STAJERSKIGOSPODA Verlaq und Schriftleitung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 — Fernruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark, vierteljährlich RM 1 20 einseht 9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zeitungszustellgebühr Postscheckkonto Wien Nr. 55030 III. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 23. Januar 1943 Nr. 4 Nadčloveški napori nemške obrambe na vzhodu Nemške in zavezn.ške čete so v srditih bitkah na vseh težiščih vzhodne fronte odbijale vse sovjetske napade z brezprimernim junaštvom - Junaški odpor staiingrajskih borcev - Strahovite izgube v sovjetskih vrstah Tudi v preteklem teunu so se na vzhodni ironti razvejan težki obrambni boji, v katerih so nemške in zavezniške čete odbijale sovražnika z nadčloveškimi napori. Operacije na vzhodni trumi so «e odigravale ob najtežjih vremenskih ne-prihkah, v glavnem pa ob hudem mru/.u in deloma v snežnih viharjih in zametih. Med ¡navkazom in Donom pa je pretekli četrtek nastopilo nenadoma južno vreme, kar je še bolj oviralo gibanje čet. Potek vojnega dogajanja v preteklem tednu je b i sledeči: iUed Kavkazom in Donom ter v področju Dona so »e pretekli četrtek izjalovili opetovani sovjetski napadi ob ¡izgubi 26 itankav. V prostoru okrog Stalingrada si. nemške čete odbile močne pehotne in tunkovske napade v junašk.h borbah. V te boje je posegalo tudi letalstvo. južno od Voroneša so se izjalovili sovražni napadi ob nemških in madžarskih postojankah Medtem so se razvili dolgo-t¡ajii, boji jugovzhodno od jezera Umen te: južno ou Ladoškega jezera. Po ""petkovem poročilu so se odigravali sruiti boji na jugu vzhodne imate 7. nezmanjšano silovitostjo. V «talingiajskem prostoru so se branile nemške čete v srditih bojih proti trajno težkim napadom sovjetov. Uničenih je bilo skupno 75 sovjetskih tankov, od teh pa 35 kar pri Sta-lingradu. Tudi pri opor šču Veiikijc Luki si se zrušili v nemškem ognju vsi sovjetski napadi. Boljševiki so bili nadalje odbit jcgevzhadno od jezera Umni ter oh Ladošl.em jezeru. En sam nemški armij-ski l-orpus je uničil v treh dnrih )4l sovjetskih tankov. 'X letalskih bojih ,-e sov-ravvik izgubil 67 letal, Nemci pa štiri. V soboto so javili, da so bili iia jugu vzhodne froiue odbiti vsi napadi, ki j.h je sovražnik izvedel v številčni pramoei. Sovražnik je imel izredno težke izgube. Pri ¡stahngradu, kjer se branijo nemške čete ie več tednov, so bili odbiti iz vseh strani nastavljeni sovjetski napadi ob ju-našHi obrambi Nemcev. Vodstvo in tete so ilajate sijajen vzgled nemškega vojaškega duha. Medtem so se nadaljevali boji za oporišč» Veliki je Luki. Dočim je bilo jugovzhodno od jezera Ilmen beležiti le lokalne boje, so nemške čete južno od jezera Ladoga v srditih bojih zavrnile sovražnika ter mu iztrgale teren, ki ga je bil dan poprej osvojil ob strahovitih krvavih izgubah. Ob treh lastnih izgubah so Nemci pretekli petek zbili 77 sovražnih letal. V nedeljo je bilo objavljeno, da so nemške čete na jugu deloma v razgibani obrambi odbile "vse sovražne napade ter da so sovražniku ob izredno ostrem mrazu prizadejale težke izgube. 15. in 16. januarja je bilo sestreljenih 60 sovjetskih tankov. Stalingrajski borci so se tudi nadalje junaško upirali vsem sovražnim napadom. Posadka oporišča Velik.je Luki se je na povelje nemškega vrhovnega poveljstva prebila do bojne skupine, ki ji je prinašala pomoč. V srditih protisunklh je sovražnik izgubil 47 tankov. Letalstvo je bombardiralo z uspehom sovjetski dovoz med gornj< Volgo in Lovatom. 17. januarja je sovjetsko letalstvo zopet izgubilo 41 letak Pr* jezeru Umen so bili odbiti lokalni napad sovjetov. Sovražnik je nadaljeval svoje napade ob Ladoškem jezeru, kjer je ob izrednih izgubah na ljudeh, izgubil povrh še 26 tankov. V ponedeljek je sporočilo nemško .vrhovno poveljstvo, da se nadaljuje več mesecev trajajoča zimska bitka na vzhodni fronti 7. nezmanjšano silovitostjo. Vsi sovražni napadi so bili odbiti v težkih borbah. Nemške čete v prostoru Stalin-grada so vzdržale kljub najtežjim pogo jem v žlavi vztrajnosti in zagrizenosti ,vsa -sovražne napade. Tudi južno od La-doškejsra jezera so se nadaljevale težke obrambn< operacije. V času od 12. do 16 januarja so izgubili sovjeti na tem odseku 229 tankov. Po torkovem poročilu so nemške in romunske čete odbile v zapadnem Kavkazu vse sovražne napade. V Severnem Kavka/ii in v področju Dona, kjer potekajo boj, izmenično, je b.lo 1.. in 18. januarja uničenih 62 sovjetskih tankov. Stalingrajska obramba -se je v trdih bojih vztrajno upirala ponovnim sovjetskim napadom. V srednjem odseku fronte in ob j:/<;ru Ilmen so b.li lokalni napadi sovjetov brez uspeha. Južno od Ladoškega jezera, so bili vsi moini napadi sovjetov odbiti on izredno krvavih izgubah na sovražni strani. V sredo «o nemške, romunske ln slovaške čete odbile celo vrs.o loiialirh na- ) padov v severozapadnem delu Kavkaza. V bojnih odsekih donskega , področja so nemške čete s pomočjo letalstva zaustavilo v deloma zelo trdih bojih več sovražnih i:«i adov. Kljub trdemu pomanjkanju so nemške čete pri Stalingradu junaško odbile vse sovražne naoade, Ju-gov/Iit dno dt< ;ezera Ilmen je bila u~>ieniski tisk je že v neštetih primerih dokazal, tla kujejo v sovražnem taboru zlasti židje vse načrte, po katerih naj bi se >,eročijo v slučaju »zaveznisite zmage« i/brisalo iz evropskega zemljevida. Znano jc tudi, kako je ameriški žul Kaufmann v svoji boini domišljiji zahteval uničenje nemsKCga naroda, ivjerkoli se torej v angleški aii amer.ški javnosti pojavi kaka knjiga ali brošura, ki zanteva satansko uničenje Nemcev in Führer-jeve-ga Reieh-a, smo lahko sigurni, da je pisec židovske krvi, ker so ž.dje ta«orekoč motor celokupne protinemšKe agitacije. Sovraštvo Židov do Nemčije je brezmejno. Začetek in konec v vseh židovskih namenih je in ostane uničenje Nemčije. Nemški narod, ki je rešil židovsko vprašanje ne samo za sebe, temveč tudi za slsoro vso Evropo, se dobro zaveda, da nima pričakovati od židovskih plutokratov in boljševikov nikake milosti. To misel je izrekel te dni tudi Reichsminister Alfred Rosenberg v svojem govoru v Miin-stru. Smrdljivih cvetk boine židovske fantazije torej ni ne konca ne kraja. Kakor do/.i:avamo preko ženeve, sta se pojavila s svojimi protinemškimi knjigami na angleškem književnem trgu dva znana žh.an »uri.ce-nje mostu« po svojih letaiskji snan. uijy ill: a¿rO v-.no KemtHjft-yiananaiO- Bo, če danes sjjiegovor.mo se nekaj o nemškem otj.avth.vu, ki je v. nenisaem pi&v poseono v industriji, vaztn in so-ot.io.e uau.ne, popisali srno tudi zmožnosti in soudnostd tr-govca .n tovai irskega podjetnika. Kakor ue%o lAielai .n voditelji iztieluvainiç ter ratAieijevauiic in raispe6evalei