Je pelmla teko draga? (2. siren) IZ VSEBINE Koliko velja dinar? (1 slan)
Očka, vrni se z ile a zdrav! (4. s ran) leteni olja na hiein K !u (?. stran)

Namesto »vodnika ob 1. majo
Iz pogovora s predsednikom delavskega sveta podjetja tovarišem Vovkom
Prvi maj — praznik vseh delavcev sveta! Prvi maj — praznik Mednarodne delavske solidarnosti, praznik velikih delovnih in političnih zmag pri nas in v mnogih deželah, praznik osvobajanja ^ela in praznik, ko se spominjamo uresničevanja davnih želja človeških množic, ki so jih na borbene zastave zapisale neštete revolucije in jih je z globoko znanstveno misijo utemeljil Karl Mara, Za njim pa Lenin in drugi .misleci.
Navada je, da ob prvem maju pišemo bolj ali manj načelne Uvodnike, v katerih marsikdaj na široko razpravljamo o prehojeni Poti, o rezultatih, ki smo jih dosegli, in o naši poti, ki vodi v Prihodnost. Toda pustimo tokrat široka in teoretična, načelna razglabljanja — bodimo raje stvarni, konkretni in kratki.
Čas, v katerem živimo, beži zelo hitro, kar je danes v ospredju, ie v naglem tempu razvoja jutri že pozabljeno. Zato tudi ni prav, ^a tako hitro pozabimo na velike uspehe, ki smo jih do danes do-aegli Postajamo neskromni, včasih smo prvi maj bolj spoštovali, bilo je več solidarnosti — danes pa mislimo samo na udobje, na avto, na samega sebe, pri tem pa pozabljamo na skupne naloge Podjetja in naše socialistične družbe.
Leto 1966 smo uspešno končali in kljub ostri borbi na tržišču dosegli pozitivne rezultate. Toda to nas ne sme uspavati, kajti reforma se je za nas šele pričela. Da bomo probleme lažje reševali, .Mo morali še bolje gospodariti z zaupanimi sredstvi, biti bolj dinamični in pri vsem hitreje ukrepati. Pa tudi toliko opevana zavest, da pripadamo velikemu Gradisu, bo morala postati bolj ■°nkretna Danes je borba na tržišču zelo - huda in neusmiljena, zato vedno, kadar govorimo o tržišču, mislimo tudi na konkurenco, na konkurenčne cene, na katere tudi močno vpliva naša organi-2acija dela, režija podjetja in v zvezi s tem naše plasiranje na
tržišču.
Pa tudi z drugimi sorodnimi podjetji bo moralo biti naše so-olovanje še večje, ker mi sami s svojimi še tako dobrimi samoupravnimi akti in tehničnimi prijemi ne moremo biti vedno in vsem avantgarda. Zato bomo morali pogledati tudi malo k sosedom. Le v integraciji' in sodelovanju je pot do uspeha za nas, tako tudi 2a celotno panogo.
Moje želje ob prazniku dela so, da tudi leto 1967 zaključimo Vsa.i tako uspešno kot leto 1966 ter da bomo mesečne osebne Plejemke lahko redno izplačevali in tako vsem članom kolektiva omogočili mirno življenje. V podjetju pa želim še več enotnosti m več skupnega dela. Lepi so dnevi, kadar čutimo vsi enako.
Želim vsem članom kolektiva srečne praznike in mnogo uspeha Pri nadaljnjem delu, še posebno pa enoti v Nemčiji, ki bo praznik praznovala daleč od domovine.
Naj živi prvi maj — praznik dela!
S prizadevnim delom smo sklenili bilanco za leto 1986. Ta naloga je terjala angažiranje vseh služb v podjetju in še poseben napor vsega knjigovodskega kadra. Gre res za obsežno in izredno delo, ki povzroča težave predvsem tam, kjer na sam zaključni račun niso dovolj pazili že med letom, namreč na to, kaj se bo v njem pokazalo. Zato je prav, če ob tej priložnosti spregovorimo nekaj o tej problematiki.
Če bilanca predstavlja seštevek uspehov, ki smo jih dosegli v določenem časovnem razdobju, pri tem ne smemo pozabiti, da hkrati seštejemo tudi neuspehe, ki so značilni za to časovno razdobje. Gre predvsem za to, da na podlagi izkušenj storimo ustrezne ukrepe, da bi bila bilanca v prihodnje boljša.
Poudarek je predvsem na poročilih in analizah, ki jih daj.emo ob periodičnih obračunih, kjer pokažemo na pomanjkljivosti in napake predvsem zato, da bi do naslednjega obračuna izboljšali poslovanje. Žal največkrat dobra poročila in zelo dobre analize poslovanja, ki jih taka poročila vsebujejo, ostane-
Opalija, vehka zmaga delovnega kolektiva
Ijudlfanske enote
Ob zaključku redakcije smo zvedeli, da so naši graditelji kiju]) izrednim težavam pri temeljenju v 70 dueli in 12 dni pred rokom zgradili do FTI. faze velik 8-etažni hotel v Opatiji.
Kaj več o gradnji bomo poročali v prihodnji številki.
K veliki delovni zmagi graditeljem iskreno čestitamo.
jo le na papirju, to je, da njih opozoril sploh ne upoštevamo. Napake vidimo, sprejmemo celo določene sklepe in mislimo, da je s tem vse končano. Manjkajo torej konkretne organizacijske odločitve, da bi dosegli ustrezne spremembe in dopolnitve, na primer v organizaciji dela posameznih sektorjev in služb, da bi obrnili voz iz starih kolesnic, oziroma, da bi ustvarili pogoje za boljše poslovanje.
Vse to se jasno nanaša tudi na organizacijo gospodarsko finančne službe, pri čemer pa seveda ne smemo pozabiti tudi na druge službe, od katerih je veliko odvisno, saj ugotovimo dosti slabosti v poslovanju prav pri izdelavi zaključnega računa.
Prav te ugotovitve je potrebno uporabiti med letom, da ob izdelavi naslednjega zaključnega računa ne bi ponavljali istih napak in naleteli na iste probleme.
Kljub temu, da ugotavljamo, da je zaključni račun izredno delo, lahko Nadaljevanje na 2. strani
Za demokracijo se ne sne nihče skrivali
Po opravljenih letnih konferencah osnovnih organizacij Zveze komunistov
Letne konference osnovnih organizacij našega podjetja so za nami. Na vseh konferencah so analizirali dosedanje delo, se pogovarjali o gospodarjenju in delitvi dohodka, predvsem pa o delu in nalogah komunistov ob reorganizaciji Zveze komunistov.
Čeprav še dokaj nejasno, prve izkušnje že kažejo, da komunisti Gradisa počasi prehajajo iz okvira ozke osnovne organizacije in prenašajo težišča svojega idejno političnega dela v samoupravne organe in delovne enote. Ta aktivnost se je posebno pokazala pri volitvah novih članov delavskega sveta in volitvah v skupščinske organe. Povsod so bil prav komunisti glavni nosilci akcije in prevzeli poglavitno vlogo pri izbiri kandidatov, toda ne za zaprtimi vrati, kot je bila to včasih navada, temveč javno na sestankih, kjer so volivci sami predlagali svoje najboljše sodelavce.
Spremenila se je vloga javnega delovanja, saj našim sestankom prisostvujejo tudi že nekomunisti (npr. letna konferenca v Mariboru itd.). Pri takem delu pa se upoštevajo mnenja in predlogi vseh članov kolektiva, pa tudi nekomunisti so sproti obveščeni o vsem.
Reorganizacija Zveze komunistov torej ne pomeni, da bi vsak delal, kar hoče in kakor hoče, temveč se vsi podrejamo skupnim ciljem podjetja in celotne družbe glede vsega, kar se dogaja v enoti ali v podjetju. Zato postaja obveščanje v ko-
lektivu vse bolj resnično, objektivno in vsestransko.
Pri tem so pa naši komunisti sprejeli vodilno vlogo pri uveljavljanju naprednih načel in sprejemanju takšnih sklepov, ki bodo koristni za nas vse. Skoraj v vseh enotah se komunisti že javno borijo in razpravljajo o tekočih problemih.
S takim načinom dela pa tudi organizacije Zveze komunistov pridobivajo na svoji politični kvalifikaciji in se uče javno reševati še tako težke politične probleme. Javnost partijskega življenja povečuje demokratičnost, istočasno pa povečuje odgovornost komunistov za skupno delo.
Povsod pa seveda ni tako. V nekaterih osnovnih organizacijah našega podjetja še vedno pričakujejo neko pomoč od zgoraj, čeprav je danes že popolnoma jasno, da se je »linija« partije spremenila, in sicer od spodaj navzgor in ne obratno. Obratna linija namreč izhaja iz mišljenja, da je reorganizacija administrativen dekret in ne proces menjanja oblik in dela v Zvezi komunistov.
Na splošno pa lahko iz letnih poročil in zapisnikov ugotavljamo, da
—	Kaj pa delaš?
—	Gledam, kje se bo ustavila »plajba«. Tja bom šel za prvomajske praznike
se temeljna idejno-polilična stališča med seboj dosti ne razlikujejo ter da so vsa usmerjena na delitev po delu, na nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov v podjetju, na večjo skupno disciplino in na politiko enakopravnosti vseh članov kolektiva. Tako so v podjetju že storjeni prvi koraki v smeri prilagajanja nove vloge Zveze komunistov sodobnim razmeram v življenju in delu našega kolektiva.
Lojze Cepuš
II Ne kazen, ne krivica!
Današnje razmere na tržišču || nas silijo, da se vedno bolj razil širjamo na področja, kjer je delo. Radij območja enote se veča, 8 zato je potrebno vedno več ljudi ij premeščati iz enega delovnega H mesta na drugo, ali iz enega kraji ja v drugega. Ob takšnih nujno jjj potrebnih premestitvah pa neka-I fari delavci smatrajo, da je to i; neke vrste krivica in da so pri j vsakem takem ukrepu prizadeti.
Res se pri vsaki premestitvi, 1! predvsem če je potrebno iti na | oddaljenejša gradbišča, pojavi j pri delavcu vrsta vprašanj in bolj jazen. Kakšno bo moje novo de-jjj lovno mesto, kakšen bo osebni | dohodek, ali bom zmogel zahteve jjj na novem delovnem mestu, kak-j| šen bo do mene moj novi delo-II vodja, sektorski vodja, kakšni j” bodo delovni pogoji itd.? Poraja I se tudi vprašanje, zakaj preme-|j ščajo ravno mene?
Na takšna vprašanja si delavec dostikrat sam ne ve odgovora, zato postaja negotov, nerazpoložen, njegova storilnost upada. Vse to so dejstva, s katerimi moramo računati in jih že vnaprej predvidevati. Premestitev je kompleksen problem, saj zadeva delavca v celoti. Zato moramo delavcu na vsa ta vprašanja vnaprej odgovoriti ter ga do podrobnosti seznaniti z vsem, kar lahko na novem delovnem mestu pričakuje. Torej mora delavec še ; tako nujno premestitev zavestno sprejeti, ker le tako ne bo čutil vsega tega kot krivico in bo na I novem delovnem mestu (še posebno. če bo pravilno sprejet) da! vse od sebe, da bo delo čim-prej gotovo.
Premestitve bodo tudi v prihodnje vedno bolj nujne, zato ; moramo delavce o naših predvi-denih nalogah že vnaprej obveščati.	' L, C.
S Koper — Koper je poleg §g Celja edina naša delovna enota, = ki še nima urejenega zidanega g samskega doma. Zato so tudi Ko- {= prčani dali v svoj delovni plan g gradnjo novega samskega (loma | s približno 200 ležišči. Lokacija b; je že znana — nedaleč od sam- n skega doma podjetja »Stavbe- ^ nik«. Če bo čas in dovolj denar- n ja. bodo v kratkem z gradnjo s pričeli.
■	Škofja Loka — zadnji čas || se je stanje na tržišču bistveno s izboljšalo, surovine za planirano g proizvodnjo za leto 1967 so žago-1| tovljene.
■	Ljubljana SPO — Delavski §§ svet SPO je na zadnji seji potr-g| dil predlog o najemninah že rja-g; vov in žerjavniii prog. Na isti || seji so obravnavali tudi proble- j§ me naraščanja nediscipline. Ne-g disciplina se je posebno poslab-p šala pri strojnikih kot pri šofer-n jifi. Proti nediscipliniranim stroj- b nikom in šoferjem bodo v bodoče g ostreje postopali.
■	Škofja Loka — Zaradi bo-|| lezni so v lanskem letu izgubili = 2875 delovnih dni. Največ bolniških izostankov je imela tesarska delavnica (990 dni), sledi jiji mizarska s 642 delovnimi dnevi.= Po vrstnem redu bolezni so nag prvem mestu bronhitis, na dru-|| gem kronični prehladi, na tretjem alkoholiki.
■	Črni kal — Na Črnem kalu že nekaj časa rekonstruirajo^ kamnolom. Med drugim so pri-E čeli z globinskim miniranjem. Zafg uvod so zvrtali 14 18-metrskih= lukenj ter ža prvič porabili 800-kilogramov smodnika. Strokov-1! njaki trdijo, da je efekt minira-s nja večji, če se minira »v odprtem čelu. Z globinskim vrtanjem| in miniranjem bodo nadaljevali.j
■	Veržej — Na novem delovi-g šču v Veržeju so organizirali| praktično vajo iz požarno var-| nostne zaščite. Z novimi gasilski-f mi aparati je navzoče delavce| seznanil gasilski podčastnil Alojz Senekovič.
■	Maribor — Delovodje mariborskega območja so organizirali! strokovno ekskurzijo na Graškii velesejem, drugo ekskurzijo pa|| na srednjo Dravo, kjer so sig ogledali gradnjo nove elektrarn^ na Srednji Dravi. Tudi ekskur-g zije spadajo v strokovno izobra-|| ževanje.
■	Celje — Ob prvem trimeseč-1 ju se je gospodarska situaoijag celjske enote vidno izboljšala^ Trimesečni izračun izkazujejg 3.455.616 N din realizaci je. V temg; obdobju so izvršili 132.753 delov-s nih ur ali indeks 117 nasprotijg letu 1966. Posebna značilnost jeg tudi ta, da ima celjska enota pla-g; čane vse situacije.
■	Maribor — Tečaja tujih jej; zikov (nemščina) se udeležuješ 22 slušateljev. Med njimi je naj-|| več gradbenih delovodij in teh-jg nikov. Tečaj bo trajal do sredq| junija.
■	Ljubljana - V letošnjen| letu bomo sprejeli okrog 90 no-p vib vajencev. Center za izobra-|g zevanje je skupno z zavodom zt^ zaposlovanje organiziral široki^ akcijo za vključevanje v ufe mladincev iz Slovenije. Zarmdj večjega zanimanja za gradbeni^ štvo bo prirejena razstava, ute kateri bo prikazana dejavnosf| gradbeništva, poleg tega pa bodtp med šolsko mladino organiziranj še posebna predavanja.
■	Ljubljana — Seminarja <|| varstvu pri delu. ki je bil od 11;= do 17. IV. 1967 na central^ pod^ jetja. se je udeležilo 43 inženir-g jev, tehnikov in delovodij. Setnik nar je bil vsak dan od 16. do 19|| ure. Posebno moramo pohvalit^ tehnični strokovni kader gradbe-p nega vodstva Ljubljana, ki sc j j seminarja s šefom na čelu 109 Vgj udeležil.
H Ljubljana OGP — Delavskg svet enote je za vestno opravljen no delo in posebno prizadevanj j nagradil: Štefana Zvera — skla^ diščnika materiala z den. nagra|| do 509 N din. Franca Kutnjaka -g pom. skladiščnika z den. nagrad j 200 N din. Ivana Pluta — materi= alaega knjig, z den. nagrado 50 j N din.
Vsak član kolektiva zasluži priznanje za dobro delo
Delavski svet gradbenega vodstva Maribor je na VI. redni seji med drugim obravnaval zaključni račun za leto 1966. V bislvu to ni nič novega, saj zaključne račune obravnavajo vse naše enote, toda med sklepi zasledimo nekaj popolnoma novega.
Četrti sklep VI. seje	se namreč	cem naše enote s prošnjo, da	tudi
glasi: »Če ugotavljajo,	da je bUa	v	bodoče aktivno sodelujejo	pfi
realizacija v letu 1966 skoraj tajčk vseh nalogah, ki stojijo pred nami.« kot v letu 1965, saj smo	to leto dij-	To je skromno priznanje za	veli-
segli 34,468.638,36 N din,	vtem ko je	"delo, ki pa vsake ju delafcu po-
’	1	1	'' "a 32,675.249,38 mer'
pni skoraj enaki realizaciji izvršili le 1,445.852 ur nasproti 1,984.209 uram v letu 1965, lahko ugotovimo, da smo kljub težavam na tržišču in ob doslednem izvajanju gospodarske reforme dosegli zelo lepe uspehe. Vsi ti uspehi pa so nedvomno zasluga vseh članov naše enote, tj. od poslednjega delavca do inženirja, zato daje delavski svet priznanje vsem delav-
segn 34,4b8.t»«,>0 im am, vtem ko je k0 gefo, ki pa vsakemu delatcu pobila lanska realizacija 32,675.249,38 menj Teč kot nekaj dinarjev nagra-N din in da smo pni skoraj enaki de. Že majhna pohvala ali priznanje bodrilno vpliva na vsakega človeka. Zato ne bodimo preveč skopi s pohvalami in priznanji. Vsak član kolektiva zasluži priznanje za dobro opravljeno delo. Žal pa smo s priznanji in pohvalami zelo skopi. Zato je 4. sklep gradbenega vodstva Maribor toliko bolj pomemben.
Zaradi snega 10 dni zamude
Na gradbišču v vevški papirnici, kjer gradimo novo halo premaznega papirja, si prizadevajo da bi nadoknadili zamujeno
Graditelji nove hale premaznega papirja v Papirnici Vevče, ki bo prva kapaciteta za proizvodnjo takšne vrste papirja v naši državi, res nimajo lahkega položaja. Že investitor jim je nastavil »nož na vrat« — rok je izredno kratek. Potem so težave in sitnosti z načrti: ni podrobnih načrtov za temelje, sploh še ni načrtov za inšalacije ni podrobnih načrtov za temelje, sploh še ni načrtov za inštalacije Ljubijana-okolica pred kratkim še zagodlo vreme.
V Ljubljani je 6. aprila zapadlo precej snega, vrh tega pa je še nekaj dni prav pošteno deževalo. In tako se je zaradi snega in močnega deževja na gradbišču nabrala kar čedna zamuda: približno 10 dni.
Kljub zamudi pa je na gradbišču že marsikaj »videti«. Pokončni del bodoče proizvodne hale, ki mu pravijo v Vevčah preprosto »kuhinja«, sega že do višne tretje etaže. Skupno bo imela »kuhinja« šest etaž — tri bo torej še treba zgraditi. V vzdolžnem, nizkem delu hale so v glavnem že zabetonirani nosilni stebri. Tako je vse delo na 118,72 m dolgem in 28,65 m širokem objektu približno nekje na polovici.
Organizacijske
pomanjkljivosti
Nadaljevanje s 1. strani rečemo, da ga gradimo skozi vse leto. Stvar je namreč v tem, da je ažurno in urejeno knjigovodstvo podlaga za izvršitev vseh nalog finančnega knjigovodstva, da bi dosegli popolno ažurnost in urejenost knjigovodstva finančne službe.
