ENAKOST SPOLOV NA Volitve 2018: SLOVENSKEM raziskava o enakosti POLITIČNEM PARKETU spolov v politiki Enakost spolov na slovenskem političnem parketu Volitve 2018: raziskava o enakosti spolov v politiki Urednica: Kaja Primorac Avtorice: Kaja Primorac, Milica Antić Gaber, Mojca Pajnik, Nina Pejič, Ana Pavlič, Tjaša Božič, Elizabeta Korenčan, Livija Marko-Wieser Oblikovanje: © Beeldwerk Media, 2018, design by Kristof Clerx, info@beeldwerkmedia. be; Nina Pejič s.p. Avtorske pravice pridržane, po delih in v celoti: © Kaja Primorac, Milica Antić Gaber, Mojca Pajnik, Nina Pejič, Ana Pavlič, Tjaša Božič, Elizabeta Korenčan, Livija Marko-Wieser Elektronska izdaja Založnik in kraj založbe: Inštitut za proučevanje enakosti spolov, Ljubljana Leto izida: 2018 Dostop do e-knjige mogoč na spletni strani: www.ipes-si.org Publikacija ni naprodaj. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=295992576 ISBN 978-961-288-627-1 (epub) ISBN 978-961-288-628-8 (pdf) ISBN 978-961-288-629-5 (mobi) ISBN 978-961-288-630-1 (html) KAZALO UVOD 10 STRANKARSKA POLITIKA IN ENAKOST SPOLOV 12 O RAZISKAVI 18 PORTRETI PARLAMENTARNIH POLITIČNIH STRANK V LUČI ENAKOSTI SPOLOV 22 Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) 23 Levica 24 Lista Marjana Šarca (LMŠ) 25 Nova Slovenija (NSi) 26 Slovenska demokratska stranka (SDS) 27 Slovenska nacionalna stranka (SNS) 28 Socialni demokrati (SD) 29 Stranka Alenke Bratušek (SAB) 30 Stranka modernega centra (SMC) 31 ANALIZA PERCEPCIJ IN RAZUMEVANJA ENAKOSTI SPOLOV S STRANI POLITIČNIH STRANK 32 Analiza percepcij enakosti spolov s strani parlamentarnih političnih strank 33 Analiza percepcij enakosti spolov s strani neparlamentarnih političnih strank 39 Primerjalna analiza programov parlamentarnih političnih strank 43 1. PROGRAMSKI SKLOP: Vloga in položaj žensk v slovenski družbi 44 2. PROGRAMSKI SKLOP: Enakost spolov 44 3. PROGRAMSKI SKLOP: Politični program in jezik 48 4. PROGRAMSKI SKLOP: Kontekstualizacija političnega programa – spolna občutljivost 49 PRIMERJALNA ANALIZA MEDIJSKIH SOOČENJ 56 VLOGA MEDIJEV IN VKLJUČEVANJE ASPEKTOV PROBLEMATIKE ENA- KOSTI SPOLOV V MEDIJSKO POROČANJE TEKOM PREDVOLILNE KAM- PANJE 59 MARGINALIZACIJA TEME SPOLNA ENAKOST V MEDIJIH IN PREVLADA NEVTRALIZMA 60 Analiza vključevanja aspektov enakosti spolov v medijsko poročanje te- kom predvolilne kampanje 66 7 ZAKLJUČEK 72 UVOD 3 STRANKARSKA POLITIKA IN ENAKOST SPOLOV 5 O RAZISKAVI 10 PORTRETI PARLAMENTARNIH POLITIČNIH STRANK V LUČI ENAKOSTI SPOLOV 13 Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) 14 Levica 15 Lista Marjana Šarca (LMŠ) 16 Nova Slovenija (NSi) 17 Slovenska demokratska stranka (SDS) 18 Slovenska nacionalna stranka (SNS) 19 Socialni demokrati (SD) 20 Stranka Alenke Bratušek (SAB) 21 Stranka modernega centra (SMC) 22 ANALIZE PERCEPCIJ IN RAZUMEVANJA ENAKOSTI SPOLOV S STRANI POLITIČNIH STRANK 24 Analiza percepcij enakosti spolov s strani parlamentarnih političnih strank 25 Analiza percepcij enakosti spolov s strani neparlamentarnih političnih strank 30 PRIMERJALNA ANALIZA PROGRAMOV PARLAMENTARNIH POLITIČNIH STRANK 33 1. PROGRAMSKI SKLOP: Vloga in položaj žensk v slovenski družbi 33 2. PROGRAMSKI SKLOP: Enakost spolov 34 3. PROGRAMSKI SKLOP: Politični program in jezik 37 4. PROGRAMSKI SKLOP: Kontekstualizacija političnega programa – spolna občutljivost 38 Razprava in refleksija primerjalne analize političnih programov parlamentarnih strank 41 PRIMERJALNA ANALIZA MEDIJSKIH SOOČENJ 44 VLOGA MEDIJEV IN VKLJUČEVANJE ASPEKTOV PROBLEMATIKE ENAKOSTI SPOLOV V MEDIJSKO POROČANJE TEKOM PREDVOLILNE KAMPANJE 47 Marginalizacija teme spolna enakost v medijih in prevlada nevtralizma 48 Analiza vključevanja aspektov enakosti spolov v medijsko poročanje tekom predvolilne kampanje 51 ZAKLJUČEK PUBLIKACIJE 57 UVOD prepričanj in percepcij o enakosti spolov s strani političnih strank, analize njihovih programov skozi prizmo enakosti spolov ter analize manifestacije slednjih skozi obna- šanje predstavnikov in predstav- nic tekom predvolilne kampanje na soočenjih. Dodana je tudi kraj- ša analiza spremljanja medijev in njihovega poročanja v predvolilni kampanji o aspektih enakosti spo- lov. Namen raziskave je predvsem opo- Pomen enakosti spolov v politiki je zoriti na stopnjo nevidnosti aspek-prav gotovo ogromen. Vendar pa tov enakosti