ist.h ugted po âiiniwn svetu, takt» je znan tutli nemški ue.ilvec. lia nemška i»uustr-ija zde-iiuje ifvojfc pruuukle solidno in precizno Ur v t strta, .n natančno, ni ta samo zasm. fcaia- angleška diplomacija doseči svoj'cilj. Baje ponujajo »ijigježi Egipčanom- »garancije in, njih samostojnost, po vojni«. Medtem so pa Angleži aretirali oelo vrsto Egipčanov, med njimi tudi tlva kraljevska princa Tudi več poslancev je bi- lo aretiranih. □ Sikor.ski putreuuje poljnko /.lato. Kakor- znano, leži del- poljskega zlatega državnega zaklada v vrednosti 16 milijonov angleških funtov sterlingov v Dakar-ju, na zapadni obali Afrike. Ko so Nemci ¡eta 1-U39. vkorakali v. Poljsko, je poljska viada na svojem begu v Romunijo spravila to zlato v Gonstanzo, od ltoder so ga ©¿peljali skozi Dardanele v Marseille. Tik pi>ed- zlomom Francije, ga je odpeljala neka francoska ladja v Ameriko. Toda sredi Atlantika je dobila ladja povelje, naj. odpelje zlato v Dakar, kjer so ga sedaj, zaplenili- Amerikanci. »Ministrski predsednik poljske vlade«, Sikorski, bo radi tega v kratkem odpotoval v Wash ngton, tla bi se pogajal glede vrnitve omenjenega zlata, ki ga potrebuje za financiranje svoje vlade. V tujini- je pač težko »vJada-ti«. če ni denarja... □ Angleške skrbi glede »svobode v zraku*. Po člankih, ki jih objavlja londonski list ¡ D a i l'y T e 1 e g r a p H«, bi bilo soditi, da so Angleži spričo ameriške politike zelo v skrbeh radi »svobode" v zraku«. Washingtonski dopisnik omenjenega lista toži namreč, da govore v Ameriki vedno le o »svobodi morja«, d o ti m svobode v zraku sploh ne omenjajo. Omenjeni dopisnik misli, da se za tem molkom skrivajo monopolni interesi Ameri--kancev. Ti interesi se koncentrirajo predvsem okrog treh velikih tt'ansatltmîiSkih prog", ki vežejo Ameriko Z Afriko itr EV-jopo. Prva izmed" teh prog gre iz Ntew Torka preko'Nove Funtlland;je v Anglijo, druga veže Miami s Pbrtiijralbm. tretja' pa Natal (Severna Braz1liia:) z afriško zspatlno obalo. Zlasti za to zadnjo letalsko prometno progo se gospodje Ameri1-liane! na jezo Angležev najbolj zanimajo. Z-zapadne afriške-obale gre namreč' pot Ameri kancev po zraku v Gornji Egipt in v Srednji vzhod, kjer si Amerikanci Že povsod utrjujejo svoje postojanke. Tô progo je svojčas uredila z veliki stroški privatha ameriška družba- Pa nameri čim A'lnvays, nakar jo je leta 3942: prevzelà ameriška vlada. Angleži se bojijo. da Amerikanci no vojni ne botlo hoteli zapustiti postojank, ki so si jih sedaj1 pridobili. Angleži se boje ameriškega letalskega monopola, zato zahtevaîo svobodo v zraku» za vse narode, —"misleč v prvi vrsti na sebe. ga vodstva, temveč tudi zasluga delavstva. Brez dobrih in sposobnih ter vestnih delavcev bi tudi najboljše tovarne ne producirale dobrih in vrednih stvari. Med delom in delom je razlika. Saj vemo, da nam tudi krojači in šivilje ne napravijo enako dobrih oblačil, če nam jih delajo po meri. Tako nekako je tudi pri -ndu-strijskih delavcih. Iz delavnih, pridnih, podjetnih, iniciativnih, brihtnih ter vedno na delu zainteresiranih nemških obrtnikov se je že v času, ko še industrija ni igrala vidne vloge izcimil in izšolal nekakšen kader dobrih rokodelcev. Ptehod rokodelstva v strojno izdelavo je iz rokodelcev čisto v kratkem časti- ustvaril tudi- dobre industrijske delavce. Kakor je pri obrtniku z orodjem in primitivnimi prvimi ročno- in nožnopogOnskimi stroji natančno in vestno izdeloval ključavničarski pomočnik kovinske izdelke, tako se j.e pozneje v tovarnah, kjer se je delo s popolnejšimi stroji na motorni pogon olajšalo, izboljšalo in izpopolnilo ter predvsem dvignilo storitve, uvedel v strojno delo ter se v istem izpopolnil tako. da ga v tem. nikdb ni posekal: Brez izredno dobre uporabnosti prilagodljivih in nadarjenih delavcev bi se industrija Nemčije nikdar ne moglk tako razviti, kakor se je in tudi nj.en sloves ne bi bil na višini kakor je že od svojega začetka. rzkušnje. ki so jih napravili razni drugi narodi pri svoji industrializaciji, so pokazale, da se dober industrijski delavec ne ustvari v trenutku, ko so mu razni mojstri pokazali in raztolmačili, kako mu je streči stroju; kateremu je dodelien, temveč, da je za vse to potrebno veliko več. Kmečki ali pastirski sin, ki je raste! kot pastir nekje v hribih civilizacijsko zaostale zemlie. je lahko bistrega uma in priden ter lahko zapopadljiv. S tem pa še ni rečeno, da je tak delavec, če ga pri I ustanovitvi kake tovarne v njegovi domači zemlji postavijo k stroju ter mu pokažejo in povejo, kaj mu je pri istem i napraviti tudi že dober delavec. Res iff, I da bo tak delavec dodeljeno mu delo opravljal, stroj bo funkcioniral itd., ampak ta stroini delavec še dolgo ni to. kar je strelni' delavec nemške industrije Kakor vemo, se na^nenja za gotove poklice v mnojfih primerih podtduieio po starš'h: Sin strokovniaka prav rad sanjari in ima vsa namenja do tehnike in strojev: Nkdavienost za ta poklic mu je prirojena-. V Nemčiji je razvoj1 in trad'hiia obrti in industrije preeei stara. Današnji kva"'ficirf>ni (telavci1 po nem&rih' tovarnah vseh vrst navadno nf«v sinovi kmetov, ki so šelp stopil! v tovarne pred stroje. Ne. ti so že večinoma sinovi ključavničarjev, stminikov. kovačev. mehan!knv, elekfrlkov it'd.. ki so že tUdI. kakor njih stari očetle, delali in živeli od tovarniškega dela ir se radi tega veliko 'ažfe in boliše uvedli v svoie poklice, kakor rta nrittipr v AfHkr uvedel kakšen Mit vetdwtke'u von 18 bis é Uhr i črnec, ki je prišel iz kmetije v neko tamkaj postavljeno tkalnico kot tkalec. Nemškemu delavcu je spretnost za strojno tlelo nekako v krvi in mesu. in, če se vse to zdrtiži še z ostalimi dobrimi lastnostmi in predpogoji, ni čuda. da je to delavstvo na prvem mestu na svetu sploh. Kdor pozna delavske razmere po svetu, mu je znano, da so v vseh zemljah, kjerkoli stojijo tovarne, rudniki itd. za posebno važna, ali pa vsaj za začetna dela imeli nemške delavce. Tujina, ako-ravno mogoče tehnično tudi na višini, se je zavedaia, da je v strokovnem pogledu izdelek tovarn najboljši, če ima vsaj nekaj specialnih nemških strokovnih delavcev v podjetju. To ni bilo samo potrebno, ker je delavcev-specialistov povsod primanjkovalo, primanjkovalo posebno pravih strokovnjakov, ki so pomagali dvigniti in upeljati posebno novoustanovljena podjetja ter v istih iz domačinov izobraziti vsaj približno enake moči. Potrebno' je bilo to, da si je kakovost tovarniškega. izdelka s pomočjo nemških specialnih delavcev na svetovnem tržišču pridobila veljavo. Orožje in vojni materijal, ki v sedanji yc»jni zdaieka nadkriljuje izdelke sovražne industrije, sta znana kot najboljše delo na svetu, Sposobnost nemškega delavstva, ki- vse svoje sile stavlja v službo