Predpostavka za tako organizacijo so primerni kadri, ki so nosilci knjigovodstva in seveda potrebna sredstva za izvrševanje teli funkcij.
Pri sestavi zaključnega računa smo ugotovili, da nekatere evidence niso povsem ažurno vodene, da niso usklajene z drugimi evidencami, zaradi česar nastajajo težave p j
Zamuda, ki se je nabrala zaradi | snega in deževja, pa seveda daje j graditeljem še večji elan. Vsi se močno trudijo, da bi kar najbolj nadoknadili zamujeno, čeprav je zaradi zelo ostrega, kratkega roka težko »notri prinesti« že en sam dan. Vendar pa na gradbišču delajo čim dlje je možno: po potrebi delajo zidarji in betonerji do 22. ure, tesarji pa so skoraj redno na gradi-lišču tudi popoldne. Nasploh imajo zlasti tesarji — njih je cela skupina (22) iz Škofje Loke — polne roke dela, saj terja tak individualni industrijski objekt še zlasti veliko opažev in sploh tesarskih del.
Kljub težavam pa je vodstvo gradbišča prepričano, da bo zamuda čim manjša, tako da se investitor ne bo mogel kaj dosti pritoževati. Po vsej verjetnosti bo »kuhinja«, kjer bodo montirali vrsto strojnih naprav, popolnoma dograjena nekako do sredine maja, torej s približno 14-dnevno zamudo. Že v aprilu bodo strokovnjaki podjetja »Slovenija-ceste« položili liti beton na prvi diletaciji vzdolžnega dela hale, prihodnji mesec pa še na drugi diletaciji. V maju bo nad vzdolžnim delom hale izdelan tudi strop. Na betonske predalčne nosilec, ki so deloma izdelani v obratu OGP, deloma pa na licu mesta, je na spodnji strani obešen lesen strop, ki so ga tudi pripravili v našem obratu v Škofji Loki, na vrhu pa so siporeksove krovne plošče. Celotna streha z vsemi kleparskimi deli bi bila, hkrati s celotnim objektom, povsem izdelana približno do sredi-
K553KŽ
da jih bodo začeli montirati že v
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetia Gradis Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »To neta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno
z delom v našem poslovanju ne sme roditi slabih posledic. Zavedajmo se. da gospodarsko finančna služba opravlja svoje naloge nč samo v interesu delovne organizacije, temveč tudi v interesu družbe. Praksa pa nam kaže. da je potrebno med letom posebej paziti na evidenco materialnih vrednosti, s katerimi upravljamo in razpolagamo. To je potrebno zato. ker prav to ugotavljamo samo enkrat na leto, ko jih popisujemo in ko nam prav te evidence dajo podatke o knjigovodskem sta n ju po količini in vrednosti vseli materialnih vrednosti.
Z drugimi besedami povedano-med letom je treba paziti tudi na evidence, ki jih upoštevamo ob sestavljanju periodičnih obračunov. Pri tem naj pazimo predvsem na to. da ugotovljene napake praktično in sproti tudi odpravimo.
Menim da bi morala biti ena izmed poglavitnih nalog, da bi ustvarili v podjetju, ob sodelovanju vseh služb, pogoje, da bo gospodarsko finančna služba v redu in pravočasno izvrševala svoje funkcije
Nujno se nam vsiljuje misel, da bo za pravilno poslovanje treba izdelati poslovnik gospodarsko finančne službe pod j 'tja. v katerem bi bile precizirane naloge vsakega delovnega mesta (analitična oeendev npr. obveznosti drugih služb do naše. roki za dostavo dokumentacije časovna razdobja v katerih se obvezno usklajuje evidenca itd. Dalje bo treba omogočiti tudi kontroliranje izvršitev predvidenih nalog vsakega delovnega mesta.
To bi bila smer. ki hi pripeljala do boljšega in pre-izneiševa poslovanja.	1KO RAVNIKAR
aprilu, še vedno niso prišli k nam.
Naši delavci pa imajo delo še na nekaterih drugih »točkah« v vevški papirnici. V enem izmed starih objektov predelujejo stavbo in bodo ob njej dogradili še pisarne za delovodje papirnih strojev, vrh tega pa so v okviru papirnice zgradili tudi več rezervoarjev zn mazut.
Center za izobraževanje je nedavno tega sklical sirsi posvet s niki šol. zveznega centra za izobraževanje inštruktorjev (cinikov ljubljanskega in celjskega bazena. Pogovarjali so se o med šolo in podjetjem
predstav-
predslav-
povezavi
N
PRAVNI 4NASVETI
m
KDAJ MORA DELAVKA NASTOPITI PORODNIŠKI DOPUST
Temeljni zakon o delovnih razmerjih je v prvem odstavku člena 76 predpisal, da ima delavka za nosečnost in porod pravico do porodniškega dopusta, ki znaša brez presledka 133 dni. Drugi odstavek tega člena pa določa, da sme delavka nastopiti porodniški dopust 45 dni pred porodom le na podlagi zdravniškega izvida, mora pa vsakem primeru nastopiti porodniški dopust 28 dni pred porodom-Določilo prvega odstavka člena 76 TZDR je bilo novelirano i se spremenjena določba glasi, da ima delavka za nosečnost in Por® pravico do porodniškega dopusta, ki traja najmanj 103 dni. 1 o spr menjeno določilo zagotavlja delavki porodniški dopust 105 dni, me tem ko je delovnim organizacijam prepuščeno, da lahko na svoje stroške v pravilnikih priznajo delavki več kot 103 dn, porodniškega dopusta. Delavski svet podjetja je na seji dne 28. februarja 11 obravnaval vprašanje, koliko dni dopusta je priznati delavki za nosečnost in porod in sprejel spremembo pravilnika o delovnih razmerjih CIP »Gradis« in v tej spremembi v celoti osvojil zakonsko določilo da gre delavki za nosečnost in porod pravica do porodniškega dopusta, ki traja brez presledka 105 dni.	•
Ob tej spremembi prvega ostavka člena 76 l/.DR je prišlo pr članih naše delovne skupnosti, zlasti pri članicah, do zmotnega tolmačenja teh določil. Tako si nepravilno razlagajo, da y.a delavko ne obstoja več obveznost nastopa porodniškega dopusta 28 cini pr porodom kot doslej. Vendar temu ni tako. Delavka mora na osno' tč. 2 člena 76 TZDR. ki je ostala do uveljavitve TZDR pa do seda] nespremenjena, nastopiti porodniški dopust 28 dni pred porodoD-Kolikor delavka 28 dni pred porodom ne nastopi porodniškega dopusta, ji gre pravica do porodniškega dopusta le za preostalih 77 tl • Ce pa gre delavka na porodniški dopust 8 dni pred porodom. laliK koristi porodniški dopust, ki traja 85 dni vključno s temi 8 dnev dopusta, katerega je izrabila pred porodom, pri čemer pa izgu pravico na koriščenje preostalih 20 dni porodniškega dopusta.
Napačna razlaga vprašanja, kdaj mora delavka nastopiti porodniški dopust, ima lahko škodljive posledice za delavko, ki ne nastopi a porodniškega dopusta 28 dni pred porodom. Zato bi bi priporočljivo da se delavko seznani s tem. da je dolžna zavaroval teh 28 dni porodniškega dopusta pred porodom in da mora pravočasno staviti pristojni službi zahtevo za nastop porodniškega dopusta, nusta.
DELOVNA SKUPNOST DELOVNE ENOTE V OKVIRU POV' TETI A OZIROMA MEN ORGAN UPRAVLJANJA NE MORb SKLENITI DA BI PRENEHALO DELO PROTI VOLJI DELAJ' CA ENOTE ZARADI ODPRAVE DELOVNEGA MESTA ZMANJŠAM' ŠTEVILA DELAVCEV NA DELOVNEM MLS1U ALJ TRA - NE'ŠEG A Z.MAMšAMA OBSEGA POSLOV ANI A. CE v KATER’U O! 1 DELOVNI ENOTI V OKVIRU POD! El J A OBSTAJA MOŽNOST ZA RAZPOREDITEV DELAVCEV
Po naVm stalil i u imajo poslovne enote v okvirip podjetja značaj felovnih enot v smislu temeljnega zakoni o podjetjih in imajo '5 araviee in pooblastila glede urejanja vseh vprašanj iz delovnih razne rij članov delovne 'skupnosti en de. Kljub temu pa je v smislu loločil 2. odstavka 103. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih pnsbivna enota dolžna pri sklepanju o_ prenehali in dela delavce zaradi odprave delovnega mesta, zmanjšanju števila delavcev na delovnem mestu ali trajnejšega zmanjšanja obsega poslovanja, vedn prej ugotoviti, ali ne obstaja možnost za razporeditev delavca » [Irugo delovno mesto v tej ali v katerikoli drugi poslovni enoti okviru podjetja.	,
Prav tako se to določilo nanaša tildi na primer, da je preneha delo delavca iz navedenih vzrokov, pa je bilo v teku enega leta delovno mesto znova odprlo, ali povečano število delavcev no delovnem mestu v katerikoli delovni enoti (poslovili enoti) v okviri podjetja. Po 104. členu TZDR ima delavec, ki mu je prenehalo delo iz razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku, v tem primeru pravico do ponovnega vstopa v delovno organizacijo.
Na svoji seji dne 2! marca je delavski s'c razpisal volitve za polovico članov delavskega sveta podjetja in delavskih svetov enot. sprejel je izpopolnjen pravilnik o varstvu pri delu, ki ga je sestavila posebej imenovana komisija._ načrt sredstev za osebno varnost pri delu in nadalje sprejel tudi pravilnik o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje po delti.
Posebno pozornost je delavski svet posveti! sestavljeni analizi režijskih stroškov \ podjetju in pri tej obravnavi ugotovil, da še ni doseženo zaželeno znižanje ter priporočil vsem organom v enotah, da izpolnijo že sprejete sklepe in priporočila v zvezi z ukrepi za zmanjšanje režijskih stroškov.
Pravilnik o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje po delu je spremenjeni do sedaj veljavni pravilnik iz leta 1965 Spremembe so v g'avnem v zmanjšanju kriterijev za ugotavljanje uspeha organizator ja proizvodnje pri njihovem delu Uspeh se bo meril tako. dn se ho primerja! ostanek dohodka v poslovni enoti z vsemi opravljenimi urami in pa doseženi količnik priznavalo ustrezni
odstotek od skupnih izplačanih osebnih dohodkov organizatorjev proizvodnje za določeno razdobje (mesec, tromesečje oz. leto). Posameznikom ho mogoče razdeliti tako ugotovljena sredstva ene po slovne enote po internih kriterijih, ki iili sprejmejo organi upravljanja v enoti.
19 4. 1967 je upravni odbor podjetja na svo' seji do'nčil interne cene skladno s pristojnostmi ki jih ima po statutu podjetja za naslednje slo rit v e.
—	najemnine za težko mehanizacijo in cen-•a prevožene tovore avtopnrka,
—	cene za dnevno oskrbo v poči'::	ih dume
v ih Gradisa
—	višina stanarine za uporabo nrosUira v de 'avskih domovih in naselju v ljubljanskem po •I roč j u ter
—	odškodnino za uporabo cevnih odrov.
Da!ie ie odobril interne ■Panske cene /n betonsko že'ezo ki n ni hi vel GG v medselm' reiu obračunavanju prejetega oz. dobavljenega beton skega železa.
AKCIJA »GRADISOVEGA VESTNIKA«
Kolikšne so naše zaloge in kakšne so, ali so stroji izkoriščeni, kako je s cevnimi odri — To so vprašanja, ki smo jih postavljali na našem potovanju po poslovnih enotah. Skušali smo ugotoviti, kako daleč je prodrl duh gospodarske reforme v naše podjetje, z drugimi besedami, ali spoštujemo dinar in ali ga znamo ceniti. Kaj smo ugotovili, berite v tern sestavku
Začnimo naše potovanje v SPO. Tovariš Brglez je bil kratek: vsi stroji — razen skreperjev — obratujejo. Imamo jih na Srednji Dravi, na Črnem kalu jih je še premalo, v luki Koper . . . vse odvečne stroje oddajamo. Seveda, tudi pokvarjeni so, je dejal. In to en buldožer, trije bagri, osem vibromaksov, trije kvazi, šest toazov in en valjar. Ni pa še podatkov o tem, koliko dni so stroji stali v letošnjem prvem trimesečju in tudi ne, koliko lani. V desetih dneh bo to izračunano.
Torej počakajmo teh deset dni.
® KO LJUBLJANA: SKLEP UPRAVNEGA ODBORA
Upravni odbor je sklenil, da je treba izračunati koeficiente obračanja zalog v posameznih skladiščih, Ugotovili smo. da se zaloge v skladišču rezervnih Jelov 'obrnejo v 13 mesecih, v drugih, kjer je potrošni material, pa v dveh. Komercialni službi je bilo naročeno. je dalje pripovedoval tovariš Repše, da je treba zaloge do prvega maja zmanjšati za 35 milijonov starih dinarjev. Napravili so spisek vseh rezervnih delov, ki smo ga poslali vsem zainteresiranim podjetjem, vendar zaloge sorazmerno počasi kopne.
Prav tako je upravni odbor sklenil, da se sme v prihodnje naročati samo tisto, kar bo takoj vgrajeno. Kajpak vsi ti ukrepi upravnega odbora — omenjena seja je bila 26. januarja letos — skraja niso naleteli na polno razumevanje in je bilo tudi nekaj negodovanja, ker je treba precej časa, da človek spremeni svojo miselnost in se navadi na spoštovanje dinarja. Naposled bo treba le spoznati, da so časi »planskih« nabav mimo. Seveda pa so tudi objektivne težave. K zmanjšanju zalog bo močno prispevala tipizacija voznega parka in mehanizacije. To pa bo še dolgo trajalo.
Tovariš Repše pa je povedal še druge zanimive reči. Opaziti je, da je reforma že globoko prodrla v druga podjetja, da zdaj rezervne dele že ponujajo, vtem, ko smo jih morali včasih prav lepo Prositi, če bi jih lahko dobili. Kazen tega dobiš stvari iz uvoza tudi že za dinarje, in če dobiš pravega uvoznika, tudi sorazmerno hitro Ne devize, ne material, dinar bo tisti, ki bo čedalje bolj odločilen. Uspeval bo tisti, ki ga bo imel!
@ KO MARIBOR: ZMANJŠANJE ZALOG
Ob koncu lanskega leta smo
sklenil, da mora odgovorna oseba na gradbišču v Impolu, kjer so uničili skoraj desetino cevi, ki so jih imeli tam, tudi materialno odgovarjati za to. Gre predvsem za vestno ravnanje s cevnimi odri. Podobno je ponekod tudi z opažnimi ploščami, s katerimi marsikje ravnajo kot svinja z mehom, je dejal tovariš Janžekovič. Ko smo ga vprašali, kaj bi on kot predsednik upravnega odbora napravil, da bi bil položaj boljši, je dejal, da bi uvedel disciplinsko odgovornost. Dokler tega ne bomo uvedli, ne bo boljše v podjetju, je pristavil. To velja za vse — od
imeli po inventuri za 135 milijo- enot do centrale podjetja.
Sektorski vodja tovariš Oton Roškar s svojimi ožjimi sodelavci na delovišču pri Ptujti
nov zalog, nedovršene proizvodnje je bilo za okrog 50 milijonov, gotovih izdelkov pa za okrog dva milijona. Marca so se te številke že občutno zmanjšale. Zalog je za 106 milijonov, nedovršene proizvodnje je nekaj več — 64 milijonov. gotovih izdelkov pa le za poldrug milijon. Nekurantne zaloge je bilo ob koncu lanskega leta za 472.000 S din in jih je zdaj prav toliko. Pred dvema letoma jih je bilo za dva milijona. Izkoriščenosti strojev tudi v tem obratu ne računajo. Hoteli smo namreč vedeti, če ugotavljajo, koliko časa posamezni obdelovalni in drugi stroji v delavnici stoje in koliko časa so v obratovanju. Kot v Ljubljani so tudi tu povedali, da vse stroje potrebujejo, da pa so nekateri bolj drugi manj zasedeni. Imamo na primer nek pehalni stroj, je pripovedoval tovariš Ludvik Rizmal. Ta stroj je bolj ali manj izkoriščen, ker ni toliko dela zanj Še od drugod nosijo delo k nam, ker takega stroja nimajo. Amortizacija zanj pa je zelo visoka — poldrug milijon letno. V strugami so z novim letom uvedli drugo izmeno,
Glede strojev je zdaj urejeno, je dejal. Zdaj hodi strojni referent na objekte in nauči strojnike ravnati s stroji. Tega je doslej
Cevni odri in drug gradbeni material so na gradbišču silosov pri Ptuju vzorno zloženi. Povsod vladata red in čistoča. Vredno bi jih bilo posnemati
odrov ne zadržujejo, če jih ne hočeš red, je dejal tovariš Roškar, trebujejo. Pravijo tudi, da cevnih morajo biti zanj vsi. Če je delo-rabijo. Lani oktobra so jih od- vodja navajen površnosti, se to
pozna tudi na gradbišču. Nekaj pa je odvisno tudi od objekta, ki ga gradiš.
Ali to pomeni, da mora imeti sektorski predvsem delovodje na »špagci«? Ne, pravi tovariš Roškar, privzgojiti jim moraš občutek za red. Kajti s samim priganjanjem ne bi nikamor prišel, ker navsezadnje ne moreš vsakomur kar naprej stati za hrbtom in ga kontrolirati. Vsak mora sam spoznati, da je takšno delo najuspešnejše.
V čem pa je potlej vsa skrivnost?
Nemara v tem, da sem zahteval red od vsega začetka in da nismo popuščali niti pri malenkostih. Te malenkosti se potlej razrastejo v velike reči, če jim od kraja ne stopiš na prste. Ko stvar steče, je lahko, kajti noben tesar ne bo šel iskat deske tja, kjer je ni. ampak natanko ve, kje jo bo dobil. Seveda pa jo je treba tudi postaviti na tisto mesto,
Ali ima stalno ekipo, da se tako razumejo. Nima Gradili so farmo in gradbišče povsem likvidirali, torej so ga morali zdaj organizirati čisto od začetka. In še nekaj: pozimi, ko tesarjev ni nihče hotel. smo jih mi vzeli, nekaj so uporabili rednega nekaj drugačnega dopusta in smo se pretolkli čez zimo. Kajpak smo boljše zadržali. K uspehu torej prispeva kvaliteta tesarjev, kar pa še ne pomeni, da imaš potlej že tudi red na gradbišču. Disciplinskih ukrepov ni bilo treba, pomembna je že sama priprava dela in ureditev naselja. V njem imamo
poslali za okrog 7000 metrov — torej vedno sproti z vsem spojnim materialom.
Stroji težke mehanizacije vsi obratujejo, srednja mehanizacija pa ni vedno zaposlena. Pokazali so nam droben spisek vseh strojev, v katerem je točno navedeno, koliko dni je kakšen stroj stal. Med njimi jih je 35, ki so stali po 74 delovnih dni.
