandri Anton iz Ipave. Semič Alojzij iz Ipave. Smolile Alojzij iz Ipave.
Biber Marija iz Ipave. Mahorčič Helena iz Ipave. Rodman Marija iz Ipave. Žvokelj Jožefa iz Ipave.
Slabejše se jili je učilo: vvrstenili ni bilo:
Število vsili v 4. razredu: 33.
T petji ra z pedi.
Obdarovani so bili:
Hiti Matija iz Zamostca pri Sodršci. Božič Jožef iz Podrage.
Rehar Martin iz Ipave.
Zore Helena iz Ipave.
/lipane Flora iz Krškega (Gurkfeld).
Pohvaljeni so bili:
Majer Viljem iz Planine.
Kobal Joana iz Ipave. Mihelčič Marija iz Ipave. Repič Franca iz Vrhpolja.
Dobro so se učili
Frjančič France iz Ipave,
Godina France iz Ipave.
Markič France iz Ipave.
Pegan Jernej iz Ipave.
Rajtar Jožef iz Ipave.
Sček Jožef iz Ipave.
Škapin France iz Ipave.
Uršič France iz Vrhpolja.
Zupanc Viljem iz Krškega(Gurkfeld).
Andlovič Joana iz Gradisa. Pavlin Marija iz Ipave.
Petrič Marija iz Ipave, št. 119 Petrič Marija iz Ipave, št. 189
Premrl Marija iz Dupelj.
Rušt Joana iz Ipave.
Slabejše se jih je učilo:	16,
vvrstenih ni bilo:	19.
Število vsili v 3. razredu: 59.
Drugi rt? F' ©4
Obdarovani so bili ■
Dolenc Janez iz Goč. Petrovčič Janez iz Senobora Petrič Janez iz Budanj. Frjančič Matija iz Budanj.
Pohvaljeni so bili:
Hrovatin Aleksander iz Dupelj. Lovrenčič Andrej iz Gradisa. Lovrenčič Matevž iz Vrhpolja. Majer Nande iz Tpave.
Poniž Štefan iz Ipave.	„
Škrl Martin iz Vrhpolja.
Glih a Karolina iz Ipave. Kodelja Marija iz Zemona. Lekan Marija iz Ipave. Petrič Joana iz Gradisa. Prelc Alojzija iz Ipave. Semenič Marija iz Ipave.
Dobro so se učili :
Andlovič Janez iz Ipave. Bizjak Alojzij iz Ipave.
Bizjak Janez iz Ipave.
Curek Andrej iz Tpave.
Duren Janez iz Gradisa. Frjančič Anton iz Gradisa. Frjančič Jožef iz Dupelj.
Kete Jožef iz Ipave.
Kobal Matija iz Ipave. Lovrenčič Marko iz Vrhpolja. Lovrenčič Matija iz Vrhpolja, Malik Matija iz Gradisa.
Mihelčič Matija iz Ipave. Pegan Viktor iz tpave. Petrovčič Janez iz Ipave Planinc Edmund iz Ipave. Planinc Matija iz Gradisa. Raspor Anton iz Vrhpolja. Repič Jožef iz Vrhpolja. Škrl Anton iz Ipave.
Žgavc Janez iz Ipave. Žgur Janez iz Gradisa.
Ambrožič Jožefa iz Vrhpolja. Gliha Vincencija iz Ipave. Kodelja Jožefa iz Dupelj. Kodelja Vincencija iz Dupelj. Kobal Joana iz Vrhpolja.
Kobal Franca iz Vrhpolja.
Kobal Jožefa iz Ipave.
Mahorčič Franca iz Ipave. Rodman Franca iz Tpave.
Rupnik Jožefa iz Zemona.
Škapin Marija iz Ipave.
Šmuc Matilda iz Ipave.
Slabejše se jih je učilo:	18
vvrstenih ni bilo:	16,
Število vsih v 2. razredu: 84.
P> p v I p ® z r» © cd.
Obdarovani so bili:
t lik Janez iz Vrhpolja. Lovrenčič Alojzij iz Vrhpolja. Majer Karol iz ipave.
Premrl Joana iz Vrhpolja.
Pohvaljeni so bili:
Bizjak Peter iz Vrhpolja. Furlan France iz Ipave. Janežič Matija iz Ipave. Grabrijan Henrik iz Ipave. Pavlin Anton n Ipave.
Poniž France iz Ipave.
Ronga Janez iz Ipave.
Škvarč Matija iz Vrhpolja. Tomažič Jožef iz Vrhpolja. Žgavc Janez iz Ipave, št. 198.
Frjančič Marija h Vrhpolja. Hrovatin Franca iz Ipave.
E u š t Ana iz Zemona.
S m o 1 i k Emilija iz Ipave.
Š m n c Franca iz Vrhpolja.
Dobro so se učili:
Čuk France iz Ipave.
Frjančič Janez iz Dupelj.
Jamšek France iz Gradiša. Lovrenčič Jožef iz Gradiša. Lovrenčič Andrej iz Vrhpolja. Petrič Janez iz Ipave.
Primčič Friderik iz Ipave.
Štirna Marko iz Vrhpolja.
Tomažič Janez iz Ipave.
Trošt France iz Ipave.
Uršič Marko iz Vrhpolja. Živic Štefan iz Ipave.
Andlovič Franca iz Gradiša.
Bajič Marjana iz Vrhpolja.
Batjel Jožefa iz Ipave.
Bezeg Marija iz Ipave.
Bizjak Jožefa iz Ipave,
Cotič Joana iz Ipave.
Curek Marija iz Vrhpolja.
Curek Marija iz Gradiša.
Frjančič Marija iz Gradiša.
Fratnik Marija iz Ipave.
Gliha Joana iz Ipave.
Jež Marija iz Gradiša.
Kezura Eeza iz Ipave.
Kvas Marija iz Ipave.
Lovrenčič Marija iz Vrhpolja, št. 110. Rod man Jožefa iz Ipave.
Škrl Joana iz Vrhpolja.
Škapin Marija iz Ipave.
Stamcar Marija iz Tpave.
Tomažič Ana iz Ipave.
Tomažič Jožefa iz Ipave.
Žgavc Jožefa iz Vrhpolja.
Slabejše se jih je	učilo:	33,
vvrstenih ni bilo:	52,
umrl je:	1.
Število vsih v 1. razredu: 138.
V Ipavi mesca avgusta 1867.
f/ M A' n Hiti.
VOlljfl.