dela, je soodločujoč faktor; da je temu tako. Orožje predstavlja industrijske izdelke, ki so po svoji izdelavi bolj precizni, natančni in zanesljivo izdelam, kakor so izdelani ure. ki morajo biti vedno točne. Strelni stroji in aparati, kakršne ima nemška oborožena sila, dokazujejo vsem in vsakemu, da ga ni mojstra med industrijskimi delavci, ki bi bil boljši od nemških. V najnovejšem času se nacionalsocia-lizem prav posebno zanima za industrijske delavce. Po vseh obratih imajo delavci priložnost, da stavljajo svoja mnenja in opazovanja o izboljšanju in izpopolnjevanju že obstoječih strojnih naprav. Vsak izum, ki se porodi v delavčevi gHvi, vsak prijem in migljaj delavca, ki delu in napredku lahko koristi, se radevolje sprejme ter izrabi in izkoristi, v kolikor je izvedlj vo. Nešteto novosti so izumili tudi ročni delavci, ki so pri praktičnem delu pri strojih prišli na razne koristne ideje, k; jih po pisarnah sedeči inženerji in tehniki pri teoretičnem delu nikdar ne bi zamislili. Izumiteljski in ustvariteliski talent nemškega ročnega delavca v ničemer ne zaostaja za talentom visoko šola-nih ustvariteljev. Nešteto novosti so patentni uradi zašč'tili delavcem nemške -industrije odkar ista obstoji. V zadnjem času se pa prav posebno važnost polaga na zamisli delovnih ljudi in se iste oo vseh možnostih podpira v prid izumitelja in splošnosti. In ne samo to. Nacio-nalsocializem odpira vrata vsem ročnim delavcem, da se lahko izobrazijo za višie poklice, ne ozirajoč se na sredstva in predizohrazbo. če imajo- za to talent in voljo. Visokošolska izobrazba je omogočena tudi tistemu delavcu v tovarni, ki čuti v sebi sposobnost in veselje. Nemško industrijsko delavstvo, ki je že dolgo vodilno v svetovni produkciji, se bo po vojni še veliko bolj dvignilo. Razmah in oono'no uveljavljen je bo prišlo v celoti do izraza. Svetovna industrija, ki že doslej ni mogla skoraj v nobeni zadevi mimo nemške, bo tudi po vojni morala računati z vsestransko sposobnostjo nemškega strojnega delavca, ki je med svetovnim delavstvom to, ker je nemški vojak med vojaki na svetu. UMNI KMETOVALEC_________ Oskrbovan @ hlevskega gnoja na g«© GOSPODARSKE VEST» Urvu.fcRa ustanavlja konzervno industrijo. Ker na področju današnje Hrvatske pod bivšo državo razen tvruke Ju-iius Menil niso imeli nikakšne industrije, ki bi konzervirala živila, z izjemo mesa, je prišlo v tem pogledu do sprememb. Tako je na primer znana zagrebška tovarna čokolade »Union« že lansko leto začela z izdelavo mormelade v večjem obsegu. Na zagrebškem jesenskem zboru je tudi zagrebška tovarna čokolade »Grič« razstavila nekoliko svojih sličnih prvih [ izdelkov. Sedaj se je to podjetje vrglo še na konzerviranje krompirja in sočivja potom sušenja, Neposredno pred novim letom se je čulo, da namerava hrvatska I »Eata«-industrija uvesti v svojo produK-[ cijo konzerviranje sadja in sočivja ter bi iz okolice Vukovarja predelavala tamkaj-[ fin-;» pridelke. švicarski kmetski pridelki so se lansko leto dvignili za *"/, % napram i lanskemu letu. Ta porast se nanaša v ! glavnem na gojitev kmečkih rastlin. Donos živinoreje je pa v istem času seve-| da nazadoval od 1767 na 1132 milijonov Švicarskih frankov. i X Pridobivanje plemenitih kovin na SluvašHern. Na Slovaškem so leta 1942. v državnih rudnikih pridobili 250 kg zlata in 8000 kg srebra. Srbija namerava dv.gniti sadjarsko. Ministrstvo za kmetijstvo pripravlja načrt za povečanje srbskega sadjarstva. Srbijo bodo razdelili na sedem sa-' donosnih okrajev, ki bodo dobili iz državnih drevesnic drevesca, primerna za dotifini okraj z ozirom na podnebje, zemljo itd. Amerika racionira sadje in sočivje. Ker v Zedinjenih državah Severne Amerike ne razpolagajo z dovoljnimi količinami sadja in sočivja, je kontrolor za prehrano napovedal, da se bo s 1. februarjem 1943 racioniralo sadje v svežem, suhem in konzerviranem stanju. Isto velja tudi za sočivje. Bolgarija izvaža vino. Pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino v Sofiji so priprave za izvoz lanskega vina v polnem teku. Doslej je pripravljenih 6 milijonov litrov vina za izvoz v tujino. X Japonska industrija gumija. V okviru napredujoče koncentracije preskrbe Japonske s surovinami, je japonsko ministrstvo za gospodarstvo odredilo ureditev družbe za kontrolo industrije gumija. To družbo bo vodila država in bo zajela med svoje člane 351 dosedanjih privatnih tvrdk. Družba za kontrolo gumijeve industrije je 222. kontrolna družba v japonski industriji ter je na ta način sedaj vsa važna industrija Japonske združena in pod državno kontrolo. X Turško prebivalstvo dobi ceneno bombažno blago za oblačila. Ravnokar so v Turčiji začeli iz državnih bombažnih tkalnic izdajati za potrebe lastnega prebivalstva bombaževo blago za obleke. Razdelitev vršijo nalašč v to svrho postavljene razdeljevalnice in bo najmanj milijon Turkov lahko kupilo blago za moške in ženske obleke. X Podržavljenje borz na Japonskem. Japonskemu parlamentu so predložili zakonski osnutek, po katerem bodo vse japonske borze, ki so doslej imele privatno-gospodarski značaj v obliki delniških družb, spremenjene v korporacije javnopravnega značaja. X španski državni proračun za leto 1943. znaša 2008 milijard pezet. Najvišji proračun ima ministrstvo za javna dela, in sicer 675.1 milijonov. Morda bi kdo spoštovanih bravcev sodil, da bi moralo za razgovorom »o ureditvi hlevov glede na pridobivanje gnoja« priti na vrsto najprej poglavje »o gradnji gnojišč« in šele za tem razgovor »o oskrbovanju hlevskega gnoja na gnojišču«. Da smo se odločili, razpravljati vendarle najprej o oskrbovanju gnoja in šele potem o gradnji gnojišč, je povzročila zelja, da bi naši kmečki gospodarji iz razprave o oskrbovanju najprej spoznali, zakaj moramo graditi gnojišče prav tako in nič drugače, kot nameravamo v prihodnjem sestavku opisati. Saj tudi vsako drugo zgradbo gradimo na podlagi obstoječih in ugotovljenih potreb in zahtev. Najprej — sicer malo nenavadno, pa vendar važno — vprašanje: 1. Kako nastane gnoj? S steljo, prepojeno z gnojnico, pomešani živalski odpadki, ki jih odvažamo na gnojišče, pravzaprav še niso »gnoj«, čeprav tako zmes navadno imenujemo »svež hlevski gnoj«. V takem svežem gnoju namreč lahko točno razločujemo živalske odpadke od stelje, da, ugotovimo lahko celo, kakšno hrano so dobivale živali in od kake vrste žita na primer izvira slama, s katero je bilo živini nastiljano. Svež hlevski gnoj torej ni nobena enotna snov. čisto drugače dozorel, uležan hlevski gnoj. Pri pravilno oskrbovanem, zrelem hlevskem gnoju ne moremo razločiti več stelje od blata, ker predstavlja tak gnoj že čisto enovito snov ali »maso«. Vzrok, da iz stelje in živalskega blata nastane enoten »gnoj«, so spet ona neskončno majhna, a v neskončno velikem številu nastopajoča mala živa bitja, o katerih smo že večkrat govorili in ki iih s skupnim imenom imenujemo »bakterije«. Ko torej svež gnoj izvozimo iz hleva "na gnojišče (v manjši meri pa tudi že v hlevu, da celo že v živalskih prebavilih!), se ga lotijo milijarde in milijarde bakterij, ki razkrajajo odmrlo snov krme in stelje — enako kot oodobne bakterije povzročajo gnitje vseh mrtvih živalskih teles. O bakterijah pravijo, da so »grobarji matere narave«, ker odstranijo s sveta vse, kar je odmrlo in pretvarjajo mrtva telesa v hrano za nova živa bitja, živali in rastline. 