• PTUJ: USPEHA
SKRIVNOST
Ali, te zaloge! Po najbolj opti- namreč manjkalo. Stroji pa v mističnih računih jih ie pri glavnem zdaj vsi obratujejo. Lani nas za okrog dve milijardi starih dinarjev. Zdaj pa računajte. kolikšna obratna sredstva so vezana, precej tudi po nepotrebnem, koliko obresti plačamo in kaj bi lahko storili, če denar ne bi bil takole »nekurantno« naložeh
In kolikšne zaloge imajo? V skladišču 1 so se od novega leta zmanjšale bd 211 na 190 milijo n°v, v skladišču II od 216 na 196 in v skladišču III od 96 na 74 mi lij ono v S din. Uspehi so torej že otipljivi Nedovršene, proizvodnje 3e za okrog 60 milijonov S din Gve za dela v zaključni fazi (obrt hiška, tipska in remontna dela) Do junija se bo nedovršena proizvodnja zmanjšala najmanj za 30 thio s din. Izkoriščenosti strojev he računajo.
V vsem podjetju bi morali dosledno pregledati vse zaloge, ugotoviti koeficient obračanja in tudi ustrezno ukrepati. To nam veže obratna sredstva, ki bi jih lahko thnogo koristneje uporabili, je delal tovariš Repše.
v ljubljanskih obratih pa v strojni delavnici.
S PE MARIBOR: ZAOSTRITI OSEBNO ODGOVORNOST
Zalog je bilo ob koncu leta za 268 milijonov dinarjev, ie dejal tovariš Janžekovič. Zdaj jih je za okrog šestino manj. Naj večja postavka je betonsko železo, ki ga je okrog 700 ton, druga postavka je les. Nekurantnih zalog ni, vsaj omembe niso vredne.
Cevni odri so problem zase Dovolj jih je in premalo. Tarifo so že sami zaostrili, še preden je to storil delavski svet podjetja. Ponekod pa tudi ne pazijo nanje. Delavski svet enote je na primer
je znašala amortizacija za stroje, ki so stali, več kot sedem milijonov dinarjev. Pri strojih pa je še drug problem, Najemamo ha primer stroje tudi od drugih podjetij. Pri teh nimaš nobenega strahu, da strojnik ne bi bil sposoben za delo, da bo stroj stal. Če se jim stroj pokvari, je ma-hanik že čez dve uri tam in ga popravlja. Res je najemnina za tuje stroje večja kot pri nas, pa se nam kljub temu splača. Ne vem, kako da pri nas ne uspemo bistveno izboljšati razmer . .
@ PE CELJE: VEC DELA — VEČJE ZALOGE
Z novim letom so imeli v tej poslovni enoti za 86 milijonov zalog, zdaj jih je za 98. Zaloge so večje predvsem zaradi gradnje »Žitarja«, je pripovedoval celjski komercialni tovariš Keršič. Železa je 400 ton, cement gre sproti, tu so seveda še opažne plošče, nekurantncga blaga pa ni. Če ga je, ga je vse skupaj največ za milijon, Včasih pa dobimo blago, ki ga nismo naročili. Potreboval sem nujno železo profila 16. Rekli so nam, da ga lahko dobim, če prevoz sami plačamo. Pristali smo na to in dobili dva kamiona železa. No, včeraj sem dobil pa še cel vagon železa, ki ga nisem naročil. Železo pa je najdražja zadeva. Teh 20 ton, ki smo ga dobili, znese okrog tri milijone dinarjev in nam povečuje zaloge.
Cevnih odrov imamo toliko, kolikor jih potrebujemo. »Take evidence, kakršno imam jaz, nima najbrž nihče v podjetju nad cevnimi odri,« je dejal komercialni, Za vsako cev, pravi, da ve, in za vsako stojko. Cevnih odrov imajo 57 ton in 23-17 težkih stojk. Samo v Murski Soboti jih je 5100 in za 38 ton cevi. Tam jih najbolj po-
Mariborska poslovna enota gradi pri farmi v Turnišču pri Ptuju velike silose za koruzo. Rekli so nam: »To si morate ogledati. Takega reda na gradbišču ne najdeš najbrž v vsem Gradisu.« In smo šli.
Zares je tako, kot so povedali Povsod vzoren red, nikjer nobene navlake, vse je zloženo na svojem mestu, vse je namazano in urejeno od orodja v skladišču do opažnih plošč. Ko smo vpraševali delavce, so povedali, da je taka reč sijajna, kajti nobene stvari ni treba iskati, kajti vedno je vse na svojem mestu. In delo teče veliko hitreje,
Kaj pove sektorski Oton Roškar o organizaciji gradbišča, kajti vsekakor ima on sam največ zaslug za takšno organizacijo in za takšen red.
V	čem je torej skrivnost njegovega uspeha in seveda uspeha vsega kolektiva, ki gradi v Turnišču?
V	disciplini ljudi, je dejal tovariš Roškar preprosto. Od tesarjev zahtevamo, da takoj po raz-opaženju elemente očistijo, in spravijo na svoje mesto. Tako jih uporabimo tudi po šestkrat. Če je vsa stvar samo v tem, bi tako disciplino navsezadnje lahko uvedli vsi sektorski, smo razmišljali. Če
Naselje, kjer stanujejo naši delavci, se splača urediti. To tako malo stane, le volje je treba. Počutje pa je čisto drugačno in /at) tudi večja delovna vnema. To pa je denar, ki je večkratno povrnjen, kolikor tista tratica pred barako stane. Tudi tale posnetek je iz Ptuja
ureditve gradbišča. Nekaj je napravila naša priprava dela v Mariboru, za drsne opaže pa v centrali podjetja. To je sila važno, je poudaril, ker potlej lahko delo tudi tekoče organiziraš, predvidiš sproti, koliko materiala in kakšnega boš potreboval prihodnje dni. da si ga lahko pravočasno priskrbimo in da delo nemoteno teče.
V Mariboru so nam še povedali, da s situacijami s tega gradbišča nikdar ne zamujajo. Med prvimi so gotove, četudi je obračun precej zamotan. Tovariš Roškar je to takole pojasnil: sproti vodimo gradbeno knjigo in obračun, Imam pomočnika, ki to dela in se tako sam lažje posvetim organizaciji dela. Vsak dan bi lahko izračunali situacijo in se pri tem ne bi zmotili za več kot deset do petnajst odstotkov.
Seveda se vse to mora poznati v finančnem efektu. Na našo ponudbo smo dali pri tem ^Mektu 12,5 odstotkov popusta, kar znese okrog 50 milijonov starih dinarjev. Če naj ustvarimo ob taki ceni še sklade, moramo res paziti na vsak dinar.
In še roki. Temeljno ploščo so napravili deset dni pred planom, kletne stene celic poldrug mesec prej. V zaostanku pa so z drsnimi opaži, ker je investitor spremenil projekt. Bilo je za polovico več izkopa, armature so porabili za 100 ton več itd.
Če torej na kratko ponovimo: doslednost od začetka, vestna priprava dela in vsakodnevno vodenje giadbene knjige in obračuna. V tem je skrivnost uspeha tega kolektiva. Nič čarovniškega ni v tem, le delati je treba tako.
Tudi tale kamion si je vzel nekaj »dopusta«. In zdaj počiva, medtem ko ga popravljajo. Avtomobil stoji, amortizacija in drugi stroški pa tečejo, tečejo..
mrzlo in toplo vodo, uredili smo si gredice Kako malo je treba, da to urediš, le smisel je tieba imeti tudi za take reči, kar pa navsezadnje tudi prispeva k di sciplini in k boljšemu počutju kolektiva.
Izkazala se je tudi priprava dela, je nadaljeval tovariš Roškar. Dobili smo že izdelan koncept
© KAZE, DA NAM ŠE NI HUDO
Ob koncu smo se pogovarjali še s tovarišem Božičem na centrali podjetja, Dejal je, da smo se morda varali, da imamo precej nekurantnih zalog. Teh res ni veliko, • vendar so druge zaloge še zmeraj občutne in jih cenijo na najmanj dve milijardi starih dinarjev,
Tolikšne zaloge izviiajo iz strahu posameznih enot, da v gradbeni sezoni ne bo dovolj materiala na razpolago. Ta strah pa je čedalje manj upravičen. Ugotavljamo namreč, da uvozna podjetja razpolagajo z znatno več materiala kot prejšnje čase, in to takega, ki ga je prejšnje čase močno manjkalo, kot na primer betonsko železo, steklo, proliino železo, pisane kovine in celo rezan les Razen tega se tudi industrija prilagaja tržišču. Zdaj že ponujajo blago, ki ga je d os'v j manjkalo. Železarna v Zenici je iudi spremenila svoje dosedanje stališče in nam bo v drugem polletju dala več železa kot doslej. Zdaj postaja čedalje bolj važno, da je kupec zmožen plačati. Torej material ni več takšno vprašanje.
Toda ni samo strah pred morebitnim pomanjkanjem materiala v (Dalje na 6. strani)
»GRADISOV VESTNIK.: * Stran 3
Šolska izobrazba slopa v ospredje
Komisija za analitsko oceno delovnih mest v sestavi Uhan, Capuder, Marolt bo svojo nalogo kmalu končala. Iz ogromno naštudiranega in napisanega materiala bomo v presledkih objavljali posamezne kriterije in določbe, ki bodo pri analitski oceni igrali pomembno vlogo.
Danes bomo pričeli z obravnavo pomembnega kriterija: šolska izobrazba.
Šolska izobrazba ima poleg prakse naj večjo težo v sistemu analitične ocene, to je po 200 možnih tljck.
Stopnje, ki jih je 9, se vrstijo po letih šolanja.
Za pismene ali polpismene delavce, ki bi si želeli pridobiti kvalifikacijo in so marljivi delavci, bi naš center za izobraževanje bodisi neposredno ali prek delavskih univerz organiziral potrebne seminarje za pridobivanje osnovne izobrazbe.
Bolj težaven je položaj pri tistih kvalificiranih delavcih. ki nimajo niti poklicne šole niti uradno priznanega iznita za KV delavca. Pred leti smo zaradi takratne tarifne politike« poviševali kvalifikacijsko strukturo s tem, da smo poviševali kvalifikacije. To je eden glavnih razlogov za kasnejšo uvedbo dveh stopenj KV delavca, in sicer KV-I in KV-II. Podobno smo dobili tudi visoko kvalificiranega delavca VK-If.
Taka — nepravilna — kadrovska struktura nam dela vse večje težave in slej ko prej bomo morali presekati vozel, ki smo ga sami zavozlali. Kaj pričakujemo od pravilne, da ne rečemo od zakonite strukture zaposlenih?
a)	Edino pravilno vrednotenje delavčevega (teoretičnega) znanja pri analitičnem ocenjevanju;
b)	Spodbujamo člane kolektiva k izobraževanju oziroma izpopolnjevanju svojega znanja;
c)	Izobrazbeno strukturo v podjetju prilagajamo zahtevam delovnega procesa (delitev dela, kvaliteta dela, tehnologija dela itd.);
č) Poleg navedenih vsebinskih pridobitev olajšujemo administrativno delo (evidenca, analize, statistika), ker usklajamo našo strukturo z zakonito.
V podjetju imamo 28 KV-II brigadirjev in 212 VK-II ročnih delavcev, ki pretežno nimajo veljavnega izpita za VK delavca. Prav tako imamo 567 VK-II delavcev s pomanjkljivo izobrazbo. Zato bi morali VK-II delavce uvrstiti med kvalificirane delavce, KV-II delavce pa med priučene oz. P K delavce. Enako bi morali tiste PK delavce, ki nimajo priznane strokovne stopnje priučenega delavca, uvrstiti med NK delavce.
Izračunali smo, koliko bi s tem imenovani delavci izgubili pri analitični oceni delovnih mest. lako npr. VK-IT kot KV-II, pa tudi PK delavec brez ustreznega izpita, izgubijo pri kriteriju okoli 5 °/o osnove.
Vendar se pri brigadirju, ki ima prakso nad 10 let ali pri VK-II delavcu s prakso nad 7 let ali pri KV-II delavcu s prakso nad 5 let izguba zaradi pomanjkljivega teoretičnega znanja že izravna in z nadaljnjo prakso osnova še raste. Glede na to, da imajo naši VK-II, KV-II
delavci v večini dovolj prakse — saj so si prav s prakso pridobili te nazive — njihove osnove predvidoma ne bodo prizadete.
Končno je osnovni namen AODM in AOD pravilno vrednotenje delovnih mest oziroma delavcev, ne pa izboljševanje osnov za vsako ceno — tudi slabšim delavcem.
Kljub podpori kadrovske službe podjetja oz. enot (zgoraj opisani predlog podpirajo tudi vitim predstavniki upravnega vodstfa) pa menimo, da je treba prehod na pravilnejšo kadrovsko strukturo izvesti ginjmanj administrativno in boleče, torej posiopoma. Predpisati menimo rok dveh let, v katerem bi imeli vsi prizadeti delavci možnost izpopolniti svoje znanje ter z obiskovanjem ustreznih tečajev in z izpiti zadostiti pogoju o potrebnem znanju za določeno delovno mesto. Do takrat bi obdržali naziv VK oz. KV delavca. Ce izpita ne bi opravili, bi tudi izgubili naziv. Izjemo bi kazalo napraviti pri delavcih, ki so starejši kot 45 let.
S tem pa bi bil rešen problem šele pri ročnih delavcih.. Odprto je vprašanje umskih delavcev. V podjetju imamo veliko delavcev, ki zasedajo odgovorna delovna mesta s pomanjkljivo izobrazbo. Tako je nekaj delovnih mest, ki jih zasedajo posamezniki z več stopenj, nižjo priznano (dejansko) izobrazbo od predvidene po AODM.
Vseeno pa bi morali dati sposobnim in ukaželjnim delavcem več možnosti za izpopolnitev svojega znanja kot doslej — možnosti v denarju in času.
AODM v tem primeru odkriva problematiko morda še ne povsem dodelane veje izobraževanja med delom.
Vedno trdimo, da nam primanjkuje res dobrega strokovnega kadra in da je zato nemogoče prav ta kader dati v šole. Napredno je določilo, ki smo ga napisali v pravilnik o delu in poslovanju centra za izobraževanje (člen 55), da pripada delavcem v času izobraževanja nadomestilo OD, kot so ga imeli na svojem delovnem mestu pred začetkom strokovnega izpopolnjevanja. Vendar to določilo uporabimo le v izjemnih primerih, nekaj če-šče le pri šolanju naših delovodij. Toda prav primer delovodij nam kaže. da so v Gradisu ali s pomočjo Gradisa izšolani delavci najbolj soliden kader.
Dva razloga potrjujeta mnenje, da je treba začeti bolj pogumno šolati lasten kader:
1.	sposoben, zaslužen in nkaželjen član kolektiva si šolanje dobesedno zasluži in
2.	večje stroške za tako šolanje tovrstni diplomant nadomesti dosti hitreje kot diplomant začetnik.
Posebne vrste razlog za tovrstno šolanje pa je v naslednjem:
Ali je možno lepša in spodbudnejša nagrada in priznanje za uspešno preteklo delo, kot je od kolektiva dana možnost za lastno izpopolnitev, ali je možno večje zadoščenje takega delavca, kot je še boli zavzeto opravljanje novih delovnih nalog, zdaj na višji ravni? Tako priznanje in nagrada zaslužnemu pomeni v najglobljem
—	Tovariš direktor, po novi analitski oceni sem padel kar za tri grupe nižje.
—	Nič ne škodi, boš pa to z delom nadoknadil!
bistvu izvajanje načela nagrajevanja po delu.
Toliko načelno o sistemu izobraževanja pri deni pri nas. Konkretno je problem dosti težji. Najti moramo stične točke med preskušenimi praktiki s pomanjkljivo izobrazbo in novimi, z znanjem polnimi mladimi delavci, ki vedno bolj pritiskajo v smeri izboljševanja tehnologije, organizacije in sploh k tistim elementom sodobne proizvodnje, ki višajo produktivnost. Menda ne bomo dopustili — mi Gradisove! ki večkrat gledamo veličino podjetja v imenu GRADIS namesto v nas samih, da bi »mojstrska miselnost« poskušala dobiti v škodo moderni organizaciji oz. proizvodnji.
Zato potrebujemo visokokvalificirane kadre. Mladi sc bodo imeli ob kom učiti, starejši pa naj bi skrbeli za tekoče svoje izpopolnjevanje. Najhuje je, če kdo postane tako »pameten« rutiner, da tišči tudi napredno ob stran, če že ne navzdol.
Prav AODM bo posegla v jedro teh odnosov in prej ko bomo premagali težave, stara gledanja, bolje bo.
Vse kar smo rekli o eni sami zahtevi, ki jo imenujemo tudi Al — »ena a«, ni bilo preveč. Kajti pred nami je seznam obsegajoč 27 strani, v katerem je naš center za izobraževanje zbral vse vrste šo! ki se po zakonu priznavajo za določeno stopnjo izobrazbe. Ta seznam bo služil komisijam AODM in kadrovskim oddelkom enot za priznavanje dejanske šolske izobrazbe vsakega delavca. Stopnja šole, tečaja in izpita se bo določila po zadnjem spričevalu, ki ga posameznik ima.
Prihodnjič nadaljujemo s kriterijem »praksa — delovne izkušnje«.
Nenadoma je preminil naš bivši član kolektiva — predsednik upsav-nega odbora podjetja tov. RUDI CERKOVNIK, dipl. gr. ing.
PRI IZPITU IZ HTV V MARIBORU
—	Kaj pa je to. kar vam gleda iz hlač?
—	Trakovi, ki mi služijo, da se z njimi privežem za streho, da ne padem dol
Očka, vrni se z
Leto 1967 je v naši državi razglašeno za leto varnega dela — zato tudi tolikšna skrb za delovnega človeka, skrb za njegovo varnost pri delu, kažipot do človeka, ki je naša vrednota.
Čeprav gospodarska reforma in z njo združen boj za uveljavljanje tistih ekonomskih zakonitosti, ki boljšemu in uspešnejšemu v proizvodnji oziroma v poslovnem življenju dajejo tudi večji in boljši kos kruha, včasih nekoliko zamegli naše poglede, pa venci ari e lahko mirne duše in s čisto vestjo poudarimo, da tudi v našem kolektivu nismo nikoli izgubili izpred oči delovnega človeka in njegovih pravic ki mu pripadajo v naši družbi.
Smo pri nas dovolj naredili za človeka — za njegovo zaščito pri delu, za njegovo zdravje? Vsi vemo. da gradbinec dela v težavnih okoliščinah, večkrat v slabih vremenskih razmerah, v razmerah, ko je ogroženo ne samo njegovo zdravje, marveč tudi njegovo življenje.
Številke, ki so zbrane v našem podjetju, nesporno in jasno kažejo da nismo pozabili na človeka, V zadnjih desetih letih — od 1957 do 1967 — smo vložili v zaščitna delovna sredstva, v rekreacijo in v dodatno prehrano več kot milijardo starih dinarjev, od tega dobrih 60 odstotkov samo v zaščitna delovna sredstva. Številke kažejo, da tudi nesreče pri delu v zadnjem desetletju počasi, toda vztrajno nazadujejo. V zadnjem desetletju so nazadovale za približno 8 odstotkov Včasih, v kapitalistični' Jugoslaviji, so morali gradbinci štrajkati, da' so pridobili osnovne človeške pravice, da bi si vsaj za silo zagotovili kolikor toliko varne delovne razmere. Včasih je imel gradbinec vse
krvave, žuljave in raztrgane roke; danes v našem kolektivu skoraj ne vidiš delavca na izpostavljenem delovnem mestu (pri delu z opeko, v železokrivnicah, pri strojih itd.), ki bi delal brez rokavic, brez čelade, brez delovnih škornjev in podobno.
Prej smo zapisali, da nesreče m poškodbe počasi nazadujejo. To je resnica. Marsikdaj smo bili do teh vprašanj sami malomarni premalo je bilo resnosti čuta odgovornosti, krivda se jo večkrat valila z rame na ramo. Zdaj smo tudi temu naredili konec. Novi pravilnik, ki ga je centralni delavski svet tako podrobno obravnaval kot malokateri interni akt. zelo jasno (v členu 22) govori o konkretni odgovornosti, o zelo konkretnih zadolžitvah in organizaciji takšne odgovornosti. Zdaj je v našem pravilniku o varnosti pri delu. ki ga je nedavno sprejel vrhovni samoupravni organ, zelo določeno povedano, kaj in kdo mora narediti to in ono za varnost delavca. Zdaj ne bo več izmikanja, onegavljenja, izgovorov in prelaganja krivde na druga ramena, kar smo doslej vse prepogosto počenjali. Pravilnik točno odreja kaj mora vsak vodilni delavec v podjetju -narediti, da zavaruje zdravje in življenje slehernemu delovnemu človeku v našem kolektivu.
Poseben člen celo pravi, da zadene krivda tudi tisto odgovorno osebo, ki je na primer med nezgodo odsotna pa ni pred svojim odhodom uredila in ukrenila vse potrebno, da ne bi prišlo do nesreče.
Zato v boj proti nezgodam, tako da se bo očka res vedno zdrav vrnil z dela.
P.
Komu pripada
Pravico do rednega letnega dopusta pridobi delavec po 11 mesecih neprekinjenega dela in ga ima pravico izrabiti pri isti delovni organizaciji v vsakem koledarskem letu.
Šteje se, da delovna doba ni prekinjena, če sklene delavec novo delovno razmerje v treh delovnih dneh od dneva, ko mu je prenehalo prejšnje delovno razmerje.
Ce vstopi delavec v treh delovnih dneh na delo v podjetje po prenehanju prejšnjega delovnega razmerja in nima še tl mesecev neprekinjenega dela. pridobi pravico do letnega dopusta po enajstih mesecih neprekinjenega dela, upoštevajoč pri tem neprekinjeno delovno dobo pri prejšnji delovni organizaciji, iz katere je prišel.
Kadar izstopi delavec iz delovne organizacije, ker je izrjzil svojo voljo, da želi izstopiti in ostane na delu še določen čas po pravilniku o delovnih razmerjih, je dolžan v tem času (odpovedni rok) izrabiti svoj letni dopust za to koledarsko leto in mu mora delovna organizacija omogočiti izrabo dopusta če je seveda že dosegel II mesecev neprekinjene delovne dobe.
Prav tako je treba omogočiti izrabo letnega dopusta za koledarsko leto delavcu, ki se je sporazumel z delovno organizacijo, da ho izstopil iz nje prej. kot pa mu preteče čas. ko bi moral še ostati na delu po pravilniku o delovnih razmerjih.
V koledarskem letu je treba dalje omogočiti izrabo letnega dopusta delavcem, če je delovna organizacija brez njegove volje sklenila da mu preneha delovno razmerje, kot npr., če je odpravljeno delovno mesto ali zmanjšano število zaposlenih delavcev na delovnem mestu, če se trajnejše zmanjša obseg poslovanja oziroma dela, če je delavec izpolnil pokojninsko dobo in če je začet postopek za odpravo oz. prenehanje dela delovne organizacije.
Potemtakem delavec, ki vstopa v našo delovno organizacijo iz druge delovne organizacije, nima pravice zahtevati, da bi pri nas izrabil svoj letni dopust v istem koledarskem letu. čeprav bi imel enajst mesecev neprekinjene delovne dobe. ker mu je dolžna prejšnja delovna organizacija preden izstopi iz nje, omogočiti izrabo letnega dopusta v istem koledarskem letu.
Izjema je, kadar hi se dogovorili s prejšnjo delovno organizacijo. iz katere delavec izstopa, da mu bomo mi omogočili izrabiti redni letni dopust v istem koledarskem letu. oziroma kadar pridobi delavec šele pri nas pravico do dopusta, ker pri prejšnji delovni organizaciji še ni dosegel polnili enajst mesecev neprekinjene delovne dobe in je prišel k nam v treh delovnih dneh.
Pravica do izplačila nadomestila za stroške prevoza oh koriščenju letnega dopusta in do prispevka k stroškom letovanja po našem pravilniku, je zvezana s pravico oz. z izrabo letnega dopusta v istem koledarskem letu. 'Zato za isto koledarsko leto. v katerem je delavec vstopil na delo k nam iz druge delovne organizacije, ne pripada dopust pri naši delovni organizaciji in tudi ne prispevek k stroškom prevoza in k stroškom letovanja, čeprav hi iinel že enajst mesecev neprekinjene delovne dobe pr' prejšnji delovni organizaciji in je tudi prišel k nam v treh delovnih dneh, ko mu je pri prejšnji delovni organizaciji prenehalo delovno razmerje.
Obratno pa ho delavec, ki izstopa iz naše delovne organizacije za to koledarsko leto moral izrabili svoj letni dopust, če ima seveda enajst mesecev neprekinjene delovne dobe m ho prejel tudi enkratno nadomestilo zn stroške prevoza ler -prispevek k stroškom letovanja, če bo tudi letoval v našem počitniškem domu ali drugi organizaciji ki nudi celodnevno oskrbo, in lo zn največ 10 koledarskih dni bivanja v domu ob koriščenju letnega dnnusta.
Pladnja bolnišnice »Petra Deržaja« v Ljubljani
V Miljani Kradimo
oi tiipiiski bazen
pogodbi naj bi bil pripravljen do 15. junija letos
. Ljubljana se res ne more pohva-da ima veliko ali vsaj dovolj Plavalnih bazenov. Se tik pred voj-?,°> ko je glavno mesto Slovenije ■pelo dobrih 90.000 prebivalcev, smo lrnelj v Ljubljani 2 olimpijska ba-?ena- dolga 50 m, in sicer »Ilirijo« 6r »Kolezijo«. Danes, ko se je šte-''do prebivalstva Ljubljane več kot Podvojilo in se že tesno bliža 200 isoeem. pa je plavalnih bazenov še 'dnino toliko kot pred četrt stoletja, ih tega moramo upoštevati, da so o včasih, pred vojno, tisoči Ljub-Jančanov kopali v Savi in Ljubija. a*c'i. medtem ko je to zadnje čase v$e teže. deloma zaradi vse bolj onesnaženih rek od razvijajoče se 'ndustrije, deloma pa zaradi hidro-' central na Savi. Nič čudnega, da so časih poleti ljubljanski bazeni bolj Podobni konzervnim škatlam kot pa P ovalnim bazenom.
četrtek. 13. aprila, je bila pod-Pisana pogodba med krajevno skup-. ost jo Vevče-Kašelj ter našim pod-g Jem (enota Ljubi jana-okolica). to pogodbo se je naš kolektiv za-e?nl. da bo do 15. junija zgradil Vevčah, nedaleč od vevškega kopališča ob Ljubljanici, nov olimpijci plavalni bazen, dolg 50 m. fnve-oetjska vsota je preračunana na 40 'bjonov S din. Vsekakor je to iz-edno razsvetljiva novica za sle-nfnie?.a Ljubljančana, saj bo novi j ."opijski bazen tretji po'vrsti v ^ Ju bi ja n i, nedvomno občutno raz-'eoienil v poletnih mesecih prena-jC'ineno »Ilirijo« in »Kolezijo«. Ne-dni pred podpisom pogodbe je s huldozer že začel kopati grad-n° jamo, toda zaradi deževja smo ^ orali za nekaj dni delo prekiniti.
ega novega bazena je ugodna tudi j,I r?cji tega. ker bomo lahko izko-stili čistilno napravo starega ba-V(?al (dolžina 33 m), ki ima dovolj 0 zni°gljivost še za novi bazen. r j ~~ 15. jun j j — je vsekakor iz-no kratek, seveda pa bodo naši v a ..'telji naredili prav vse. kar je čim '"°yih močeh, da bi novi bazen m Pcej lahko sprejel prve kopalce.
Kaj mislim o 1. maju
S Oskar Fujs, kvalificiran zidar v gradbenem vodstvu Ljubljana, trenutno zaposlen na bolnišnici »Petra Držaja« v šiški.
»Prvi maj je sicer še vedno praznik delavcev, vendar se je od prvih povojnih let do danes marsikaj spremenilo. Nič več ni bučnih parad in proslav, vsak človek praznuje te dneve v glavnem sam ali s svojimi najbližjimi sorodniki in znanci, kakor ve in zna. Včasih smo ob I. maju tudi redno dobili kakšen priboljšek, večkrat celo plačo. Danes ne vemo. kako in kaj bo. Sicer nekaj malega pričakujemo. toda nič ni sigurno, da bomo kaj dobili, kakšen presežek namreč Zato tudi ne delam prav nobenih načrtov, kako in kaj bom preživel letošnje prvomajske praznike.«
H Lovrenc Cebek, kvalificiran tesar, zaposlen na farmi bekonov v Ptuju.
»Kot uvod v ta veliki delavski praznik bomo v naši vasi Draženci pri Hajdini postavi-
li velik mlaj. Predvidoma bo visok 30 metrov. Želimo, da bi bilo v njem čim več kubikov lesa, ker to nam je plačilo za naše delo pri postavljanju mlaja.
Na splošno pa mislim ostati za prvi inaj v krogu družine. Če bo pa časa kaj odveč, bom pomagal sinu pri zidan ju nove hiše. Izkoriščam to priložnost in želim vsem svojim sodelavcem in vsem članom kolektiva vesele prvomajske praznike.«
@ Miša Djordjevie. kvalificirani zidar iz Prokuplja. dela v ekonomski enoti Ljubi ja na-okolica trenutno je zaposlen na gradbišču nove hale premaznega papirja v Papirnici Vevče.
»Kam bom šel za prvi maj, ne vem. Moj dom je daleč in ne vem. kako bi moj delovodja pogledal, če bi ga prosil za nekaj dni dopusta. Na gradbišču imamo namreč več kot dovolj dela. Upam pa. da bo za letošnji prvi maj poleg redne plače še nekaj zraven. Seveda je ta »dodatek« odvisen predvsem od nas samih delavcev. Če bomo dobro delali. potem se nam bo to tudi poznalo v plačilni kuverti. Kolikor vem, smo bili v zadnjem času uspešni in zato lahko upamo, da bomo ob izplačilu pred prvomajskimi prazniki tudi prijetno presenečeni.«
Lovrenc Cebek. tesar iz Ptuja
E Anton Varga, kvalificiran zidar, zaposlen na gradbišču »IMPOL« v Slovenski Bistrici.
»Vsako leto si vsi delavci Gradisa za prvi ma j čestitamo k temu velikemu prazniku in si zaželimo mnogo delovnih uspehov. Čeprav bom za prvi maj doma. bom z mislimi na zelenem Pohorju, kjer bo na stotine delavcev preživelo praznike. Ker mi ,financ-mi-nister’ nc dopušča takega izleta. bom ostal kar doma, pa tudi obisk dobim. Iz Avstrije bo prišla moja hčerka.«
’
V J
Emil Pečar, vodja enote avtoparka — ribor
poslovne SPO Ma-
Ze letos v Ofmii -59 stsnovan
V tena koprskem naselju naj bi začeli graditi maja
V	našem časopisu smo že nič kolikokrat pisali o novem koprskem naselju Šala ra. ki smo ga začeli graditi že pred več leti in živi zdaj v njem nekaj sto družin. V ličnih montažnih, pritličnih vrstnih hišicah. ki so si pridobile sloves zlasti zaradi nizke cene, prebiva zdai precejšen del koprskih občanov. Toda Šal a ra je zdaj polna, zgradili smo že lani vse. kar je bilo predvideno po urbanističnem načrtu za to sosesko.
Že larti so v Kopru naredili urbanistične načrte za novo, še precej večjo sosesko, v kateri bo približno 1200 do 1500 novih stanovanj, podobnih kot v Šalari. Tudi o tem smo v našem listu že na kratko poročali. Urbanistične načrte za novo naselje Olmo, ki leži za tovarno TOMOS, je izdelalo koprsko podjetje »Invest-biro«, seveda ob sodelovanju naših strokovnjakov, zlasti našega projektanta ing. arh. Borisa Vedeta. Načrti za to novo sosesko pa niso samo že davno pripravljeni, marveč tudi »požegnani« na vseh instancah. Zdaj je le še treba graditi.
V	Kopru pravijo, da zelo resno
računajo, da bo že letos v Olmu »nekaj videli«. Čeprav je trenutno v Olmu še prava ledina, na kateri raste trava in vinska trta, pa to še ne pomeni, da bo vse tako tudi na jesen Res je sicer, da so vse sile koprske edinice trenutno, zaposlene, v luki pri gradnji hangnrskih skladišč. Vendar pa je v delovnem pro- Ze leta 1964 j c naše podjetje — tleh'položeni vsi podi. napeljana je 'bodo tudi v obeh spodnjih etažah gramu za leto 196;	tudi zapisana	gradbeno vodstvo Ljubljana — za-	tudi vsa inštalacija. Seycda..pa...vsak	lahko uresničili pogodbeni rok do
postavka — naselje	Olmo, 1	red vi-	čelo graditi drugi trakt bolnišnice	gradbinec dobro ve,	koliko je še	Dneva republike, 29. novembra,
doma naj bi v tem	naselju	začeli	»Petra Deržaja« v Šiški. Toda žara-	dela pred tehničnim	prevzemom,	predali investitorju popolnoma ure-
z deli maja, tako da do konca	letoš-	di pomanjkanja finančnih sredstev	koliko je' še čiščelfja	in najrazlič-	jene in opremljene tudi spodnje
njega lem v tej stanovanjski soseski smo morali delo ustaviti, vse do nejših drobnih,.skoraj nevidnih del. prostore novega trakta.
zraslo vsaj 40 do 50 stanovanjskih lanskega julija, ko so bile finančne Tako je tudi v novem traktu bol-enot. v prihodnjih letih pa seveda zadeve rešene. Tako smo z lanskim nišnice »Petra Deržaja« Treba je precej več. Tolikšno številko je dalo	poletjem spet nadaljevali delo.	pregledati še vsako podrobnost, vsa-
v svoj program tudi koprsko stano-	Te cini, ko smo obiskali gradbišče	ko kljuko in pipo vsak vogalček,
vanjsko podjetje, ki bo ob sod el o-	(bilo je to dobrih 14 dni pred prvo-	vsako parketno deščico seveda pa
vanju banke, delovnih organizacij majskimi prazniki), je bilo v prvem jc treba vse prostore še lepo po-in zasebnikov to gradnjo tudi sofi- in drugem nadstropju novega trakta čistiti. Vrh tega je treba v šobe še nanciralo. Kot zatrjujejo, je.za no- .prav živo. Obe zgornji nadstropji, prinesti pohištvo — postelje, nočnč1 va stanovanja, v tej novi soseski, v katerih bo 68 ležišč, verjetno za omarice, ..mize, stole in drugo. Toda
dovolj interesentov in sploh, ne bo internistični oddelek, sta praktično naši graditelji so zatrjevali da bo .	.,	,	, , .
problem stanovanja prodati kup-	£oraj^	do. planiranega rpka, do 30.’ aprila,	rbjs?vnaa	dtfgolllT7\an	teleksa
tano, oktia že, davno zasteklcna, po	prav vse na svojem mestu m pri-	Kovinskih'bbratov	tov	Rudi	Cotič.
"	' ....	Lr	Z„a„J„Slht_eJ	Tovariš''Ubito-je rojen 8. IV. 1917
v Murščaku pri Radgoni. V zgodnji mladosti se je odselil z družino na Primorsko,
Rcgrutiran je bil v. italijansko vojsko, kmalu pa je postal angleški -v- a . l	;k u;i !?*;„
Anton Varga iz Slovenske Bistrice pri ravnanju betonskega tlaka v veliki liali nove valjarne v IMPOLU
Za 1. maj - 68 n
V n v
V
Rudi Cotič 50 - letnik
ZVEZA MORA OSTATI
Pili smo čaj in prigrizovali kekse, ko se je kurir Jelovški Janko z Gorenjske, ki je bil tudi z nami, domislil:
>Takole grizljamo kekse 'in se držimo, kot cta ]e ves snet naš. Spomnim se, kako me je komandir zvečer poslal na stražo. Bil sem lačen, da mi je pse plesalo pred očmi in bal sem se, da bom omedlel.
‘ a še hladno je bilo. tista prva, komaj slutenu pomlad. Noč lepa, spodaj dolina v mesečini. Naslonim se na mlado brezo in še danes se mi zdi, da sem 'nko slonel oso noč. Ko me je prišel' komandir kli-caL je oes začuden obstal, ’ '
— Ja kaj si pa delal? je rekel.
— Kaj? sem zmeden zajedaj,,-. ...
— Poglej brezo! , .	......
Pogledal sem jq in se r\.a$mehr\iK Kp.t zajec sem
Sprosil sem si še en kos žice — toda zob ni popustil. Nosil sem ga s seboj in ga prenašal bolj bridko kot lakoto, dokler ni surovo meso starega kljuseta doseglo, česar telefonska žica ni zmogla. Bil sem rešen.«
Odpeljali smo se skozi vas Podturen in Maro-star se je spomnil, kako je Ljubo, najmlajši kurir TV 15 prenašal pošto na bazo 20.
»Fant je bil mlad začetnik, krajev ni poznal. Tako smo ga posadili na staro, izkuženo italijansko mulo in mu rekli: Dobro.se je drži, da ne padeš. Ko bo približno po treh urah obstala, boš pred sabo zagledal drobno lučko. (Vse skupaj se je namreč dogajalo pontičK kot je pač za kurirje navada). Razjahaj. priveži titulo in pojdi' k tisti lučki. Tam boš Robil pošto: Dobro je naveži nh mulo, odveži žival
..	O	' .| 1	*	* A' IV’ ‘ ‘ I	f V-	«ui-n jzonn/. L/ Ul/l l/ jc MIU/C/.I I Ul II Uti IV, l/UI/tZl Z, l IV tl l
11 oglodaj bgo jmuževno lubje„ .do kamor sem da-.. .in se je• primi za rep: -Čez kakšnih šest in pol do segel. potem pa sapi srebal sok, ki se je cedil iz , sede-ur,.-upamo.-bosta -oba nazaj.
n]enih ran. Bil je tako sladek, da se ne spomnim, ničesar slajšega v življenju.
Potem se je oglasil tretji; menda je bil Burger, tc-ekoč me je neskončno bolel zob. /.ruval bi ga. Pa Je bil priraščen, kot da rnis-li na večne čase ostati ” čeljustih. Skopal bi.ga. p,a .pisem .imel prave mo-'
tl h'o	.....i-- ....s.* 7 • U.' . / „ .7 t	•
Fant. je gledal.- kot da je prišel med norce, l oda ukaz je ukaz,,in zlezel je na -mulo. Res se je vrnil čez pičlih sedem .ur brez nesreče.