2. Uravnavanje zorenje gnoja. Če bi pustili bakterijam neomejeno oblast nad gnojem, bi ga v teku časa razkrojile v najprvotnejše sestavine, od katerih bi se del izgubil v zrak (dušik, kisik, vodik), drugi del pa bi predstavljale rudninske snovi (kalij, fosfor, apno itd.-). Z drugo besedo: gnoj bi v tem primeru počasi »zgorel« in bi ostalo od njega samo to, kar ostane pri vsakem gorenju: pepel, ki ni nič drugega, kot negorljive rudninske snovi. Da je naša trditev resnična, bomo dokazali takoj: vsak gospodar je že opazil, da se je gnoj, posebno konjski ali ovčji, ki ga nismo stlačili, začel — posebno ob poletnem času — močno segrevati, iz kupa se je kadilo in puhtelo — nato se je gnoj spet ohladil in polegel. A ko smo tak gnoj kidali, je bil pepelnato siv in lahek kot pepel, pa tudi pri pridelkih se ni kdovekaj poznalo, ako smo njivo s takim »izgorenim« gnojem pognoj.i;. Naloga razumnega kmetovalca je torej, delovanje bakterij, ki gnoj razkrajajo, smotrno uravnavati in tako doseči, da bakterije razkrojijo svež hlevski gnoj samo v ono obliko, v kateri vsebuje največ in rastlinam najlažje dostopne hrane, — to je v humus. S čim pa je mogoče razkrajanje gnoja po bakterijah, — nekateri imenujejo ta razkroj tudi »vrenje, gnoja« — uravnavati? S tem, da uravnavamo vlažn st, kakor tudi dostop zraka in s tem tudi segrevanje gnoja na gnojišču. Če ima k svežemu gnoju zrak preveč dostopa in če je gnoj premalo vlažen se bakterije izredno naglo in izredno močno razvijejo ter pozročijo, da se gnoj zelo segreje in hitro »zgori«. To pa je velika škoda, kajti pri tem se razkroji tudi skoraj ves humus, predvsem pa uide skoraj ves dušik, ki je najbolj dragocena redil-na snov v gnoju, v zrak. Da torej »izgorenje gnoja« preprečimo, moramo omejiti do3top zraka, kakar tudi premočno izsušenje gnoia. Dostop zraka v gnoj omejujemo s tem. da gnoj vsakokrat po končanem kidanju iz hlova dobro stlačimo. Izsuš'tev gnoja pa preprečujemo deloma tudi že s tiačenj^m gnoja, še bolj pa s tem, da branimo vročemu poletnemu soncu dostop do gnojišča, bodisi, da gradimo gnojišča na severni strani hlevov, ali pa, da zasadimo okoli gnoi šča košato drevje, trto, ali da jih na kakršenkoli drug nač'n zasenčimo. Včasih je celo potrebno, da gnoj na gnojišču namočimo, posebno poleti, ako dalj časa ni deževalo. Seveda pripomnimo takoi. da ie za namakanje gnoja škoda uporabljati gnojn'co iz gnojlščnih jam, kajti pri takem namakanju se iz-frubi skoraj ves dušik iz gnoinice v zrak. Le v skrajnem primeru, ako se hoče gnoj na gnoiišCu »vžeati«. in ni nkjer v b'ižini dobiti vode. da bi gnoj zmočili, je seveda boljše, politi gnoj na gnojišču z gnojnico iz jame, kakor pa pustiti, da gnoj izgori. Za tlačenje gnoja na gnojišču lahko uporabimo tudi domače živali, ako so pametne — in ako je dohod na gnojišče in njegova ograja ter lesra sploh taka, da ni nevarnosti, da bi se živina poškodovala! Ako je gnoj pravilno oskrbovan na gnojišču, »dozori« v času šestih tednov do štirih mesecev — poleti nekaj prej, pozimi pozneje, — ter izgubi pri tem približno eno četrtino do ene tretjine svoje teže (namreč teže trdnih snovi samih, brez vode!) in približno eno šestino vsebovanega dušika. Gnoj pa, ki je bil slabo oskrbovan in je zato »zgorel«, izgubi do 70 odstotkov trdnih snovi, kakor tudi vso zalogo dušika. Vidimo torej že iz tega, kako važno je, da je gnoj na gnojišču vedno dovolj stlačen in dovolj vlažen. Seveda pa ne smemo pri tem pretiravati. Ako namreč docela zabran mo zraku dostop do gnoja, posebno pa še, ako je gnoj prevlažen, tako. da stoji v vodi, gnoj spet ne dozori, marveč se skisa — na enak način, kot zelje v kadi. Tudi tak nrimer je že skoraj vsak kmetovalec lahko sam opazil, posebno, ako ie imel gnoj od svinj na posebnem gnoiišču Svn^ki gnoj namreč vsebuje zelo malo dušika, Weltbild-Hilacher. Aus der Winterarbeit des Gebirgsbauem. Da« im Sommer geschlagene Holz wird im Winter auf Hörnerschlitten zu Tal __gebracht. zato se gnoj razkrajajoče bakterije, ki ranijo za prehrano in razvoj predvsem veliko dušika, v svinjskem gnoju zelo počasi razvijajo. Zgodi se zato, da posebno spomladi lahko najdemo svinjski gnoj, ki je celo zimo ležal na gnojišču, pa ni dozorel, marveč se je skisal. Tak skisan gnoj je svetel, rumenkast, in nastilj se z lahkoto loči od živalskih odpadkov. Bakterije se namreč niso mogle razviti in spremeniti obojega v enotno, temno snov: humus. Tak gnoj ima tudi po kislem zaudarja-joč duh in učinkuje dobro samo na suhi in peščeni zemlji, medtem ko je v težki, posebno pa kisli zemlji, skoraj škodljiv! Resnici na ljubo pa je treba priznati, da ee pri takem razvoju izgubi iz gnoja manj trdnih snovi in manj dušika; vendar to ne more odtehtati slabih lastnosti ski-sanega gnoja. Ker svinjski gnoj nerad in počasi zori, medtem ko nasprotno konjski gnoj prehitro dozoreva in rad izgori, a goveji gnoj ubira nekako srednjo pot, bomo če le mogoče, spravljali ves gnoj, torej konjski, goveji, svinjski itd., na eno In isto gnojišče in ga sproti mešali. Istotako bomo vedno pazili, da bo gnoj sproti dovolj stlačen in vedno primerno vlažen, da pa ne bo stala na dnu gno-j-šča gnojnica ali deževna voda. Gnojnica ki se izceja iz gnojiščnega kupa, ne sme seveda niti odtekati z gnojišč, kar je žal skoraj še povsod po naših kmetijah opaziti, marveč moramo tudi to gnojnico skrbno prestrezati v posebno gnojiščno jamo. Odpeljavanje take gnojnice v glavno gnojiščno jamo, kjer zbiramo neposredno iz hleva pritekajočo gnojnico, je umestno samo v primeru, če je gnojišče pokrito, kajti pri nepokritih gnojiščih je Iz gnoja se izcejajoča gnojnica pomešana z mnogo večjo količino — deževne vode. Za zmakanje gnoja na gnojišču, kakor tudi za poletno gnojenje pa je taka. z deževnico pomešana gnojnica uprav primerna. 