— Kako je šlo? smo ga vprašali.
— Kakor^sje ukazali, je odgovoril!
Saj pravim, tista muhi je bila pravi partizan
v . . •'	' 1 • rr	v-"1 ..•vi.v-z P' ■ -»V- V .....	v/ v« / J/l Iii/IHI, Iion I uti*«	ima /VI ciivi JVUI uauii.
r,ke No. in sem p.rosil in moledoval telegrafistkr) ’ čeprav se je rodila v Italiji. Narodnost ni tako važ-na kurirski postaji Inko lepo, da mi je dala pol	na. Važno’ je, da veš. kam hočeš,«
njelra telefonske žice- -hi kolegu sem moral dati po-s>ednio cigareto, da se je sploh pripravil k izdira-n]u. Navezal je zob, vlekel, vlekel — in utrgal žico.
Odlomek iz knjige Neže Maurerje ve. »Zveza mora ostati,. Knjiga je izšla pri Zavodu »Borec« v Ljubljani.
še prej pa seveda za tehnični prevzem.
Kaj pa v pritličnih prostorih in kleteh? Tu je pa še precej dela za 34 delavcev, ki so zaposleni na tem
objektu. V pritličnih prostorih bodo- - ujetnik V Afriki; kjer je bil V Etio-razni laboratoriji, v kletnih pa zcib^-piji, Keniji in Tuniziji. Leta 1944 na ambulanta in lekarna. Tu je pa ■ pa se je pridružil, V. prekomorski še vse videti »po zidarsko«. Vendar brigadi v Splitu, nato pa obiskoval
pa naši graditelji zatrjujejo, da
OBVESTILO
Obveščamo vse člane -sindikalne1 podružnice GRADIS CO. naj dvignejo slike .otrok, obdarjenih pri »Dedku Mrazu«, .	.
Slike SO' na vpogled na KO Ljubljana. .v.. materialnem oddelku pri-tov. Adi Senčar....	.	. .	.
NAPAKA' ■ —
Na vse, ki naše narti napake kdaj
narišejo,
■pa naj iskreno ali pa’ sobraind ’
■	■ ■	■■■-'	pišejo. ■
takoj se vržemo, vohljhrnd, kdo šo iri ' - ’	. '	odkod,
kaj delajo, - kaj "mislijo; kda j’ skačejo
1 čez' plot)
preši jemo jim, skratka, o duši slednji
.....	........... kot,
jih brez izjem spodimo med
sovražnike
in med bedake tako zagnano,
da vedno v tej zagnanosti pozabimo
— NAPAKE..
prvo pilotsko šolo v JLA.
Od leta 1947 je zaposlen, pri našem podjetju.
Ob 50-ietnici iskreno čes/ita, jubilantu celoten kolektiv »Gradisa«.
. J. KepŠe
Pionirji iz Bistrice
Dragi naš pokrovitelj
Znano je, da je naše podjetje pokrovitelj osnovne šole »Ferda Godine« v Bistrici v Prekmurju. Pred kratkim so se bistriški pionirji preselili v nove šolske prostore ter nam ob tej priložnosti pisali naslednje pismo:
Dragi naš pokrovitelj!
Po dolgem času se Vam pionirji bistriške šole ponovno oglašamo. Obenem se Vam opravičujemo, da tega nismo storili prej in obljubljamo, da se Vam bomo v bodoče pogosteje oglašali.
V letošnjem šolskem letu smo doživeli veliko zanimivega in novega, o čemer vam moramo pisati. Končno se nam je uresničila naša velika želja, da smo dobili novo šolo. Tu je zdaj marsikaj drugače, kot je bilo v stari šoli. Učilnice so tukaj svetle in veliko večje, klopi so nove, imamo vodovod, centralno kurjavo in druge stvari, ki so nam čisto nove.
S tem, ko smo dobili novo šolo, pa se postavlja pred nas veliko novih nalog. Na prvem mestu je tu seveda učenje. Možnosti imamo sedaj mnogo, samo treba je še volje in pridnosti. Te pa nam zdaj v novi šoli tudi ne manjka.
Zdaj, ko imamo dovolj prostora, smo tudi začeli več izvenšolsko delati. Najbolj sta delovna foto in modelarski krožek.
Ob otvoritvi nove šole, katere se žal niste mogli udeležiti, so člani fotokrožka napravili nekaj posnetkov in v prilogi Vam pošiljamo nekaj slik. ki naj bi Vam vsaj delno pokazale, kakšno Svečanost smo ob tej priliki imeli in kako se naši najmlajši počutijo v novih prostorih.
Sprejmite mnogo pozdravov!
Pionirji bistriške šole.
Kaj pravijo naši mladinci
Anketirali smo 124 mladincev. Z določenim vprašalnikom smo želeli ugotoviti, kaj naši mladinci delajo v prostem času, s kafčrimi problemi se ukvarjajo in kaj jih pri delu najbolj ovira.
Na postavljena vprašanja so mladinci odgovorili takole:
Na vprašanje kaj delajo v prostem času?
1.	Ukvarjam se s športom 84 (73,6%)._„
2.	Gitam knjige, časopise 76 (66,6 %).'
3.	Grem v kino 34 (29,8%).
O čem se največkrat pogovarjate?
1.	poklic, stroka 96 (84,2 %>)
2.	odnosi v podjetju, samoupravljanje 51 (43,8%)
3.	šport 82 (71,9 °/o)
4.	življenjska raven, cene, dohodki 28 (29,5%)
5.	stanje v gospodarstvu 12 (10,5%)
6.	osebni problemi 78 (68,4 %l
7.	o glasbi in filmu 2 (1,4%)
8.	problemi komune 4 (3,5%)
Kaj vam v zadnjem letu povzroča največ skrbi? t. Delo. učenje 62 (54.4%)
2.	družinske razmere 12 (10.5%)
3.	manjvrednostni občutki, zapostavljenost 20 (15,9%)
4.	ljubezenske težave 26 (22,8%)
5.	pomanjkanje denarja 30 (26,8%)
Kaj si osebno najbolj želite v prihodnjih letih?
1.	zdravje, srečo, "razumevanje v družini 30 (26,2%)
2.	napredovanje v službi in uspeh pri delu 64 (56.1 %)
3.	več možnosti, da bi vplival na odločanje v kolektivu 56 (49,2%)
4.	mir v svetu 16 (14,1 %)
5.	višji življenjski standard, avto 12 (10.5%)
Ali bi želeli dopolnjevati znanje, se nadalje izobraževati? da 98 (78%) ne 26 (22 %).
Večina mladincev se želi stalno izobraževati, sodelovati pri upravljanju ter se v prostem času ukvarjati s športom.
V skladu s predračunom centra za izobraževanje smo v letu 1966 izplačali v sklad za strokovno šolstvo pri posameznih občinskih skupščinah skupno 44,000.951 S din, in sicer:
Skupščina
Skupščina
Skupščina
Skupščina
Skupščina
Skupščina
Skupščina
Skupščina
Skupščina
občine	Ljubi jana-Center		S din 	7,94-8.854
občine	Ljubi jana-Moste			11.237.310
občine	Cel je 				 2,907.144
občine	Jesenice 			 4,140.322
občine	Maribor-Center			7,511.789
občine	Maribor-Tabor			 2,025.647
občine	Ravne na Koroškem . . .		 3,692.875
občine Škofja Loka				2,411.520
občine	Koper 			 2.125.492
	Skupaj 		
S seminarja za varstvo pri delu za PE Ljubljana in Zalog. Seminar je obiskovalo 45 strokovnjakov
lil
NOVO IZVOLJENI ČLANI
DELAVSKEGA SVETA PODJETJA
Na volitvah dne 20. 4.1967 so bili v centralni delavski svet izvoljeni:
Brglez Vinko, šef strojno prometnega obrata Ljubljana
Curk Peter, kovinostrugar — Kovinski obrati Ljubljana Cvikl Ferdo, gradbeni inženir — Gradbeno vodstvo Celje
Demšar Anton, vodja tesarske delavnice — Škofja Loka
Gregorič Alojz, gradbeni tehnik — gradbeno vodstvo Ljubljana
Gartner Vincenc, strojni tehnik — centrala Ljubljana Hernec Marjan, visoko kvalificiran strugar — kovinski obrati Maribor Hočevar Franc, visoko kvalificiran zidar — gradbeno vodstvo Jesenice Korper Janez, visoko kvalificiran tesar — gradbeno vodstvo Maribor
Kostanjevec Stanko, gradbeni delovodja — gradbišče Ravne na Koroškem Keršič Ivan, šef komerciale — gradbeno vodstvo Celje
Lukač Božo, tehnični pomočnik — gradbeno vodstvo Jesenice
Maister Borut, dipl. gr. ing. — gradbeno vodstvo Maribor
Pahor Edo, strojni referent — gradbišče Zalog Purger Ivan, visoko kvalificiran zidar — gradbišče Koper
Podgoršek Ivan, visoko kvalificirani tesar — gradbeno vodstvo Ljubljana Repovž Franc, šef komerciale — gradbišče Zalog Stoviček Jenda, tehnični pomočnik — OGP Ljubljana Vodopivec Pavel, dipl ing. arh. — Biro za projektiranje Zorec Alojz, gradbeni delovodja — gradbeno vodstvo Maribor
Nadaljevanje s 3. strani sezoni vzrok za tolikšne zaloge. Kolikor več je npr. železokrivnic, toliko večje morajo biti zaloge, kajti železokrivnica ne more delati, če nima na razpolago vseh profilov železa. To pa terja veliko zalogo. Ce pa razmišljamo v tej smeri še dalje, potlej nujno pridemo do sklepa, da bi bilo precej zalog manj, če bi naša p-1 prava dela v celoti funkcionirala. To pomeni, da bi potlej točno vedeli, kdaj bomo potrebovali določeno vrsto materiala in koliko. Ob spremenjenih razmerah na tržišču, kjer je že čutiti močan vpliv gospodarske reforme in je torej material že lažje dobiti, bo veliko prav od poprejšnje priprave dela odvisno, koliko materiala bo treba imeti na zalogi. Razen tega pa nismo prišli tudi do tega, da bi bili načrti taki, da bi omogočili nabavo materiala po delovnih fazah.
Sicer pa reforma le Še ne deluje na vseh področjih. Se vedno se srečujemo z razpisi, ko zahteva investitor od ponudnika, da ima na zalogi toliko in toliko materiala. se pravi, da hoče jamstvo, da je gradbeno podjetje tudi gle de na zaloge materiala sposobno zgraditi objekt. Takšne zahteve seveda niso v skladu z reformo, saj bi tako jamstvo lahko zahtevali le od velikih trgovskih podjetij. da so sposobna zagotoviti toliko materiala in v takih rokih, kakor ga gradnja zahteva,
No. še glede železa, ki je prišlo v Celje, »ne da bi ga naročili«, kot so povedali. To se lahko zgodi, pravi tovariš Božič. Mi blago prej naročimo, če nekdo potlej tega nujno zahteva, mu ga damo npr. iz trgovske mieže, tisto sprva naročeno pa vseeno pride. Za podjetje je končno vseeno, v katerem skladišču je material. Eno ta s tem ni prizadeta, saj se obresti obračunavajo iz centralne re žije,
KOMU PRIPADA DOPUST
Za organiziranje letnega dopusta članov delovne skupn®' sti »Gradisa« so organi upravljanja podjetja ukrenili vse p°' trebno. Določen je čas sezone za Gradisove domove ob morjm cene penzicnskih uslug in koliko prispeva k stroškom za letovanje bo dobil posamezen član delovne skupnosti.
Gradis ima svoje počitniške domove v Ankaranu, Poreču j® na Pohorju. Domova ob morju bosta odprta za goste od 10. junij8 do 28. septembra, na Pohorju pa je dom odprt vse leto.
Kdor bo želel svoj dopust prebiti v našem počitniškem dom®, izpolni prijavo, na kateri napiše svoje želje glede časa in števil® oseb, ki bodo skupno z njim letovale.
ROK PRIJAVE ZA BIVANJE V POČITNIŠKEM DOMU J6 10. MAJ 1967.
Obrazci za prijave so na razpolago pri upravi enote, kjer je delavec stalno zaposlen in pri recepcijski službi v kadrovsko soc. službi pri centrali podjetja.
Za priznanje prfskevka k stroškom za letovanje je treba izpolniti zahtevek po posebnem obrazcu. Ta zahtevek izpolni čla® delovne skupnosti »Gradisa*, ki ima pravico do rednega letneg8 dopusta v koledarskem letu, ne glede na to ali bo izkoristil svoj
Najnovejši posnetek gradnje kliničnih bolnišnic v Ljubljani
dopust v našem počitniškem domu ali kje drugje, kjer bo imel organizirano celodnevno oskrbo.
Prijavo za letovanje v domu »Gradisa* skupno z zahtevkom za priznanje prispevka k stroškom za letovanje ali pa samo *a zahtevek, če ne bo letoval v »Gradisovem* domu, je treba poslati do 10. maja kadrovsko socialni službi pri centrali podjetja-
Izvleček iz sklepov upravnega odbora podjetja:	..
Na svoji seji dne 19. 4. 1967 je upravni odbor podjetja sklenil sledeče:
1. Odobrijo sc cene penzionskih uslug za počitniške domove »Gradisa*.
Odrasli na eno osebo za bivanje. Celodnevna oskrba nad 3 d®1 28 N din, do 3 dni 33 N din.
Posamezni obroki:
—	zajtrk nad in do 5 dni 3,50 N din,
—	kosilo nad in do 3 dni 10 N din.
—	večerja nad in do 3 dni 7,50 N din,
—	prenočišče nad 3 dni 7 N din, do 3 dni 12 N din.
C .roči do 7 let plačajo polovico te cene.
Dodatne usluge se računajo po tržnih cenah. V ceni za pe®' zionske usluge ni vračunana turistična taksa.
Recepci jska služba (v sklopu KSS pri centrali) še pooblašča, da razporedi prijavljene člane kolektiva, ki niso poročeni ali nimajo šoloobveznih otrok, v času sezone junij in september, kolikor bi zaradi večjega števila prijav za julij in avgust ne l)i|® mogoče ustreči vsem željam članov našega kolektiva za bivanj6 v počitniških domovih ob morju.
Skrajni rok za sprejemanje rezervacij elanov kolektiva Gradisa je 10. maj 1967. Po tem roku odda recepcijska služba prost6 kapacitete drugim zunaj Gradisa.
Začetek sezone (za domove ob morju) se določi 10. junij I® traja predvidoma do 28. septembra.
Skupina vajencev s svojim inštruktorjem Slankom Kostanjevcem na Ravnah
V domu na Pohorju traja sezona vse leto.
Redne izmenjave gostov so vsakih 10 dni.
2. Delavskemu svetu pod jej j a se predlaga, da sprejme na-slednji sklep o priznavanju prispevka k stroškom letovanja elanom kolektiva Gradis:
ai za stroške prevoza se izplača vsakemu članu kolektiva, k1 koristi svoj redni letni dopust, enkratni znesek 120 N din in z® vsakega ožjega družinskega člana (žena, mož in otroci) ki 1,1 zaposlen in ga član kolektiva vzdržuje, po 20 X din.
h) K stroškom zn letovanje v počitniškem domu Gradisa,®!1 drugem objektu, kjer jo organizirana celodnevna oskrba, prip®(, članu kolektiva Gradisa za vsak dan letovanja vendar naj'1’® za 10 dni, po 15 N din, za ožjega družinskega člana (žena, m®* in otroci nad 7 let), ki niso zaposleni oz, nimajo drugih davku®! podvrženih dohodkov, po 12 N din. in za otroke do 7 let sta rosi* po 8 X din na dan.
Pogoj za priznanje prispevku je najmanj tridnevno nepretrgano letovanje s kompletno celodnevno oskrbo.
e! Upokojencem, ki so bili neposredno pred upokojitvijo člani delovne skupnosti Gradisa vsaj 10 let in invalidsko upokojenim, pripada prispevek k stroškom letovanja če bivajo v počitniškem domu Gradisa, po 15 N din na dan, vendar največ 10 dni pod pogojem, da bodo letovali najmanj tM dni nepretrgoma*
Župančič Rajko
Protiprašna
zaščita
betonskih
tlakov
Ko sc industrijska delovna organizacija odloči za gradnjo novega objekta, je tako za oddajo del kot tudi za način izvedbe odločilna cena. To seveda nastane tudi takrat, ko se investitor odloča za vrsto tlaka in največkrat izbere za tlak navaden beton. Ko pa začno objekt uporabljati, ko se začno prevozi z različnimi transportnimi sredstvi, postane betonski tlak prašen. Ta fin oster prah Prodira povsod, kvari stroje in ov i dihalne organe. Končno predstavlja ta prali pri mno-gih industrijah (fina mehanika, živilska industrija) važen faktor, ki povzroča poškodbe ali onesnaženje izdelanih proizvodov. .Mnogokrat v industrijah s takim tlakom upajo, da bo nastajanje prahu sčasoma ponehalo, •oda do tega ne pride: nobeno pometanje, Nobeno pomivanje ne prepreči tvorjenja Prahu.
Ker se s takimi primeri stalno srečujemo [udi pri nas, je prav, če ta problem nekoliko bolj osvetlimo in da pogledamo, kako bi lahko preprečili nastanek prahu.
I.	Kako nastane prah
Vzroki za nastanek prahu so številni. Oglejmo si najprej cement: najbolj uporabljani portland cementi sestoje iz naslednjih glavnih sestavin:
—	apno 60 % — 67 %
—	silicij 16% — 24%
—	aluminij 4% — 9 %
Med strjevanjem cementa silicijevi elementi ne morejo v celoti nevtralizirati vsega apna. Preostanek apna, ki ga imenujemo >prosto apno«, je mehak material in pri že zelo majhnem prometu se zdrobi v prah. Površina betona dobi prašnat videz. Kolikor slabša je kvaliteta betona, toliko lažje se tvori prah. Za nastanek prahu zadošča že uporaba cementa, ki je predolgo ležal v neprimernem skladišču ali slaba doza cementa. Povzročajo ga premehki mineralni agregati, slaba granit lome tri j sk a krivulja uporabljenega agregata, slaba ograditev, slaba kom-Primacija ali pa premalo skrbna površinska obdelava tlaka.
Če imamo na betonskih tleh močan promet. pride do hitre obrabe in do drobljenja zrn mineralnega agregata, kar je seveda odvisno od njihove trdote in od sile. ki deluje ua tlak preko koles. Na učinek obtežbe s kolesi delujejo trije parametri:
—- premer kolesa: čim bolj majhno jo kolo, tem bol j je obtežba koncentrirana in zato je tudi večja obraba tal;
— širina platišča;
material, iz katerega je izdelano platišče. Ce je platišče izdelano iz mehkega materiala, se prilagodi površini tlaka, obremenitev se porazdeli po površini in obraba [al je manjša. Nasprotno pa je. če imajo kolesa kovinsko platišče, kontaktna ploskev je omejena na vrh mineralnega agregata, ki Prevzame obtežbo s kolesa od točke do točke, 'z tega sledi obraba in drobljenje posameznih zrn mineralnega agregata, kar povzro-ca veliko obrabo betona.