3. Oddeljevanje gnoja po starosti. Dober, skrben kmetovalec skrbi, da se gnoj izvaža iz hlevov vsak dan, še bolje vsak dan po večkrat. S tem štedi pri ste- Iji. omogoča, da so živali snažne, preprečuje pa tudi, da bi začele bakterije razkrajati gnoj že v hlevu, radi česar nastane v hlevu slabo vzdušje, ki škoduje zdravju živali; pa tudi mleko se rado naleze slabega hlevskega duha. Torej je Se predvsem pri hlevih, kjer stoje molzne krave, skrbeti za pogosto kidanje gnoja. Seveda je samoumevno, da odkidavamo samo odpadke in onesnaženo ter docela z gnojnico prepojeno steljo, kajti iz suhe stelje ne more nastati masten, visoko-vreden gnoj! Zdaj, ko smo obrazložili, da gnoj na gnojišču »zori«, in da je treba dostop zraka k zorečemu gnoju ter njega izsu-ševanje omejevati, bo vsak kmetovalec razumel zahtevo: Svež gnoj iz hleva moramo na gnojišču razgrinjati na čim manjšo površino, tako, da ves, n. pr. dopoldne na gnojišče navožen gnoj popoldne že prekrije in obteži spet nova plast gnoja. Na tak način se. kup gnoja hitro zvišuje in preden se bakterije utegnejo premočno razviti, je vsaka plast gnoja pokrita že s primerno debelo plastjo svežega gnoja, ki iztiskava Zrak in varuje vlago. Da se zmanjša zraku dostopna površina, mora imeti kup navpične stene. Ker pa mora biti gnojišče številu živine ustrezno veliko, nam postane Ja3no, da ne smemo razgrinjati svežega gnoja po vsem gnojišču naenkrat, ker je pač v tem primeru zraku in izsušenju dostopna površina gnoja prevelika in se gnojni kup prepočasi zvišuje. Iz tega spoznanja je nastal sodobni način oskrbovanja gnoja na gnojišču, namreč oddeljevanje gnoja po starosti na več ločenih kupov (po nemško: Das Stapel-mistverfahren, ali: Die Stapelung des Stallmistes). Mnogo modernih gnojišč je že prl grad-bi predeljenih na več oddelkov v ta namen, potrebno pa to ni, ker lahko na vsakem gnojišču tako oddeljevanje gnoja izvajamo. Vsai na dva, še boljše na tri ah celo štiri oddelke moramo razdeliti vso površino gnoiišča in začnemo navažati irnoj na naslednji oddelek šele, ko je prej. šnji kup zadosti visok — 2 do 3 metre. Previsokih kunov spet ne kaže delati, ker postane navažanje pretežko, tlačenje po- sebno z živino skoraj nemogoče, a prevelika teža zgornjih plasti iztiskava tudi preveč vlage in zraka iz spodnjih plasti, tako, da začne na previsokem kupu gnoj v spodnjih plasteh izgubljati na kakovosti. Dobro je, vsak kup gnoja sproti pokriti z zemljo. Oddeljevanje gnoja na gnojišču po starosti na več oddelkov pa ima velik pomen še v nekem drugem pogledu. Rekli smo namreč že, da doseže gnoj po preteku neke dobe, ki se razteza pri raznih vrstah gnoja in ob raznih vremenskih okoliščinah od šestih tednov do šestih mesecev, največjo gnojilno vrednost. Pravimo, da je tak gnoj dozorel. Ce razva-žamo gnoj na njive, preden je dozorel, imamo izgubo, ker je svež gnoj težji a rastlinam koristi manj, kot če bi ga pu-stili dozorevati, če pa gnoja ne razvozimo, ko doseže zrelost, začne njegova gnojilna vrednost hitro pojemati in nastane spet škoda za kmetovalca. Ako torej spravljamo gnoj na gnojišču v ve« oddelk!h, .je mogoče, da odvažamo na njive vedno gnoj z najbolj dozorelega kupa, a svež gnoj puščamo, da še dozori. Pri razprostiranju gnoja po vsem gnojišču hkrati, pa je smotrno gospodarstvo z gnojem nemogoče. Posebno nekatere rastline, n. pr. krompir, zahtevajo dovolj dozorel, humozen gnoj ter povzroča pri takih rastlinah gnojenje s svežim, nedozorelim gnojem razne bolezni. To nam bo toliko bolj um-ljivo, če pomislimo, da povzročajo tudi bolezni pri rastlinah bakterije, od katerih mnoge uporabljajo za svojo hrano predvsem dušik iz svežega hlevskega gnoja, enako kot bakterije, ki gnoj sam razkrajajo. Pri dozorelem hlevskem gnoju pa so redilne snovi že povezane v humusu ali sprstenini in to v taki obliki ki sicer ugaja onim talnim bakterijam! ki napravljajo redilne snovi rastlinam užitne, ne pa različnim klicam rastlinskih bolezni v tleh. Ponovimo še enkrat temeljna pravila za pravilno oskrbovanje gnoja na gnojišču: 1. Kidati posrosto! 2. Gnoj razgrinjati na čim manjši površini, zato gnojišče razdeliti v oddelke! S. Po vsakem kidanju gnoj na kupu stlačiti! 4. Gnoj vseh vrst domačih živali na en kup! 5. Skrbeti, da je gnoj dovolj, a ne preveč vlažen in zavarovan pred sončno pripeko! 6. Gnojnico, ki se iz kupa Izceja, prestrezati in zbirati! 7. Vsak kun snrotl pokriti s plastjo zemlje, ko doseže višin» 2—S metrov! o Konji iz svetovne vojne. Po poročilih lista »Kleine Zeitung« ima posestnik Resch v Innsbruck-u v Tirol-u, v svojom hlevu konja, ki je v prvi svetovni vojni služil in opravljal vojno službo na frontah. V Graz-u pa ima razdeljevalec mleka, Johann Daum v Andritz-u, tudi takšnega konja, ki ga danes lahko štejemo med veterane iz svetovne vojne. Bivši artilerijski konj, ki je pred 25 leti zapustil vojaško službo, je še dobro ohranjen h šteje 38 let. UNTERSTEIRER! Willst Du vollwertiger Deutscher werden, so lerne deutsch und sprich deutsch! SPODNJEŠTA3ERC! Ako hočeš postati polnovreden Nemec, potem se uči in poslužuj nemščine! MALE VESTI * Ljudsko gibanje v Marburg-u. Novo leto nam že v svojem pričetku, t. -j. v prvi polovici meseca januarja prinaša zelo zanimive podatke. Standesamt-u je bilo prijavljenih: 105 porodov (zadnjič 96), od teh 53 dečkov (zadnjič 49) in 52 deklic (zadnjič 47); število smrtnih »lučajev je ostalo v normalni višini in gicer 54 (zadnjič 51), od teh 25 moških (zadnjič 23) in 29 ženskih (zadnjič 18). Poroke pa so prvič dosegle — rekord navzdol — namreč bilo jih je samo 17 napram 60 v zadnji polovici decembra. Upoštevati pa je treba, da je to normalen pojav v začetku prvega meseca in da se bo to število dvignilo že v drugi polovici januarja. * Gau Steiermark in njegova zbirka za Kriegswinterhilfswerk. V soboto in nedeljo bo v vseh gauih zbirka za WHW. Zavedajmo se pri tej priložnosti, da sloni večina * trdot sedanjega časa na ramah naših vojakov, ki stojijo v hudi zimi v trdih bojih na vzhodu ter vsako uro žrtvujejo, ne da bi veliko o tem govorili. Svoje življenje stavljajo na razpolago, nepopisne napore zimskega vojskovanja prenašajo že več let in kljub temu se spomnijo tudi na WHW. že z ozirom na vse te ogromne storitve ne sme domovina zaostajati za našimi bojevniki ter mora podpreti akcijo, ki jo izvršuje ta dobrodelna socialna ustanova. Pri tej cestni zbirki Gau-a Steiermark se bodo prodajale podobe gradov in mest Spodnje Štajerske. Kot v zahvalo za naše prispevke, bodo zbiralci po ulicah prodajali podobe gradu v Marburg-u, gradu' v Cilli-ju ter gradov Mokritz in Wollan, nadalje značke Trifaila, Sanntala, viničarja. viničar-ke in vinograda. Naj spregovorijo v soboto in v nedeljo naša srca ter izvršimo Bvojo dolžnost s prispevanjem za domo- vino in zmago! Spodnještajerci, postavite jsc ! * Ne pišite na kariran papir pisma v Italijo! Italijanske poštne oblasti so izdale odlok, da se iz inozemstva ne sprejema pisem, ki so pisana na kariran papir ter se taka pisma izključi od nadaljnje odpreme. Ta prepoved velja tudi za pisma nemškim vojakom, ki se nahajajo v Italiji na okrevanju. _ PK.