Če hočemo izboljšati betonski tlak. je torej treba povečati njegovo površinsko trd-n°st po primernem postopku, ki ga imenujemo »protiprašna zaščita«.
, Treba bi bilo omeniti še to, da obdelava betonske površine samo z zidarsko žlico ne ua zadovoljive gostote in trdnosti betonske Površine in zato v takih primerih nastopa Prah v neprimerno večjih količinah, kot če •zdelamo tlak z ustreznimi vibracijskimi stroji.
II.	Priprava površine
. Uspešnost in trajnost protiprašne zaščite je odvisna hkrati od vrste uporabljenega postopka, od velikosti prometa in od kvalitete betona, ni namreč mogoče doseči odpornosti Proti obrabi, če imamo slab beton. Protipraš-no zaščito lahko uporabimo pri zdravi in či-s,i podlogi, pa najsi je to nova ali stara.
1, Nov tlak: Tudi nov tlak moramo očistiti; odstraniti je treba, slabo sprejete delce mineralnega agregata, ga okrtačiti in pomesti ln, nato pobrati še preostale delce in prah z industrijskim sesalcem za prah.
faradi alkalnosti mladega betona je treba Pri nekaterih protiprašnih obdelavah čakati dovolj časa da se apno veže z ogljikom,
, 2, Star tlak: stara površina zahteva čestokrat popravila lukenj, razpok in podobno, •a popravila morajo biti izvršena zelo skrb-®°. Vedeti je treba, da se nov beton največ-
krat zelo slabo prime starega betona. Slaba mesta, ki jih želimo popraviti, moramo izsekati v obliki kvadrata ali pravokotnika- z vertikalnimi stenami izsekanega telesa. Ploskve tako izsekanega telesa premažemo najprej z lepilom za beton (lepilo epoxydnega ali vinilnega sestava), nakar izsekano luknjo zalijemo z betonom, ki mora imeti isti sestav kot beton tlaka.
Ko so popravljeni deli suhi in beton dovolj trd. se prične s čiščenjem vse površine.
Madeže odstranimo z betona s kovinsko krtačo. Maltne in oljne madeže barv odstranimo s primernimi topili, kot npr. s triklore-tilenom. bencinom ali z drugimi proizvodi, ki sv dobijo v trgovini. Da bi dobili hrapavost površine in s tem boljšo oprijemljivost z betonom je treba površino betona poribati s 5 % do 10% raztopino solne kisline. Jakost raztopine je odvisna od kvalitete betona, predvsem od njegove gostote. Po tem čiščenju je treba površino oprati z obilno količino vode, nakar pustimo, da se tlak osuši.
III.	Način in vrsta zaščite
1.	Fluosilikatizacija
Fluosilikate dobimo v trgovski mreži v treh oblikah: kristali, prah in vodna ra/sto-pina. V gradbeništvu so najbolj razširjeni magnezijevi in cinkovi f 1 n osi likati. Ti proizvodi so naj učinkovitejši, če jih uporabljamo pri novih betonih: betoni naj bodo starejši od 8 dni in ne več kot en mesec. Njihovo lastnost je. da tvorijo z apnom neto-pljive sestavine kalcijevega silikata, kalcijevega fluorida in magnezija. Te sestavine se tvorijo v cementni malti, ki obdaja mineralni agregat, in strukturo tako ojačijo. Obdelava s fin osi 1 i k a t i povzroči tako otrditev zgornje plasti tlaka; površina tlaka se impregnira v debelini 4 do 5 mm. To je bolj impregnacija kot pa površinska obloga in zmanjša f udi vodopropustnost betonskega tlaka, zviša odpornost proti delovanju slabili kislin ter preprečuje tvorbo plesni in gobe.
Kristali so v vodi lahko topljivi, uporablja se mešanica I kg proti ca. 5 litrom vode. Priporočljivo je uporabiti mlačno ali toplo vodo, da se kristali v vodi hitreje raztopijo. Za to delo ni potrebno uporabljati kvalificiranih delavcev, zanj zadoščajo tudi običajni delavci. ki jih inta tovarna za vzdrževanje svojih objektov. Raztopino se razprostre po površini s krtačo trdo metlo ali pa razpršilcem, ki mora biti izdelan iz bakra. Paziti je treba na to, da razprostrta tekočina res pride v vse pore v betonu. Raztopino razprostremo po površini dva do trikrat, kar je odvisno od poroznosti betonskega tlakai Tekočina, ki jo uporabimo za prvo razprostiranje, mora biti bolj tekoča kot pri drugem in tretjem raz-prostiranju. Med posameznim nanašanjem mora biti vsaj 24 ur presledka. Ko nanesemo zadnji sloj. moramo vso površino nato po 24 urah oprati z veliko količino vode. s katero odstranimo odvečno količino raztopine, katera hi sicer pustila na površini film. ki hi se hitro razdrobil. Naslednji dan je tlak že uporaben.
Za 1 m’ tlaka se rabi od 200 do 600 g fluo-Silikata, Uporaba fluosilikata zahteva tudi nekatere varnostne ukrepe, kot npr.
—	ne smemo uporabljati železne posode in
—	razjedajočim učinkom izpostavljene raztopino.
2.	Mineralna in rastlinska olja, laki
Olja in laki se setoje iz kombinacije rastlinskih in mineralnih olj, kot laneno olje, sojino olje, olje iz kitajskega lesa, ki so razredčeni s terpentinom. Vsak proizvod je izdelan po posebnem postopku in je pripravljen za takojšnjo uporabo. Te proizvode lahko uporabimo prav tako dobro pri očiščenih starih betonskih tlakih, kot pri novih betonskih tlakih. Pri le-teh mora biti beton suh in star vsa j mesec dni. Njh vloga je v tem, da
impregnirajo cement v globini 4 — 5 mm: globina impregnacije je pač odvisna od poroznosti betonskega tlaka. Z uporabo teh proizvodov dobijo posamezni delci na površini tlaka večjo kohezijo, preprečimo nastanek prahu, zboljša se trdnost betona in njegova odpornost proti obrabi. Tla postanejo tudi manj občutljiva za delovanje olja bencina, hidrokartonatov, kemikalij in še posebej na slabe kisline.
Ce uporabljamo brezbarvne proizvode, dobi betonski tlak barvo ambre, nekateri porozni betoni pa ohranijo tudi svojo naravno barvo. Tlake lahko tudi obarvamo, če dodamo tem produktom posebna barvila, približno 50 gramov na liter olja. Produkti z barvilom pa so manj odporni proti obrabi kot brezbarvni produkti. Delo samo ne zahteva kvalificiranih delavcev, opravi ga lahko tudi sposobnejši nekvalificirani delavec.
Tovrstni proizvodi se nanašajo s krtačo na betonski tlak v tanki plasti. Običajno sta potrebni dve plasti, le če je tlak zelo porozen. je potrebna tudi tretja plast. Paziti moramo da ne nanašamo teh proizvodov v predebelih plasteh, ker se te snovi same zelo hitro obrabijo. Med nanašanjem posamezne se že nanesena plast dobro posuši. Dolžina plasti moramo imeti presledek 8 do 24 ur, da tega presledka — od 8 do 24 ur se ravna po temperaturi in vlagi v prostoru, v katerem delamo. Tako obdelan tlak lahko uporabljamo že po 24 urah, dokončno trdnost pa dobi površina šele po več tednih.
Z enim litrom enega od tovrstnih proizvodov prekrijemo 4 do 7 m2 površine, to je 150 do 300 g proizvoda za 1 m2 površine. Pri delu ni treba upoštevati nobenih posebnih varnostnih ukrepov, ker ne nastopijo nikakršni škodljivi hlapi.
3.	Opleski
V zadnjih nekaj letih so opleski zavzeli važno mesto pri zaščiti betonskih tal. Pojav sintetičnih smol na trgu je omogočil izdelavo novih vrst barv. ki imajo mnogo izvrstnih kvalitet, posebno veliko odpornost imajo proti brušenju: ta je celo mnogo večja od že znanih barv, ki so izdelane na bazi kavčuka.
Te barve, izdelane na bazi epoxyda, poly-urethana. poliestra in podobno, se ne uporabljajo samo za protiprašno zaščito, temveč tudi za estetsko oblogo, ki olajša vzdrževanje in je odporna proti vplivom kemikalij. Neobhodno potrebno pa je pri teh opleskih skrbno tlelo, sicer ne dobimo dobre obloge.
Medtem ko so barve, izdelane na osnovi kavčuka, že pripravljene za takojšnjo uporabo, so barve, izdelane na osnovi sintetič-
—	Kdaj se bo začela diskusija?
—	Brž ko se razidemo!
n ih smol, iz dveh komponent (smola in strje-valec), ki se zmešajo:
—	polyester smole ob takojšnji uporabi,
—	epoxydne in polyuretkan smole 10 minut do pol ure pred uporabo.
Kakršnakoli naj je vrsta opleska, je treba oplesk nanašati na beton, ki je star najmanj mesec dni in ki ne vsebuje ve” kot 3% vlage. Površina mora biti fino izbrušena, gladka. zdrava in brez mastnih madežev ali druge umazanije.
Med delom in sušenjem mora biti temperatura višja od 15° C. kadar uporabljamo barve, izdelane na osnovi epoxydov. poleti retkanov in poivestrov. Pleskamo s čopičem, slikarskim valjarjem ali razpršilcem. Za to delo moramo uporabiti kvalificiranega delavca.
Pleska se v dveh ali treh plasteh. Prva plast — osnova — je razredčena in omogoča boljšo sprijemljivost. Zadnjemu tretjemu oplesku se včasih doda zrna ca rbu runda. Med posameznimi opleski mora biti 8 do 24 ur presledka, kar je odvisno od temperature in od vlage zraka v prostoru.
Opleskane površine lahko uporabljamo že nekaj ur po dokončanem delu. Priporočljivo pa je. če opleskane površine ne uporabljamo prej kot po 5 do 8 dneh: končno trdnost pa dobi oplesk šele po nekaj tednih.
Barve se porabi 300 do 600 gr/m2, kar je odvisno pač od poroznosti betona in od debeline opleska.
Priporočljivo je, da prostore, v katerih pleskamo, dobro zračimo in Ja se prepove uporaba ognja (kajenje, gretje itd.).
ekonstrukcija kamnoloma na Črnem kalu
Poslovna enota Koper je imela za pridobivanja betonskega agregata inštalirano manjšo mehanizacijo v kamnolomu Pršuslje ali kakor pravimo v podjetju na Črnem Kalu. Letos pa so potrebe po betonskem agregatu znatno večje kot v preteklih letih. Z graditvijo koprske železnice so se potrebe še znatno povečale, saj je bila investicijska grupa pri ŽTP zainteresirana, da bi Gradis dobavljal iz svojega kamnoloma še tolčenee velikosti 30—65 mm.
Takšne obveznosti pa podjetje ni moglo sprejeti z dosedanjo opremo v kamnolomu. Zato je tehnična služba centrale sestavila in predložila komisiji delavskega sveta za investicije ekonomsko utemeljitev za nabavo nove opreme,- predvsem za večji čeljustni drobilec. Na jugoslovanskem tržišču se je našel ustrezni drobilec v Strojni tovarni Trbovlje, ki izdeluje udarne čeljustne dro-
Delo v kamnolomu je naporno. Ročno razbijanje skal v kamnolomu na Črnem kalu
bilce. Tako smo imeli možnost izbrati največji tip iz te družine — drobilec UCD-I11.
Princip delovanja udarnega čeljustnega drobilca je v tem, da material drobi z udarcem čeljusti. Udarna čeljust leži pod kotom v sami odprtini drobilca, s tem pa je omogočeno, da se material pomika počasi od vhodne proti izstopni odprtini. Zaradi tega počasnejšega prehoda se material lahko večkrat obrača in s tem dobi želeno kockasto obliko. Čeljusti majo sorazmerno veliko frekvenco gibanja, ki pa se proti izhodni odprtini v drobilcu poveča in s tem preprečuje zaustavljanje materiala pri izhodu iz drobilca, kar se dogaja pri običajnih drobilcih.
Sama konstrukcija drobilca omogoča menjavo izstopne odprtine, in to v velikih mejah, tako da lahko pridobivamo želene frakcije. Čeljusti so izdelane iz 12—14% manganove litine. Posebnost te litine pa je v tem, da se z udarci trdota še povečuje.
Drobilec UČD-Ilf je težak 13.000 kg in smo. ga morali razstavljenega prepeljati skupim z dozirno napravo n n treh kamionih iz Trbovelj v Črni Kal.
Cena drobilca z bunkerjem in dozirno napravo je bila 30 milijonov S din. skupni stro ški montaže in gradbenih del pa bodo znašali ca. 70 mili j. S din. Kalkuli rali pa smo da moramo drobilec amortizirati pri količini 35.000 m3 tolčenca.
K drobilcu, ki ima pogonski elektromotor jakosti 60 kW. spada še mehanizirana dozirna naprava, ki ima prav tako manjši elektromotor zn pogon vozička, ki dodaja material mehanično iz bunkerja. Bunker sam je iz močne jeklene konstrukcije. Drži 5 m3 in ima v zgornjem delu, kjer se nasipava material. močno rešetko, ki preprečuje dostop večjih kosov drobljenega materiala kot pa
so predpisani, in sicer v velikosti 500 X X 350 mm.
Vstopna odprtina čeljusti je 650 X 400 mm, izstopno odprtino pa je možno regulirati od 35 do 100 mm. Pri tem dosežemo lahko kapaciteto drobilca od 20 do 60 nV/li.
Razumljivo je. da zahteva sam drobilec, kakor tudi vstopili bunker z dodajal no napravo, primerne armiranobetonske temelje. Zato je utemeljena nabava takšnega drobilca s celotno opremo samo tam, kjer so zagotovljene takšne potrebe po betonskem agregatu ali tolčencu. da je izkoriščena kapaciteta vseh naprav.
Celotni tehnološki postopek pridobivanja tolčenca za koprsko železnico, kakor tudi pridobivanje betonskega agregata za potrebe koprskega -bazena, mora biti razuml jivo sinhroniziran od pridobivanja materiala, nakladanja, prevoza, drobljenja, sopari ran ja in odvoza materiala. Zato nakladamo z naklada-čem »Tigar« 1-100 in dumperji Koch ring. Enkratno količino materiala, tj. 5 m“, ki ga prepelje durnper, zdrobi drobilec v desetih minutah.
Ker smo v zaostanku z dobavo tolčenca za koprsko železnico, za katero moramo do 1. novembra dobaviti 30.000 m3 tolčenca bomo morali delali v kamnolomu vsaj v tlveli izmenah in dobaviti dnevno 290 m3. Tu naloga pa zahteva veliko naporov pri pridobivanju materiala kakor tudi pri vzdrževanju celotne strojne opreme. Vsaka tira ko mehanizacija stoji povzroča do 100.000 din škode. To pa ho mogoče preprečiti samo z najboljšo organizacijo in dobro koordinacijo vseh prizadetih, ki sodelujejo v celotnem tehnološkem postopku.
M. A.
Železokrivska brigada tovariša Štruca iz Maribora si želi novo barako, da bi si mogli urediti moderno železokrivnico — Desno: pogovor članov UO počitniških domov
Na gradbišču v Veržeju je delavce seznanil z novimi gasil, skimi aparati gasilski podčastnik Alojz Senekovič
Z gradbišča gradnje silosov pri Ptuju. Kakovost betona je odlična
Velika hala novega dela papirnice v Vevčah, ki jo gradi PE Ljubljana-okolica
V li-metrske luknje, ki so jih izvrtali- /a globinsko četno minilaiije v Kopru, so položili Suit kg razstreliva. Zadnji trenutki pred miniranjem
Deset zapovedi za varno delo s stroji gradbene mehanizacije
Vsakomur v našem podjetju je znano, da imamo gradbeno mehanizacijo, ki jo sestavljajo zelo različni tipi strojev. Ti stroji s svojo kapaciteto, številnimi delovnimi operacijami in univerzalnostjo marsikdaj močno skrajšajo in olajšajo naporno delo.
Da bi ti stroji dosegli tudi dolgo življenjsko dobo, redno obratovanje brez zastojev, čim manjše pogonske stroške, največje delovne in finančne uspehe in ne nazadnje zadovoljivo in varno obratovanje s stroji malih, srednjih in najtežjih oz. največjih zmogljivosti, je potreben dober strojnik. V vsem tem igra poglavitno vlogo naš človek strojnik in upravljavec mehanizacije.
Ti ljudje več ali manj vestno vodijo zaupane jim stroje, vendar upam, da mi ne bodo zamerili, če jim navedem nekaj koristnih nasvetov, ki naj pripomorejo, da bo čimbolj uspela akcija 'Varno delo v letu 1967 .
1.	Pri upravljanju strojev naj upravljavci skrbe zase in svoje bližnje, za varno delo in zdravje, ki je vir zadovoljstva in uspeha pri delu. Pogoj za to pa so: red., čistoča in sposobnost strojnika in stroja. '
2.	Prizadevati si je treba, da se s strojem upravlja čimbolj strokovno in vestno ter da se strojnik stalno izpopolnjuje v znanju.
3.	Strojnik mora imeti občutek odgovornosti, da mu je zaupana ogromna vrednost ter da lahko povzroči veliko škodo z nestrokovnim vodenjem stroja.
4.	Pri upravljanju stroja je upoštevati predpise o normalnih obremenitvah ter se jih je tudi držati.
5.	Stroj je treba negovati vsak dan, tako kot neguješ samega sebe.
6.	Ob najmanjšem defektu je treba takoj ukrepati, da se le-ta odstrani. S tem preprečimo večje okvare strojev in poskrbimo za svojo varnost in za varnost svojih sodelavcev (npr. na žerjavih).
7.	Znanje, ki si ga je strojnik pridobil z dolgoletno prakso, naj skuša posredovati svojim bližnjim sodelavcem — strojnikom, ki so se namenili služiti kruh za krmilom stroja. Pri vsem tem pa naj čimbolj dosledno upošteva navodila in smernice, ki jih predpisujejo proizvajalci strojev in služba vzdrževanja v podjetju.
8.	Želel bi navesti nekaj konkretnih primerov, ki dosti jasno ilustrirajo nepravilno in malomarno upravljanje stroja.
a)	Pri delu z žerjavi je prenašal žerjavist bremena, ki zdaleka ne ustreza jo dovol jenim pogojem obratovanja. Obtežbe so presegale tudi 60 -70 "/c predpisanih obremenitev. Znano je, da celo proizvajalec preizkuša žerjave z največ 30 °/o statične obremenitve.
b)	Na žerjavu LM-25 je nastala komaj opazna napaka v elektromagnetu, ki je povzročila neaktivnost zavore, tako da je ročica žerjava začela drseti navzdol. S skrajnim naporom in opozarjanjem ie žerjavist reši! tri delavce, ki so bili tisti hip pod žerjavom.
c) Vibrornaks je na videz nenevaren stroj, vendar naj omenim, da ni dolgo tega, ko je (ne pri nas) ubil enega delavca. Vzrok je bila majhna neprevidnost in že ga je sklopka oz. zamašnjak zgrabil za delovno obleko, kar je seveda bilo usodno.
9. Marsikdaj se pojavlja, da naši strojniki na gradbiščih nimajo najosnovnejše prehrane, stanovanja in
sanitarij, kar neposredno vpliva na delovno sposobnost, elan in nazadnje na varnost dela.
10. Še in še bi lahko našteval, vendar mislim, da je cilj vzdrževanja in namen tega pisanja v tem, da si osvežimo napisana in nenapisana določila, ki jih po službeni dolžnosti moramo tudi izvajati in spoštovati. Vzdrževanje mehanizacije in precejšnja mera zbranosti je osnovni pogoj za varno delo s strani gradbene mehanizacije.
Vsem želim obilo uspeha pri uresničevanju gesla »Varno leto I967<.
M. F.
Izkop temeljev za težko valjarno na Ravnah
Gradnja temeljev za težko valjarno »BLOOMING«, ki je podaljšek nove valjarne, je v tem letu največja investicija Železarn6 na Ravnah.
Poslovna enota Ravne, ki gradi ta veliki industrijski objekt, je pri izkopu jame za temelje naletela na velike težave zaradi močne talne vode. Kljub tej oviri je bil že v preteklem letu dokončan izkop in zabetonirana podložna plošča. Z drenažo pod podložnim betonom in črpnima 'jaškoma je bila odstran jena nevarnost prodiranja talim vode, uspelo je celo znižati nivo talne vode od — 3 na — 7 metrov. Že do konca preteklega leta je bilo v objekt vgrajeno okoli 1000 m3 podložnega in armiranega betona in okoli 100 ton armature. Po dolgem premoru zaradi mrzle in dolge zime je sedaj delo zopet steklo. Dela se v veliko bolj ugodnem okolju, saj ni več vode in blata, ki bi ovirala in zaustavljala delo. Vsa dela, ki imajo za to pogoje, so mehanizirana, saj sta na objektu dva žerjava.
Vgraditi bo treba še veliko beton8 in armature. Veliko skrb posvečajo kvaliteti materiala, ki ga vgrajujejo, posebno pa betonu. Rok za dokončanje gradbenih del na temeljih je dokaj kratek. Zato mora biti do 1. Vlil. 1967 vgrajenih skupaj 4300 m3 betona in 500 ton armature. V velikih škripcih so bili zaradi pomanjkanja železokrivcev. saj je za krivljenje 500 ton betonskega železa treba dosti pridnih rok. Vodstvo poslovne enote je uspešno re-šilo tudi ta problem. Od podjetja »RAD« iz Beograda nam je priskočila na pomoč skupina železokriv-eev, ki bodo opravili velik del žel6' zokrivskih del na tem ob jeklu.
Delo in vodstvo objekta je v dobrih rokah, zato pričakujemo, da l>° delo kvalitetno in do roka opravljeno.
L. L.
Slika leve: Del koVMiva, ki gradi s lose pri 1'luju - V' stedi: V trenutku eksplozije v našem kamnolomu na Črnem kalu — Desno: Tako se učijo vajenci PE Ljubljana
DS podjetja
SKLEPI
IX. rednega zasedanja delavskega sveta podjetja, ki je bilo 21. marca 1567 v Ljubljani
1.	Sklepi prejšnje seje so bili izvršeni.
2.	Poročilo overovalelja zapisnika se vzame na znanje,
3 Po določilih čl. 70 (tč. č) statuta podjetja »GRADIS* in na podlagi 16. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah sprejme delavski svet podjetja naslednji sklep
a)	razpišejo se volitve članov delavskega sveta podjetja, delavskih svetov poslovnih enot in sveta samostojne obračunske enote fSPO)
b)	volitve članov delavskega sveta podjetja. delavskih svetov poslovnih enot in sveta samostojne obračunske enote (SPO) bodo dne 20 aprila 1067.
c)	v delavski svet podjetja se izvolijo po določilu Z2. člena statuta člani delovne skupnosti »GRADISA« po volilnih enotah, ki so:
Število
e'anov,
VOLILNA ENOTA	ki Ee
za
dobo dveh let
GV Ljubljana.........................2
G V Maribor..........................3
G V Ravne na Koroškem................1
G V Celje............................2
GV Jesenice..........................2
GR koper.............................1
GR Ljubljana-okolica.................2
KO Ljubljana.........................1
KO Maribor ........................  1
1,30 Skolja Loka ....................1
OGP Ljubljana........................1
S PO Ljubljana.......................1
Oentrala, Biro za proj., uprava delavskih domov, uprava stan. hiš »GRADIS«.........................2
č) ve delavske svete enot oz v svet samo-sitojne obračunske enote izvolijo člani delov-
Sklepi organov samoupravljanja
ne skupnosti enot naslednje število člano' za dobo dveh let:
Volilna enota
Število članov DS, ki se volijo za dobo dveh let
G V Ljubljana DS enote..............13
GV Maribor DS enote.................15
GV Ravne DS enote....................9
GV Celje DS enote...................12
GV Jesenice DS enote................10
GR Koper DS enote...................10
GR Ljubljana-okolica DS enote . .	8
KO Ljubljana DS enote................8
KO Maribor DS enote..................8
I.IO Škofja Loka DS enote ....	8
OGP Ljubljana DS enote ...... 10
SPO Ljubljana svet sam. obr. enote .	8
Biro za projektiranje — ne volijo delavskega
sveta enote: vsi člani delovne skupnost
enote predstavljajo delavski svet enote
d)	v komisijo za volilni imenik se imenu jejo:
—	Mila Capuder, predsednik, Ljuba Tome član. Bruno Wabra, član:
v posebne komisije za volilni imenik > enotah podjetja se imenujejo:
—	za gradbeno vodstvo Ljubljana: Ivar Grilc, predsednik, Marija Lisjak, član, Min ka Remec, član;
—	za gradbeno vodstvo Maribor: Ivan Gajgl predsednik. Jelica Osvaldič, član, Lojzki Lesjak, član;
—	za gradbeno vodstvo Ravne na Koroškem: Ludvik Lihteneger, predsednik, Jož« Bolte član. Ivanka Plešnik. član;
—	za gradbeno vodstvo Celje: Ivanka Pogačnik. predsednik. Vida Praprotnik, član Miloš Pleteršek, član;
—	za gradbeno vodstvo Jesenice: Ljub; Tarman, predsednik, Cilka Kucko, član, Dor; Rogelj, član:
—	za gradbišče Koper: Luka Kočič, predsednik, Marija Mrak, članT Sinan Hadžič član ;
—	za gradbišče Ljubljana-okolica: Evgen. Trplan, predsednik, Janez Plemelj, član, Marija Perovšek, član;
—	za kovinske obrate Ljubljana: Franc Kumer, predsednik, Marta Zevnik, član, Franc Zakrajšek, član;
—	za kovinske obrate Maribor: Stanko Mia-car, predsednik, Anton Šmid, član, Konrad Pohorič, član;
—	za lesno-industrijski obrat, Škofja Loka; Stane Kalan, predsednik, Mojca Poljanec, dan, Bogomil Malovrh, član;
—	za obrat gradbenih polizdelkov: Martin Pižent, predsednik, Malči Praček, član, Ste-an Zver, član;
—	za stojno-prometni obrat: Marina Za-/iršek, predsednik, Avgust Zontar, član. Cvetka Nemanič, član,
Za Biro za projektiranje, upravo delavskih lomov, upravo stanovanjskih hiš »GRADIS« n centralo so člani posebne volilne komisije sti kot za komisijo za volilni imenik.
Člani komisij za volilni imenik sestavljajo olilne imenike v dveh izvodih za vsako vo-šče najkasneje v treh dneh od dneva, ko e bila komisija imenovana,
e)	v volilno komisijo se imenujejo: Peter Cunej, predsednik, Ivo Leben, član, Jernej feršan, član.
V posebne volilne komisije po volilnih eno-ah se imenujejo:
—	za gradbeno vodstvo Ljubljana:	Jože
ing. Ločnikar, predsednik, Rudi Koršič, član,
Tilda Podbregar, član;
—	za gradbeno vodstvo Maribor: Jože Puk-šič, predsednik, Anton Gruden, član, Vida Aodrič, član;
—	za gradbeno vodstvo Ravne na Koroškem: Rezka Sever, predsednik, Peter ing. lorjanc, član, Anton Sampl, član;
—	za gradbeno vodstvo Celje: Cica Tajnik, predsednik, Ela Zdovc, član, Franc Škrabi,
lan;
—	za gradbeno vodstvo Jesenice: Marica Ambrožič, predsednik, Ladislav AbruČ, član,
Tari Kramar, član;
—	za gradbišče Koper: Ludvik Hajdinjak, •redsednik, Gabrijel Poljak, član, Mila Ja-kominiČ, član;
—	za gradbišče Ljubljana-okolica:	Nada
Gulič, predsednik, Jože Hul, član, Ljubo Ku-.et, član;
—	za kovinske obrate, Ljubljana: Miro Košir, predsednik, Tea Klima, član, Lado Povž,
la“h;
—	za kovinske obrate, Maribor: Franc Ni-iČ, predsednik, Marija Štancer, član, Valter
.lasten, član;
—	za lesni obrat Škofja Loka: Anton Dem-• ir, predsednik, Maks Bogataj, član, Tatjana Križnar, član;
—	za obrat gradbenih polizdelkov: ing Jurij Klobučar, predsednik, Božena Jarh, član, Avgust Prodnik, član;
—	za strojno-prometni obrat, Ljubljana. Janez Martinčič, predsednik, Anton Stanovnik, član, Hilda Mlakar, član.
Za volilno enoto centi ala, biro za projek tiranje, uprava delavskih domov in uprava stanovanjskih hiš »GRADIS« se v posebno volilno komisijo imenujejo isti člani kot za volilno komisijo.
Volilna komisija in posebne volilne komisije skrbijo za zakonito izvedbo volitev, potrjujejo volilne imenike, imenujejo volilne odbore, sprejemajo kandidatne liste in jih potrjujejo, določajo volišča, skrbijo za volilni material in opravljajo druge z zakonom določene posle. Komisija dela samo v polni sestavi in odloča z večino glasov.
f)	Za predalagnje in določanje kandidatov na zborih delovnih ljudi bodo sklicani zbori po volilnih enotah najkasneje do 8. aprila 1967. Zbore po volilnih enotah vodijo do izvolitve predsedstva zbora člani delavskega sveta podjetja iz enote, ki predstavlja volilno enoto. Zbori se morajo sklicati najmanj 3 dni pred dnevom zbora.
Za volilno enoto centrala, biro za projektiranje, uprava delavskih domov in uprava stanovanjskih hiš »GRADIS« bo vodil zbor do izvolitve predsedstva zbora tov. ing. Ignac Brenčič.
Vsi zbori delovnih ljudi, ki bodo sklicani za volilno enoto za predlaganje kandidatov za člane delavskega sveta podjetja, predlagajo eno samo kandidatno listo, ki jo sestavljajo kandidati, predlagani na vsakem posameznem zboru.
Za predlaganje in določitev kandidatov za člane delavskega sveta enote oz. sveta samostojne obračunske enote se skličejo zbori delovnih ljudi do istega roka, kot za predlaganje kandidatov za člane delavskega sveta podjetja.
4.	Potrdijo se predlogi organov upravljanja v enotah o razdelitvi doseženega ostanka dohodka, istočasno pa odobri tistim enotam, ki ostanka dohodka niso dosegle, posojilo iz skupnih skladov podjetja. Posojilo naj bi te enote vrnile v letu 1967. Delavski svet bo za te enote ugotovil v letošnjem letu njihove finančne rezultate.
5.	Sprejme se spremenjeni pravilnik o varstvu pri delu. Rok za prilagoditev organizacije varstva pri delu zahtevam tega pravilnika (126. člen) naj se postavi različno po vprašanjih zagotovitve osebnih zaščitnih sredstev, ureditve naselij ter tehničnih ureditev naprav v zvezi z organizacijo, predpisano v pravilniku o varstvu pri delu. Roke predloži
tehnična služba po predhodnem konsultira-nju z inšpekcijskimi organi, do naslednjega zasedanja.
6.	Plan zaščitnih sredstev za leto 1967, ki je bil predložen v skupnem znesku 722.808,87 N din, se zniža za 102.050 N din, in sicer pri postavki VII. delovni čevlji za 30.000 N din, pri postavki XII. ostala sredstva za tehnično zaščito za 24.650 N din in pri postavki XVI. oprema naselij za 47.400 N din.
Za zaščito rok naj se uporablja usnje, ki je cenejše, pri delovnih oblekah pa naj se vodi računa o tem, da jih bodo delavci dejansko tudi vsak dan nosili.
7.	Sprejme se pravilnik o nag.ajevanju strokovnega kadra in organizatorjev proizvodnje po delu. kakor je bil v osnutku predložen z rokom veljavnosti od 1 l 1967 dalje.
V smislu 13. člena prej omenjenega pravilnika morajo enote in centrala sestaviti svoje interne pravilnike za ocenjevanje organizatorjev proizvodnje najkasneje do 1-maja 1967 ter jih predložiti v soglasje komisiji za notranjo delitev
8.	Analiza režije v podjetju za leto 1966 se po obravnavi vzame na znanje.
9.	Sprejme se pogodba o ustanovitvi poslovnega združenja »INGRE« v prečiščenem tekstu, kakor je bil predložen.
10 Za stalnega člana upravnega odbora xlNGRE« se imenuje tov. glavni direktor ing. Hugo Keržan. za njegovega namestnika pa tov. ing. Marko Bleivveis.
11. Za člana komisije za notranjo delitev delavskega sveta podjetja se imenuje tov. Rizmal Ludvik.
PO KRITERIJU IZPLAČANIH OSEtfNIll DOHODKOV IN PO SKLEPIH ORGANOV PREGLED DELITVE DOHODKA ZA LETO 1966, KI PRIPADA ENOTAM V PODJETJU
UPRAVLJANJA V ENOTAH
Za rezerv
	Izplačani	Del OD	Za re-	Za sklade	Za po-
Enota	OD za			skupne	slovni
	leto 1966	leto 1966	cbratna	porabe	sklad
1	2	3	sredstva 4	5	6
Pioj. biro ......		0,8	—	10,0	1,9
Celje 			—	—	—	—
Jesenice ......		20,0	—	24,4	—
Koper			7,8	—	8,6	—
Ljubljana . . . . ,		—	10,0	2,1	—
Zalog ^	,		22,0	15,0	18,9	—
Maribor				32,0	46,8	—	14,8
Ravne	......		16,6	4,3	6,9	—
KO Ljubljana . , ,		11,7	—	17,0	2,5
KO Maribor . . . .		32,5	—	20,8	21,0
LIO Sk. Loka . . . ,		6.0	—	—	—
OGP Ljubljana . . ,	....... 286,0	12,0	7.0.	36,7	—
SPO Ljubljana . .		6,6	—	—	—
Skupaj 			146,9	82,5	146,4	40,2
: -
v.
k' ‘
.'-"V- ;Y
Skupnj zbesek dela OD po zaklj. računu ■"•••* predstavlja v-poprečju 3,4 •/• od izplačanih *"	" osebnih dohodkov delavcev enot Ta odsto-
tek se upoiabi za izplačilo OD pc zaključ. računu za l.eto 1966 delavcem centrale na osnovo,'ki predstavlja skupno izplačilo OD tem,delavcem za leto 1966. Vsi zneski v pre-gledu so bruto zneski, oz,- pii osebnih do • ^hod k ih' bi uto bruto in je treba od njih odvesti predpisane dajatve. Rezerva v ko-.	4 se sme koristiti samo za osebne do-
- ■1 - r■*-v-" -V hod k e »rt obratna sredstva (sklep DSP od

2€. 2.4965 ) ,FfL razporeditvi- sredstev sklada skup porabe je -treba upoštevati obveznosti
za plačiio prispevka delavcev za vožnjo ob priliki rednega letnega dopusta (K-15). Predsednik DS podjetja:	Overovatelja:
Franc Vovk	Saša ing. Škulj
Mitja Smole
UO podjetja
S	K LEPI
IX rednega zasedanja upravnega odbora podjetja, k1 je bilo 19. aprila 1967 v Ljubljani
1.	Sklepi prejšnjega zasedanja upravnega •’*' odbora podjetja so bili izvršeni.
2.	Odobri se naslednje povišanje cen storitev stroj n o-pro met nega obrata, ki velja »d l. i. 1967 dalje, in sicer:
a)	cene za težko mehanizacijo se povišajo za 18 •/«; stroški stoječe mehanizacije ostanejo med skupnimi režijskimi stroški podjetja;
b)	določijo se cene za najemnino žerjavov, ki delajo v dveh izmenah v višini iz nredloga. Te cene veljajo, kadar dela žer-av v dveh izmenah, tj. več kot 12 ur poprečno na dan vsaj 1 mesec. Pri tem se upoštevajo samo delovni dnevi, ko je žerjav v ntaktnem stanju;
c)	cena za iežijska dela montažne skupi-ae izven že odobienega cenika se določi na -0 N din uro. Te cene veljajo samo za dodat-la dela pri postavitvi žerjava. Vsaka po-noč pri montaži, ki jo nudi naročnik (grad-)ena enota) se zaračuna stroj no-prometnemu obratu. Stroški za osnovno postavitev žerja-Va ostanejo po sedanjem ceniku;
celodnevna oskrba Posamezni obroki:
—	zajtrk ....
—	kosilo ....
—	večerja . . • ,
—	prenočišče . . .
Za inozemske goste: Celotna oskrba . . Posamezni obroki:
—	zajtrk ....
—	kosilo . , , „
—	večerja ....
—	prenočišče . . .
Č) za avtopark ostanejo cene nespremenjene, tj. po predlogu v stolpcu II. in III.
Analitska služba naj pripravi predlog urnih cen za prevoz do 1 km razdalje;
d)	strojno-prometni obrat naj izpopolni organizacijo poslovanja in jo izboljša.
3.	Analitska služba naj pripravi predlog cen drugih uslug za medsebojni obračun med enotami podjetja.
4.	Določijo se z veljavnostjo od 1. maja 1967 dalje cene za uporabo prostora v delavskih domovih in naseljih:
Mesečno N din
dom v Bavdkov i in Misljevi ulici . . 60 dom v Pavdkovi in Mi sle j e vi ulici . , 60 naselja Tomačevo in Jarše...........35
Dnevna najemnina se izračuna tako, da se gornje cene, določene za mesec, delijo s 30.
5.	Odobrijo se cene penzionskih uslug za počitniške domove »Gradisa« v N dinarjih:
Odrasli :a eno osebo za bivanje
Otroci do 7 let za eno osebo za bivanje
nad 3 dni	do 3 dni	nad 3 dni	o o.
	33	14	16
	3,50	1,75	1,75
	10	5	5
	7,50	3,75	3,75
	12	3,50	5,50
	44	20	22
fi	6	3	3
	16	6	8
	10	5	5
, 8'	12	4	C
Dodatne usluge se računajo po tržnih ce-lali. V ceni za penzionske usluge ni vračunana turistična taksa.
Recepcijska služba (v sklopu K3S pri centrali) se pooblašča, da razporedi prijavljene 'lane kolektiva, ki niso poročeni ali nimajo šoloobveznih otrok, v čas sezone junij in september, kolikor bi zaradi večjega števila Prijav za julij in avgust ne bilo mogoče ustreči vsem željam čl a nav našega kolekti* Va za bivanje v počitniških domovih ob
morju.
Skrajni tok za sprejemanje rezervacij čla-n°v kolektiva »Gradisa« je 10. maj 1967. Po tem roku odda recepcijska služba proste kapacitete drugim zunaj Gradisa.