-Aufn.: Kriegsberichter Schulz (Wh) Deutsch-rumänische Waffenkaine-radschaft. Kein Leutnant der Panzergrenadiere ble tet einem rumänischen Leutnant eine Zigarette an. * Sveii Hedin je postal častni dakior univerze Ludwig-Maximilian-a v Mün-chen-u. Ta učenjak iz švedske, ki žo nad ,40 let neumorno znanstveno raziskuje notranje dele Azije in ima na tem področju ogromne zasluge, je hkrati pučaščen z napovedjo o predstoječi ustanovitvi In-stitut-a Sven Hedin »fiir Innenaslenfor-schung«. * Pazite pri stroj.h na svoje roke. nedavno je neka deklica pri stroju za rezanje krme izgubila prst. Ravnokar je pa desetletni kmečki sin Rupert Sackl iz Garabasa pri Deutschlandsberg-u pri skč-nem stroju izgubil tri prste leve roke. * Nemška obnova v Beli Ruslniji. V listu »Dagsposten« opisuje švedski in-ženjer Guldbrandsen, ki je dalje časa bival v zasedeni Beli Rus niji, o storitvah nemške uprave. V Minsku so Nemci najprej očistili ulice ter vzpostavili elektrarne in vodovodne naprave. Nemci so delali mrzlično, da je prebivalstvo dobilo vsaj strehe nad glavami. Polovica Minska je porušena, kar so večji del opravili bolj-ševiki. Nemci so zgradili cela predmestja novih barak, kjer sedaj za silo prebivajo ljudje. Revno prebivalstvo prebiva sedaj v stanovanjih, ki so bila preje last boljševiških funkcionarjev, žetev je bila rekordna. Kljub temu so uvedli racioni-ranje živil, da bi tako preprečili kopičenje zalog in verižništvo. Nemške oblasti skrbijo za nizke cene, živeža ie pa dovolj. * Italijanski generalmajor padel na vzhodni fronti. Kakor poroča agencija Štefani, je padel italijanski Generalmajor Tarnassi te dni na vzhodni fronti. * V Britanski Vzhodni Afriki primanjkuje prehrane. Poročila angleške poročevalske službe Reuter iz Na:robi-ja potrjujejo, da je radi suše, ki je v letošnji deževni periodi občutna, v Britanski Vzhodni Afriki veliko pomanjkanje koruze, ki je glavno prehranjevalno sredstvo tamkajšnjih domačinov. Dr. F. J. Lukas: Ausschneiden! Izrezati! Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično.) 3. Stunde — "3. 1. Die Bank ist aus Holz. Die Türe ist aus Holz. Das Kleid ist aus Stoff, aus Leinen oder aus Seide. Das Taschen-tuch ist aus Leinen oder' aus Seide. Die Nadel ist aus Eisen oder aus Stahl. Die Bluse ist aus Seide oder aus Leinen. Di,ll,ll,ll,ll,,llll,ll,lli, iiiiniiinittiiiiiniiiiiiiiininiiniiiiiiiii DOŽIVLJAJ SPODNJEŠTAJERCA, „«..u^M KI JE HODIL S TREBUHOM ZA KRUHOM Spodnještajerc, ki ga je življenje metalo daleč po svetu, je nekega dne pripovedoval: Potoval sem, kakor potujejo na ameriški celini že od nekdaj s tovornimi vlaki brez voznih listkov, skrivajoč se po vagonih s trebuhom za kruhom. Tamkajšnje življenje me je tega naučilo in k temu sililo. Nekoč sem na neki postaji neopaženo skočil v vagon vlaka, ki so ga pripravljali za odhod. Komaj sem se med raznimi sodi skril in že je lokomotiva potegnila. Na peronu sem opazil močno orožniško patrolo, ki je najbrž izstopila iz vlaka. To mi je bilo po volji, v mnenju, da med vožnjo ne bo mnogo pregledovanj vagonov po potnikih moje vrste. Imel sem namen, peljati se v neko 700 kilometrov oddaljeno mesto radi zaposlitve. Neobljudenost prostranih ameriških pokrajin povzroča, da so železniške postaje prav redke, tako da sem zavit v svojo odejo in z glavo naslonjen na nahrbtnik ure in ure dremal. Vlak je drdral po pre- rijah, gozdovih, hribih, predorih, ravninah in pustinjah, postajal na postajah, ne da bi me bil kdo opazil. Bila je že temna noč, ko sem se pripeljal na večji kolodvor, kjer je bilo treba zapustiti vlak. Na takih postajah so namreč pregledi, premikanja itd. in ni varno čakati. Črne potnike polovijo iz svojih skrivališč ter jih včasih tudi kaznujejo. Pol ure pozneje sem bil že zopet pot-nik-zastonjkar v istem vlaku, in sicer v drugem vagonu. Med trdimi vrečami sem si uredil ležišče, kjer sem zaspal. Bil je že dan, ko me med vožnjo zbudi močno kričanje. Pred menoj je stal robat orožnik v osebi mešanice črnega in belega ter rdečega plemena, ki mi ie svojo puško nameril pod nos. Bil je mož straže, ki je spremljala in stražila vlak ter med vožnjo odganjala vtihotapljene potnike, kii so v mnogih primerih tudi hkrati tatovi blaga, ker mečejo istega med vožnjo iz vlaka. Taki potniki večkrat postrelijo tudi mnogo orožnikov in se ni čuditi, da na * Volkovi raztrgali preko sto ovac. V ¡bližini mesta Merida, ne daleč od portugalske meje, so napadli volkovi neko veliko čredo ovac ter so pri tem raztrgali 3-10 živali. Oblasti so organizirale velik jov na volkove, ki se ga bo udeležilo več ¿to kmetov in pastirjev. * Gladujoči Indijci so napadli celo vr-pto žitnic. Kakor poroča agencija Reuter, Bo gladujoči prebivalci mesta Nasik v Indiji izropali več žitnic. Med spopadom ¡¡je bilo ranjenih večje število policistov. Oblasti so nato zahtevale vojaško pomoč Iter izdale prepoved izhoda. Policija je ¡dobila dovoljenje, da sme uporabljati Btrelno orožje. Petdeset oseb je bilo aretiranih. * Ameriki primanjkuje kmetijskih delavcev. Voditelji štirih največjih organizacij kmetov v Zedinjenih državah so Ipodali skupno izjavo, da stoji ameriško ¡kmetijstvo pred pomanjkanjem živil in ¡rastlinskega vlakna, če se kmetom ne bo ¡dalo dovolj kmetijskih delavcev na razpolago in cen kmetijskim pridelkom ne [bo zvišalo. * Angleži priznavajo v obrokih, Ame-filtanci pa po dolgih mesecih. Minuli če-Itrtek je mornariško ministrstvo Zedinje-(nih držav objavilo izgubo neke angleške (trgovske ladje, ki so jo potopile nemške podmornice v prvi polovici meseca novembra lanskega leta. Ladja je bila sred-fcje velikosti in se je potopila v južnem pelu Atlantika. * V Indiji primanjkuje živil. Po poročilih agencije Štefani iz Banglcoka se v Okrožju Bijapur (Indija) opaža pomanjkanje živil. V 280 vaseh so imeli že mnogoštevilne žrtve. Britanske oblasti rešujejo ta problem s preseljevanjem prebivalstva v druga okrožja. OT.-Aufn. (Wb.) Die Durchführung von Bauvorhaben der Organisation Todt im Osten wird durch die Kälte nicht beeinflußt. Dicke warme Kleidung schützt den Polier draußen auf der Baustelle vor den Unbilden der Witterung. TO IN ONO_ o Vojni izum — torbice iž lesa. V Parizu so se mestne ženske začele kazati z novimi ročnimi torbicami, ki so v celoti izdelane iz lesa. Ker gre za dober in okusen izdelek, ki mu ne manjka niti elegance in praktičnosti, je ta vojni izum pri današnjem pomanjkanju usnja naravnost nekaj potrebnega in koristnega. Verjetno je, da se bo tudi v povojnem času za take torbice izrabljal les, ki se da prav čedno v raznih barvah predelovati. — Nek pariški mehanik je začel izdelovati tudi lesene obroče za kolesa tistih kolesarjev, ki jim ni mogoče nabaviti gumijastih. Pri teh obročih gre za kombinacijo lesa in plutovine in se je oboje zadovoljivo obneslo. o Mihai Antonescu in njegova kariera. Profesor Mihai Antonescu, zastopnik ministrskega predsednika Romunije ter najožji sotrudnik državnega vodje, maršala Antonesca, ni niti brat, niti sorodnik ..slednjega, temveč mlad politik, ki je kot ■propagandist in oznanjevalec novega reda v Evropi prišel na površje. Star je komaj 39 let ter je najmlajši član romunske vlade. Ta mladi mož je študiral v Parizu ter postal odvetnik, hkrati je opravljal službo profesorja za mednarodno pravo na univerzi v Bukarešti. Pred leti je vzbudil pozornost z razpravo, ki jo je spisal o Zvezi narodov. Tako je postal neke vrste pravni svetovalec takratnega generala Antonesca ter ga je leta 1941., ko je postal vodja države, imenoval pravosodnim ministrom. Njegovo delo so zakonski osnutki, ki jih je Romunija izdala in uzakonila, odkar vlada maršal Antonescu. Ob izbruhu vojne s Sovjetljo, je maršal in državni poglavar odšel na fronto ter je Mihai-ja Antonesca pooblastil, da kot njegov zastopnik vodi predsedstvo ;vlade. Razen te funkcije opravlja ta delaven in agilen politik še posle ministra Zunanjih zadev in ministra propagande. ZU KAUFEN GESUCHT I Kaufe laufend grüne und weiße Korbweiden in jeder Menge. Peter Kotschitsch. Korbflechtermeister, Marburg, Draugasse 8. 1663-4 poznajo šale. Vedel sem dobro, pri čem 'da sem. S puško, pripravljeno na strel, j(ni ukaže takoj skočiti iz vozečega vlaka iia zemljo Vsak migljaj ali pogled v kako 'drugo smer, bi me bil stal glavo, nakar ;bi bil on mene mrtvega vrgel pod vagon JZatisnil sem oči, se zaupal usodi ter skočil v negotovost. Bilo je že naslednjega dne, ko sem prijel k zavesti. Poskus, dvigniti se, mi je ^ele povedal, kako in kaj. Desna roka me je bolela, bila je močno zatekla in ne-¡Jiporabljiva Zlomljena je bila kost. Zeia !Jn slabost sta me premagovali. Pogled po tokolici mi je prikazoval samo pustinjsko |n močvirnato travo, brez vsakih znakov : ivljenja ali naselja Zavedajoč se, da sem :gubljen, če se ne rešim sam. sem vsem jjejevoljam v brk ure in ure lezel ob železnici na dobro srečo naprej ter končno itrčil na skromno pešpot, ki je vodila od Železnice nekam v zvišan svet, znak, da mora biti nekje človeška naselbina ali pa kakšno gozdno delo. Na kraju svojih moči dosežem kočo, ki je bila podobna indijanskim ali lovskim hišam. Ko se po tamkajšnjih navadah prijavljam, me pride mlada črna kmetica vprašati, kaj želim. Cim vidi, da sem ranjen, je bila takoj pri meni ter mi pomagala k hiši, kjer se ie hkrati pojavil njen veliko starejši mož, sivolasi črnec, ki je na ženin migljaj bii takoj pripravljen pomagati ir« Spravila sta me v svoje stanovanje, kjer mi je žena očistila rano na roki in glavi ter me obvezala, kolikor se je to s primitivnimi sredstvi dalo. Z mlekom in čajem sta me rešila žeje ter spravila spat. Naslednjega dne sem razen bolečin nekoliko telesno izboljšan, v spremstvu gostoljubne črne gospodinje jahal konja proti najbližjemu kolodvoru. V sedmih urah sva bila tam. Dobrosrčni črnki sem se pri slovesu za vso pomoč in dobroto solznih oči zahvalil, ji stisnil roko ter ji zagotovil večno hvaležnost. Predno je sedla zopet na svojega konja ter prevzela še mojega, da ga odžene domov, mi je pa prav sramežljivo, kakor kako mlado dekle, povedala na uho, da mi je vse to storila, ker sem ji na prvi pogled ugajal in ker me je rada videla. Se enkrat sem ji krepko segel v desnico ter obljubil, da obiščem njeno hišo, kakor hitro v bližnjem mestu ozdravim. Ozdravil sem res, ampak črne dobrotnice in njenega moža nisem v življenju nikdar več videl. O. c,ram-d-lampe mit der doppel^ Besser für Dich — besser für alle! Dank der Osram-Doppel-wendel geben Osram-D-Lampen viel licht für wenig Strom. Das bedeuteti Zeitgemäße Xohlenwirtschaft I Elektrischer Strom wird meist mit Kohle erzeugt. Er mußalso ein Höchstmaß an licht ergeben. Denn Kohle ist kriegswichtig. Darum, wenn Glühlampen ersetzt werden müssen,fordern Sie Osram-D-Lampen. OSRAM-LAMPEN 2 Tiefi&ftt fir urenigiftrom! d "q 128 j«am-d-iampe mit der doppet^ * Prispevajte v soboto, dne 23. in v nedeljo, dne 24. januarja 1943, v letošnjo zbirko, ki jo priredi Gau Steiermark za Kriegs-WHW. Ta zbirka se vrši po ulicah in cestah v vsakem Gau-u enkrat na' leto ter je dolžnost tudi nas Spodnještajercev, da se pri tej zbirki oddolžimo naši fronti, ki za nas vse doprinaša še veliko večje žrtve. Kdor se zamisli v žrtve, ki jih na bojiščih doprinaša jo naši pridni in hrabri vojaki, bo gotovo segel v svojo denarnico ter ve-lepotezno daroval za to socialno in nad vse perečo svrho. Pri zbiranju bodo zbiralci prodajali podobice mest in gradov Spodnje štajerske, ki bodo predstavljale velik del naše lepe domovine. Spodnje-štajerci! Izkažite se kakor vedno tudi pri tej zbirki! Oglašujte v „Štajerskem Gospodarju" ! HhfüliP Alluauier, Hadern. SchueL HUI eine derabschnitle, Textilabfälle, Alteisen Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5. 160-4 Kaufe Kornstroh geputzt oder ungeputzt (Schapstroh). — Einkauf bewilligung vorhanden. Anton Lo-rentschitseh, Gärtnerei, Gut Brandhof; Post Brunndorf bei Marburg-Drau, Untersteiermark. 50-1 Kaufe tei e Freiton-Harmonika oder tausche gegen Herrenfahrrad. Hrga Franz, Dobrowschak 2, Post Teichwiesen. 51-4 Welcher Friseursalon nimmt meine 15-jährige Tochter als Lehrmädel mit Verpflegung im Hause Möchte eventuell auch etwas beitragen. Zuschriften: Johann Steiner, Lasse Nr. 34, Post Wöllan. 52-0 Vor Einstellung voo Arbeltskrähen inuü die Zustimmung des zuständigen Arbeitsamtes em-eelioli werden Biave Köch.n zu 3 Personen sofort gesucht. Anfragen in der Verw. i Verläßliche, ehrliche Hausgehilfin mit Kochkenntnissen für sofort gesucht. Anzufragen Frau Grete Kiffmann, Marburg. Meilingerstraße 25/1. 14-6 Suche 43-6 Lehrling lür Gemisclitwarengeschäft mit ganzer Verpflegung. Adresse in der Verw . 43-6 Brawes Küche nmäcfchen wird bei Vollgruber. Hindenburgstraße 17, Marburg, aufgenommen. 45-6 Schuhmachertehriing Wird f ufgenommen. Anton Diwiak, Win-deiiauerstiaße 8. 68-6 für die Gemischtwarenhandlung 3a-wolowwhek Johann, Wotschna — O'iei-burg, Unteisteiermark, wird dringend gesucht. 