Začetek sezone za domove ob morju se določi 10. junij in traja predvidoma do 28, septembra. V domu na Pohorju traja sezona vse leto.
Redne izmene gostov so vsakih 10 dni.
6.	Upravni odbor predlaga delavskemu svetu podjetja, da sprejme naslednji sklep.
Za prispevek k stroškom ob koriščenju rednega letnega dopusta se priznava članom delovnega kolektiva »Gradisa« in njihovim ožjim družinskim članom:
a)	za stroške prevoza se izplača vsakemu članu kolektiva, ki koristi svoj redni letni dopust, enkratni znesek za koledarsko leto
120,00	N din in po 20,00 N din za vsakega ožjega družinskega člana (žena, mož in otrok);,
ki ni zaposlen in ga član kolektiva Gradisa vzdržuje;
b)	k stroškom za letovanje v počitniškem domu Gradisa ali v drugem objektu, kjer je omogočena celodnevna oskrba, pripada članom delovnega kolektiva Gradis za vsak dan letovanja, vendar največ za 10 dni, po 15,00, za ožjega družinskega člana (žena, mož in otrok nad 7 let), ki ni zaposlen oz. nima drugih davkom podvrženih dohodkov, po
12.00	N din, za otroke do 7 let starosti pa po
8.00	N din na dan.
Pogoj za priznavanje prispevka je najmanj 3-dnevno nepretrgano letovanje s kompletno celodnevno oskrbo;
c)	upokojencem, ki so bili neposredno pred upokojitvijo člani delovne skupnosti Gradisa vsaj 10 let in invalidsko upokojenim, pripada prispevek k stroškom letovanja, če bivajo v počitniškem domu Gradisa po 15,00 N din na dan, vendar največ 10 dni pod pogojem, da bivajo v domu najmanj 3 dni nepretrgoma. Družinskim članom upokojencev prispevek ne pripada.
7.	Sprejme se planska cena za betonsko železo v internem obračunavanju poslovnih enot Gradisa z veljavnostjo od 1. 1. 1967 po podrobnem predlogu komercialne službe št. 33-3/67-104 z dne 17. 3. 1967.
8.	Pozitivna ali negativna razlika za celotno poslovanje v centralnem skladišču se ob koncu leta poračuna v breme ali korist centralnih režijskih stroškov.
9.	Določijo se najemnine cevnih odrov in težkih podpornih stojk:
a)	mesečna najemnina za cevni material se poveča od sedanjih 3,80 na 3 S din po kg na mesec;
b)	najemnina za VEZEŠ stojke se poveča od 3,5 na 5 S din za kom na dan;
c)	najemnina za stojke sistem Ravne se zniža od 3,50 na 2 S din za kos na dan.
Gornje cene veljajo od 1. maja 1957 dalje.
10.	Analiza o rezultatih poslovanja pri skrajšanem delovnem tednu se vzame na znanje.
11.	Odobri se uporaba privatnega osebnega vozila v službenenamene do 500 km mesečno tov. Tonetu Zaletelju.
12.	Odobri se uporaba privatnega osebnega vozila v službene namene do 500 km mesečno tov. Jožetu Zajcu.
13.	V smislu temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov se uvedejo pri podjetju strokovni izpiti za tehnični kader.
Program strokovnega izpita je naslednji:
— pismena naloga iz področja, kjer kandidat pretežno dela,
— PTP predpisi in standardi,
—	kalkulacije in gradbeno poslovanje,
—	temeljni zakon o graditvi objektov in pravilniki;
—	tehnična varnost in predpisi (zakon in interni pravilnik),
—	zakon o delovnih razmerjih in pravilnik,
—	statut podjetja in temeljni zakon o podjetjih.
Izpitno komisijo imenuje glavni direktor podjetja.
14.	Na podlagi 60. člena temeljnega zakona o varstvu pri delu in 4., 7., 8. in 9. člena republiškega zakona o varstvu pri delu ter skladno s 27. in 28. členom temeljnega zakona o delovnih razmerjih se uvede preizkušanje znanja o varstvu pri delu za vse delavce podjetja. Program izpitne snovi je tale:
osnovna poznavanje pravilnika o varstvu pri delu;
—	uporaba zaščitnih sredstev pri delu;
—	poznavanje varnostnih predpisov iri varnostnih ukrepov na konkretnem delovnem mestu.
Izpitno komisijo imenuje glavni direktor podjetja.
15.	Izda se pojasnilo v zvezi s pravico do dodatka za ločeno življenje na vlogo tov Otona Trobentarja in MarČela Grgoleta, oba iz SPO.
Predsednik UO podjetja:
Lado Janžekovič
DS Koper
SKLEPI
VIII. redne seje delavskega sveta »Gradis« PE Koper, dne 15. III. 1967
1.	Višek enote znaša 17 milijonov starih dinarjev.
Sredstva za fonde znašajo 25,5 milijona starih dinarjev in se razdele takole:
a)	za skupne potrebe podjetja »Gradis« 15,9 milijona starih din,
b)	za fond enote 9,6 milijona starih din. Fond enote 9,6 milijona starih dinarjev se
razdeli takole:
a)	za izgradnjo samskega doma 3 milijonov starih din,
b)	za individualno izgradnjo 1,6 milijona starih din.
Iz leta 1965 je ostalo enoti 503 000 statih dinarjev iz sredstev za individualno izgradnjo Ostanek osebnega dohodka za izplačilo znaša 7.447.332 starih din, kar znaša ca. ‘/? plače.
Osnova za izračun - Vi plače je: izplačani osebni dohodek za izvršene efektivne ure,
27T
upoštevajoč akordni presežek, intenziteto in izplačilo organizatorjem proizvodnje.
Sklep je čimprej poslati centralnemu DS podjetja.
2	Slabetu Humbertu, električarju gradbišča, ki mu je bilo že ob začetku odobreno povračilo stroškov za šolanje na srednji elektrotehnični dopisni šoli, se povrnejo tudi stroški za zadnji letnik šolanja.
3.	Zbor volivcev za sindikalne volitve, predlaganje kandidatov v DS enote in podjetja ter predlaganje kandidata za gospodarski zbor SO Koper bo dne 21. III. 1967 ob 13. uri in naj bodo vsi sektorji o tem pravočasno obveščeni.
4.	DS potrdi prečiščeno besedilo pravilnika HTV in pravilnika organizatorjev proizvodnje podjetja.
Koper, 15. III. 1967.
Predsednik DS:
Ivan Zore
DS GV Ljubljana
SKLEPI
V. redne seje delavskega sveta gradbenega vodstva Ljubljana, z dne 20. III. 1967
1.	Izvršitev sklepov zadnje seje je v postopku.
2	Sprejme se na znanje poročilu o zaključnem računu podjetja.
3	Na osnovi izračuna centrale podjetja koliko mora posamezna poslovna enota od ostanka dohodka iz leta 1966 prispevati za skupne potrebe podjetja in koliko ji ostane za os. dohodke, se sklene, da se iz ostanka dohodka gradbenega vodstva, ki odpade na os dohodke v višini 121.000 N din nameni za sklad skupne poiabe gr. vodstva 21.000 N din, preostalih 100 000 N din pa prenese v skupni rezervni sklad poslovnih enot.
4	Imenuje se komisija za sestavo volilnega imenika v naslednjem sestavu. Ivan Grilje, Marija Lisjak, Minka Remec.
5	Za volilno komisijo gradb. vodstva za volitve v del. svet se imenujejo: Jože ing. Lovni kar, Rudi Koršič, Hilda Podbregar.
6	Za članico upravnega odbora ejevskih naselij se imenuje ponovno Ivana Grjlje.
7	Prošnja Močnika Janeza za odobritev posojila za adaptacijo stmov hiše se zavrne,- ker adaptacija stanovanja ni v skladu E ustreznim pravilnikom podjetja.
*. Prošnja Brankoviča Sava za odobritev posojila za dograditev stanov, hiše bo ob-
ravnavana na naslednji seji po predhodni ugotovitvi dejanskega stanjša.
9. Sprejme se na znanje poročilo o napredovanju del in o prevzemanju novih del.
Ljubljana, dne 20. III. 1967.
Predsednik del. sveta gradb. vod. Ljubljana
Maks Urbanija
UO GV Ljubljana
SKLEPI
VI. redne seje upravnega odbora gradbenega vodstva Ljubljana z dne 27. 3. 1967
1.	Sklepi zadnje seje so bili izvršeni.
2.	Odobri se sprememba sklepa zadnje seje, ki se nanaša na izplačevanje terenskih dodatkov na gradbiščih v Kopru in Opatiji.
— delovodjem (razen pomožnim delovodjem), pomočniku sektorskega vodje in sektorskemu vodji na gradbišču v Kopru pripada terenski dodatek v višini 164 S din,uro, na gradbišču v Opatiji pa 190 S din/uro
3.	Sprejme se ocenitev organizatorjev proizvodnje in ostalih uslužbencev za IV. tromesečje preteklega leta upoštevajoč korekture, ki jih je določil upravni odbor.
4.	Sprejme se poročilo o gibanju izostankov na gr vodstvu. V zvezi z evidentiranjem in obravnavanjem izostankov je treba dostaviti pismeno navodilo vsem gradbiščem in obratom.
5.	Prošnjo Slivšeka Alojza KV mizarja je odstopiti v rešitev strokovnemu svetu gradbišča.
6.	Prošnjo Podbregar Hilde za odobritev posojila za nakup stanovanja je odstopiti v obravnavo del. svetu gradbenega' vodstva.
7.	S 3.4.1967 se uvede. n« vseh gradbiščih, obratih ter na upravi gradb. vodstva letni delovni čas od 6,00 do 14,00 ure.
fl. Sprejme se poročilo o..izvedbi, v olitev , v -del. svete in poročilo o ‘prevzemanju-,novih del.
9 Sprejme, se informacija -Cuiiveljavitvi novega pravilnika o. higiensko, tehničnemu varstvu in pravilnika «>. nagrajevanju, organizatorjev proizvodnje ter ihformkeija" cf. preselitvi železokrivnice iz žage v Šiški v t>b-rat gradbenih polizdelkov.
Ljubljana, dne' 28. lir J967- •	^
Predsednik'•.0<D . gradb.


Zorko Franc
. -
,v> .L’;	/'•'V-
i-•>.	.
DS Ravne
SKLEPI
8.	redne seje DS-PE z dne 20/3-1967.
1.	Sklepi seje DS-PE z dne 25/1-1967 so v celoti izvršeni.
2.	DS-PE vzame na znanje obračun proizvodnje za jan. — feb. 1967.
3.	DS-PE potrdi naslednjo razdelitev ostanka čistega dohodka za leto 1966:
— OD po zaključnem računu za	N din
za leto 19(?6			165.525,92
—	Dotacija sind. podružnici . . . —	Prosilci za ind*iv. gradnjo . . —	Rezerve za osebne dohodke	3.000,00
	56.000,00
PE	 — Sklad skupne porabe (obnova	
invent. v samskih domovih) .	5.000,00 278.000,00
4. DS-PE potrdi dolgoročno posojilo za	
indiv. gradnjo naslednjim:
N din	Zapro- šerid	Odo- tife- no
1. Marija Kranjc	10.000,00	8.000,00
2. Ivan Kuserbanj	10.000,00	8.000,00
3. Mirko Perjet	6.000,00	4.000,00
4. Mirko Sekavčnik	10.000,00	8.000,00
5. Pavel Vecej	20.000,00	18.000,00
6. Berta Prosenjak	25.000.	00 81.000.	00	10.000,00 56.000,00
5.	DS-PE določi komisijo za sestavo volilnega imenika za volitve v DS-P in DS-PE v naslednji sestavi: Ludvik Lihteneger — predsednik, Jože Bolte —• član, Ivanka Plesnik — član.
6.	DS-PE določi volilno komisijo za volitve v DS-PE v naslednji sestavi: Rezka Sever — predsednik, ing. P. Gorjanc — član, Anton Sampl — član.
7.	Volitve v DS-P in DS-PE po razpisu DS-P.
8.	Kandidacijski zbor delovnih ljudi za predlaganje in potrditev kandidatov za volitve v zbor delovnih skupnosti Obč. skupščine Ravne na Koroškem in predlaganje ter potrditev kandidatov za volitve poslancev SRS in ZS skliče predsednik DS-PE za četrtek dne 23/3-1967 ob 16. uri v bivši menzi poslovne enote.
Tozadevno obvestilo se pošlje GP »STAVBENIK« Prevalje, Urbanističnemu biroju in Stanovanjskemu podjetju Ravne na Koroš-
Člane kolektiva so obvestili pri prezivu.
9.	DS-PE potrdi nove stanarine za tuje koristnike in to od 1/4-1967 dalje po ceniku:
Za samski dom III nova cena 105,00 N din stara cena 80,00 N din
Za samski dom I, II nova cena 85,00 N din stara cena 60,00 N din
10.	DS-PE izda nalog, da se družine, ki se niso odzvale pozivu (glasom odločbe) za preselitev — predajo višjim forumom.
11.	DS-PE odobri rušenje vseh lesenih garaž in ograj v starem delavskem naselju. Les prevzame sektor — Gramoznica. Zemljišča, ki so do sedaj služila GRADISU za vrtove, se odstopi KRAJEVNI SKUPNOSTI RAVNE — le-ta naj določi namensko koriščenje.
12.	Prošnji tov. Voda Rozaliji se ugodi. Drvarnica se proda za 800,00 N din s tem, da prevzame rušenje in počiščenje terena prosilka sama.
13.	Obstoječa kurjava — premog, drva se odproda KOMUNALNEMU PODJETJU Ravne na Koroškem.
14.	Prošnji tov. Šteharnik Ivana se ne ugodi, ker je kovačnica že prodana.
15.	Prošnji vajenca Hrastič Stjepana za ponovni sprejem se ne ugodi.
16.	DS-PE sklene, da do nadaljnjega ne rešuje nobenih vlog za finančno pomoč, eventualnih oglasov in podobno; (Delavska enotnost Ljubljana, Borec Ljubljana, Maturanti gimnazije Ravne).
Predsednik DS-PE Majžir Milan 1. r.
DS Škofja Loka
SKLEPI
V. redne seje delavskega sveta obrata, ki se je vršila 6. in 7. 4. 1967.
1.	Vse zaposlene v LIO Škofja Loka se seznani, da se bo pri naslednjem izplačilu OD obračunalo od 1. 1. 1967 dalje za vse neopravičene ure predpisan prispevek za socialno zavarovanje v breme posameznikov. Stopnja prispevka znaša 19,20 % od bruto OD z osnovo iz preteklega meseca.
2.	S tajnim glasovanjem je bil sprejet sklep da se izključita iz delovne skupnosti Gradis LIO Škofja Loka, tov. Noblaj Valent in Kukec Ivan s 7. 4. 1967.
3.	Odpravi se doprinašanje ur za izostanke, ki so jih zaposleni že storili.
4.	Urediti je vprašanje s stanovanjem Ve-kiča Borka in Skoplaka Mihe. Stanovanje Vekiča Borka se poprej primerno uredi, da bo enakovredno sedanjemu stanovanju Skoplaka Mihe.
Predsednik DSO:	Overovatelja:
Tavčar Jože	Potočnik Milka
Cegnar ing. Franc
UO Škofja Loka
SKLEPI
IX. retine seje upravnega odbora z dne 29. III 1967
1.	Potrdi se plan rednih letnih dopustov za leto 1967 s tem, da se dopusti koristijo proporcionalno.
2.	V komisijo za sestavo osnutka internega pravilnika o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje so določeni: Ilovar Leopold, Demšar Anton, Cegnar Franc.
3.	Na seminar REFA v Kranj se pošlje eri član kolektiva, ki bi bil glede na svoje delovno mesto najbolj primeren in ga določi šef obrata
4.	Krajevni organizaciji ZB Sv. duh — V krma še se da za postavitev spomenika denarna pomoč v znesku 60.000 S din. Znesek naj se nakaže na tek. rač. 5151-9-1413 SDK Sk. Loka,
5.	Glede zaposlitve tov. Frasa in razpisa 2 prostih delovnih mest naj se tov. šef pomeni s centralo podjetja.
6.	Glede PK mizarja Mišov Dragana se sprejme sklep, da se mu prizna za čas šolanja. to je od 15. 3.—15. 6. 1967 OD, ki ga je sprejemal v času do šolanja.
7.	Anketa, ki je bila namenjena za člane vsega obrata se opusti in prilagodi za člane DSO, kar naj pripravi tov. Kalan.
8	Tov Demšar naj do prihodnjega lehn. sestanka pripravi predlog sheme delovnih mest in organizacije tesarske delavnice.
Predsednik UO obrata: Ing. Franc Cegnar
DS KO Liubljana
SKLEPI
XVI. zasedanja delavskega sveta Kovinskih obratov Ljubljana od 20. 3. 1967.
1. Delavskemu svetu podjetja se ponovno dostavi predlog za povečanje terenskega dodatka.
2 Komisija za varnost pri delu naj pregleda potrebo po nabavi 2 varilnih transformatorjev in o tem poroča na naslednjem zasedanju DS.
S.	Osvoji se piediog stanovanjske kemi-ffij«:, da se Iz sredstev skupnih potreb enote odkupi od podjetja »Standard« Lubljana 12 -parcel za gradnjo stanovanjskih vrstnih hiš 4 DS potrdi zaključni račun za letn E. Ostanek dohodka v višini 5M/.779,GC' N din, se razdeli:
N din
za izplačilo OD	117.600,00
fond skupnih potreb enote . . . '226.779,00 poslovni sklad enote . . . . .	25.000,00
fond podjetja.............................132.060,00.
6.	Znesek 117.000,00 N din se razdeli po obrač. enotah, glede na njihov poslovni uspeh po naslednjem ključu:
Novogradnja......................113,6
Strojna.................... 107,4
Remont	..... .................ICO
Kleparska.......................73,8
Uprava in	režija.................100
Delitev na delavce po OE se vrši na efektivne ure prebite na delu v letu 1966 s upoštevanjem startnih osnov za izplačilo OD.
7.	Zavrne se prošnja za pomoč oz plačilo reklame IV. a razredu VI. gimnazije Moste.
8.	Iz sredstev skupne porabe enote se plača kazen sodniku za prekrške v višini 70.C0 N din
9.	V upravni odbor delavskih domov in naselij Ljubljana se imenuje Franc Kumer.
10.	V volilno komisijo za izvedbo volitev v delavski svet podjetja in »bratov se imenujejo- Miro Košir — predsednik Tea Klima — član, Lado Povž — član
V komisijo za sestavo volilnega imenika pa se imenujejo: Franc Kumer — predsednik, Marta Zevnik — član, Franc Zakrajšek — član.
Predsednik DS.
Alfred Brank
DS KO Maribor
SKLEPI
II izredne seje DS poslovne enote »Gradis« KO Maribor, rine 2C. 3. 1967.
1.	2. sklep ti. redne seje DS PE se razveljavi.
2.	Sprejme in potrdi se .razdelitev skladov.
3.	Plača sc stanovanje ob Gosposvetski 37. v znesku din 33.352,00 iz sklada za picste i azpolaganje.
Zapisnikar:	Predsednik DS PE:
Valter Sli upnik 1. r	Zdenke Koš 1. i