70-8 Lehimädchen Aufforderung zur Anmeldung von Versicherungen des ¿UetH. JupaskwistUekPAmx deren Versicherungsnehmer ihrer ordentlichen Wohnsitz am 1. bzw 26. April 1941 in der Untersteiermark oder in den besetzten Gebieten Kärntens und Krains hatten. Anmeldungen sind an die unten angeführte Anschrift zu richten und haben folgende Daten zu enthalten: Polizzenummer; Name des Versicherten; Name des Versicherungsnehmers; Anschrift des Versicherungsnehmers; Geburtsdaten des Versicherten; Versicherungssumme in vertragsmäßiger Währung (bei prämienfrei gestellten Versicherungen die Höhe der beitragsfrei verminderten Versicherungssumme); Versicherungsbeginn; Versicherungsende (Fälligkeitstermin); Prämienzahlungsdauer; Tarif; Höhe der Jahresprämie; Prämienzahlungsstand (bis zu welchem Zeitpunkt wurden die Beiträge bezahlt ?); Ist die Versicherung bevorschußt?; Wie hoch ist der Vorschuß?; Bis zu welchem Zeitpunkt wurden die Zinsen (Zusatzbetrag) bezahlt? " 48 Der vom Chef dar Ziv Verwaltung bestellte Treuhänder: WIEN l.f Freyung 8 Hilfsarbeiter Bubakgasse 36. von 15—18 Jahren wird aufgenommen. 64-6 Fleischerlehrling WinzerSeute aus dem Stadtbereich Marburg (auch Jugendliche) für leichtere dauernde Beschäftigung werden aufgenommen. Arbeitszeit von 6 bis 14 Uhr. Vorzusprechen bei Unio, Marburg, Landvvehr-l*asse 23. 66-6 Lehrmädchen ™d fGehilfin wird sofort aufgenommen bei Aloisia Farasin, Damenschneiderei, Wachsenberg bei Marburg. 53-6 wird bei voller Verpflegung und Wohnung im Hause aufgenommen. Schumer, Cilli, Marktplatz. 65-6 mit drei Personen werden auf schönen Posten aufgenommen. Lohn nach Vereinbarung Zuschriften an Gastwirt Ferk, Wachsenberg, Pössnitzhofen. 62-6 «trhllPiderlehrlina wird aufgenommen, acnnciuencimmy v i]e Verpflegung im Hause. Karl Franz, Rast 20, Schneidermeister. 61-6 für Gemischwaren wird sofort aufgenommen. Kost und Wohnung im Hause. An die Verwaltung unter »Deutschspre-hend«. 60"6 Bäckerlehrling wird aufgenommen mit voller Verpflegung. Supanz Johann, Seitzdorf, Plankenstein. 59-6 und Inwohner wird aufgenommen. Anzufragen Kranz Martin, Oberradkersburg 25. 58-6 Meier Lehrmädchen Vorsicht vor dem „Arbeitskriick" 4 0 Mit „Arbeitsknick" bezeich- net man den Zeitpunkt, an dem das Nachlassen der Leistungsfähigkeit durch das Auftreten von Frühschäden und deren Folgen eintritt. An der Spitze dieser Frühschäden stehen kranke Zähne. Jeder muß daher auf die Gesunderhaltung seiner Zähne achten. Verlanger. Sie kostenlos die Aufklärungsschrift „Gesundheit ist kein Zufall" von der Chlor odont-Fabrik, Dresden N 6. L weist den Weg zur richtigen Zahnpflege CImSooimav vierzehnjähriger Jun- neiSSlger ge, der Freude zum Tischlerhandwerk hat, wird sofort aufgenommen. Tischlerei, Marburg,- Berggasse 2. _____56"6 Wagneriehrling wird aufgenommen. Kost und Quartier im Hause. Kremz Franz, Wagner, Plankenstein 6. ^ ICinderfräulein^^l-S; Tegetthoffstraße 3, Gasthaus. 54-6 | funde - verluste"""| Rechter brauner Lederhandschuh verloren am 11. I. Hauptzollamt. Abzugeben gegen gute Belohnung in der Verwaltung. 63-13 L VERSCHIEDENES 1 Kl ngen für Futtermaschine aller Art liefert Felix Pleschei. Saldenho-fen, Üntersteiérmark. 44-i 4 BöKG-UCflTSPiHEtE MAHöUrtb, tiURGPLUTZ 1 AXiDA VALLI FOSCO GIAC'HETTI in dem Sieg einer aufopiernuen Liebe: OSE LkBcS ÜGt Für Jugendliche unter 14 Jahren licht zugelassen! Kulturfilm-Sondervorstellungen: Sonntag Vormittag um 10 Uhr, Montag, Dienstag und Mittwoch um 13.45 Uhr. RÄTSEL der urwaldkölle Für Jugendliche zugelassen! 71 ItiHMhteium ¡keim 9t Von Freitag bis Montag Hackmt mß&tCHkof m Für Jugendliche nicht zugelassen! Vorstellungen: am Sonntag um VaW, ¡416, '/,19 und 21 Uhr; an Wochentagen in normalen Zeiten! Jeden Sonntag Vormittag um 10 Uhr 47 Wochenschau - ¿QiiLmorsieüuiiy An de Bauern m Kie.s Ciili! Wer üaiücli.ügt und KostenVoranschläge für Düngtrstatten und Stallkanaiisat.o-nen benuiigi, wenae sich an meine Adresse. Ich verfüge auch über das hiezu nötige Baumaterial und Arbeiter. Karl Koroschetz Maurermeister und Bauunternehmer in Gorenje-Packenstein. 69-14 Tausche Wagen für leichten Leiterwagen. Anfragen bei Krainz Martin, Oberradkersburg 25. 57-14 Prothesen1"1*1 Art - Lede' - Leith> Tetali - Holz - or»hopa (lischt Apparate, Leibbinden Gummi Striimplt Bruchbänder erzeugt und ueteri das lührendt Hachgesihätt H t g t> e r, Bandagen unu Orthopädie Lieferant samt-lichei Krankenanstalten u Sozialinstitute Marburg Drau, Mellingerstraße 3 C'illi Marktplatz 13 /62-14 flfcwüiMujii! *eirh$crb«ir«jpmainjtho»t Sdindenverhütun Der kommissarische Amtsbürgermeister der Stadt Pettau GZ. VII a—933/1—1943. Pettau, den 18. Januar 1943. • ■ Öffentliche Mahnung Rückstände an Bürgersteuer für das Jahr 1942 sind bis län-stens 31 Januar 1943 an die Stadtkasse abzuführen. Dies betrifft vorwfegend twf» -lÄo^6 V°m If hn, Und Gehalt Bürgersteuer einbehalten haben, beschäftigen SV°rS d'C ^"steuerpflichtige Hausgehilfinnen Nach Ablauf dieser Mahnfrist werden Rückstände ohne weitere Erinnerung zwangsweise eingefordert. n--^AbT1',Januar 1943 wird die Bürgersteuer nur mehr in Form der erhöhten Lohnsteuer entrichtet. 49 "t komm. Amtsbürgermeister: gez. Wreßnigg. Kundmachung Mit 15 f-ebruar 1. J beginnt an der Winzerschule in Kapellen, Post Bad Kadern, der heurige 10 monatliche Winzerkurs, an welchen Winzer-und Besitzerssonnen Gelegenheit gegeben wird, sich in allen fächern des modernen Wein- und Obstbaues sowie der Landwirtschaft und den hiezu einschlägigen Zweigen theoretisch und praktisch gründlich auszubilden Uie Verpflegung und Schulung ist kostenlos Aufgenommen werden Bewerber, die mindestens 15 Jahre alt und körperlich gut entwickelt sind Die Gesuche welchen der Ausweis der DJ bzw. die Mitgliedskarte des Meinschen Heimatbundes, das letzte Schulzeugnis, ärztliche Bescheinigung und bei Minderjährigen die Genehmigung der Eitern bzw. Vormundes beizulegen sind sind bis 10. Februar 1. J. schriftlich oder persönlich bei der Verwaltung der Winzerschule in Kapellen vorzulegen Nähere Auskünfte erteilt der Gutsverwalter als Winzerschulleit-er: Glaser J., e h. Kundmachung r „Ml 15 JFcbr,uar 1 J beginnt an der Winzerschule in Eisenthür bei Luttenberg der heurige 10 monatliche Winzerkurs, an welchen Winzer-und Besitzerssöhnen Gelegenheit gegeben wird, sich in allen Fächern des modernen Wem- und Obstbaues sowie der Landwirtschaft und den hiezu einschlägigen Zweigen theoretisch und praktisch gründlich auszubilden Uie Verpflegung und Schulung ist kostenlos Aufgenommen werden Bewerber, die mindestens 15 Jahre alt und körperlich gut entwickelt sind Die Gesuche, welchen der Ausweis der DJ bzw. die Mitglidskarte des Meinschen Heimatbi-ndes, das letzte Schulzeugnis, ärztliche Bescheinigung und bei Minderjährigen die Genehmigung der Eltern bzw. Vormundes beizulegen sind sind bis 10. Februar I. J schriftlich oder persönlich bei der Verwaltung der Winzerschule in Eisenthür vorzulegen Nähere Auskünfte erteilt der Gutsverwalter als Winzerschulleiter: Kutschera J., e. h. Življenje se povsod odigrava z veliko brzino. Dogodki siedifo dogodkom. Naš tednik poroča o vsem, kar e važnega doma in po sveiu. Zato čitaite, oglašujte in šir te .ŠTAJERSKEGA GOSPODARJA" f