spolov v političnem vzroki za to ne ležijo v abstraktnih prostoru. Prav tako naj del analize predstavah o pravičnosti ali neute- prepričanj in percepcij o enako-meljenem zatrjevanju, da so ženske sti spolov s strani političnih strank bolj prijazne in bolj altruistično na- služi kot seznam zavez, ki so jih te ravnane kakor moški, da potrebu- podale z ozirom na nov mandat. jemo tudi njihove, ženske principe Publikacija pred vami je napisa-vodenja. Spolne stereotipe na stran na v upanju, da se enakosti spo- – pomen enakosti spolov v politič- lov končno prične namenjati več nem udejstvovanju naj se razume prostora tudi na političnem parke-kot nuja in temelj za učinkovito de- tu. Da skupaj soustvarimo inkluziv-lovanje demokracije kot takšne. no demokracijo, ki bo odsev vseh Bolj kot sestava v državnem poli- prebivalk in prebivalcev Slovenije. tičnem vrhu odseva realno stanje In predvsem, da kot družba sku-družbe, bolj sprejemljive in stabil- paj presežemo spolne stereotipe – ne bodo politike, ki jih bodo spre- tokrat o ženskah in moških na po-jeli in izvajali. Prav tako se lahko litičnem parketu. zgolj z raznolikimi predstavniki in predstavnicami zagotovi učinkovito sprejemanje odločitev v imenu ter na račun posameznega segmenta družbe. Z večjo vključenostjo žensk v politične procese torej pridobimo parlamentarne in vladne predstav- nice, za katere je bolj verjetno, da bodo naslavljale in izražale zadržke glede obravnavanih problematik v kolikor bi te lahko imele ključne po- sledice za ženske, tj. dobro polovico prebivalstva Slovenije. Raziskava o enakosti spolov v poli- tiki Enakost spolov na slovenskem političnem parketu je prva svoje vrste v Sloveniji. Sestoji iz analize 11 STRANKARSKA POLITIKA IN ENAKOST SPOLOV / Dr. Milica Antić Gaber prejšnjih volitvah 32). Največji delež izvoljenih žensk je v svojih vrstah znova zabeležila stranka SMC (40 %), sledi pa ji LMŠ (30 %). Za obe stranki velja, da še nimata izobli- kovanih močnih strankarskih elit oziroma velikega števila politikov, ki bi jim bilo potrebno zagotoviti izvoljive sedeže na kandidatnih lis- tah, zato so jih lahko zasedle žen- ske in bile v takšnem deležu tudi izvoljene. Hkrati sta obe stranki po ideološki usmeritvi sredinski. Ideo- loška usmerjenost in/ali vrednotna Po pravkar končanih volitvah v Slo- usmeritev strank je namreč še ved-veniji se je delež žensk v Državnem no eden od pomembnih pokazate-zboru s 35,6 odstotkov znižal na 24,5 ljev odnosa in delovanja strank na odstotkov. To se je zgodilo navkljub področju enakosti spolov (Norris in uzakonjeni 35-odstotni spolni kvoti Lovenduski 1993, Krašovec, Deželan na kandidatnih listah in navkljub 2011). temu, da je bilo na njih 44 odstot- kov žensk, kar je največ doslej. Del odgovorov o ideološki/vrednot- ni usmeritvi strank dajejo progra- Svoj delež k takšnim rezultatom je mi strank in njihovo pozicioniranje zagotovo prispeval naš precej za- glede pomembnih vprašanj, ki po-pleten volilni sistem, ki ne omogoča sredno ali neposredno vplivajo na sestavljanja kolektivne strankarske enakost spolov. Za celovito in poglo-kandidatne liste, ampak stranke sili, bljeno analizo pa bi bilo potrebno da v volilne okraje postavljajo posa- kontinuirano spremljanje delovanja mične kandidate, ki v njih najprej njihovih politikov in političark; njih-tekmujejo za glasove s kandidati ovih ravnanj v procesih sprejeman-in kandidatkami drugih strank, po- ja in spreminjanja zakonodaje; ime-tem pa za izvolitev še s kandidati in novanj v pomembna odločevalska kandidatkami na lastni strankarski telesa; spremljanje njihovih javnih listi v volilni enoti. Takšen sistem ne nastopov in analiza njihovih diskur-omogoča sestavljanja list po siste- zivnih praks in podobno. mu zadrge in tudi ne uvedbe prefe- renčnega glasu. Za to, da bi ob uza- V pričujoči publikaciji bo ob poman-konjeni spolni kvoti dosegli spolno jkanju zgoraj naštetih potrebnih bolj uravnotežen Državni zbor, bi analiz zainteresirana publika našla tako morali odpraviti volilne okra- zgolj nekaj začetnih razmislekov na je in uveljaviti dodatno določilo pri temo vprašanja enakosti spolov, ki sestavljanju kandidatne liste po sis- jih je bilo mogoče ob analizi progra-temu zadrge ter uvesti preferenčni mov strank in kratki anketi zbrati ob glas. Zdi se, da politične volje za to v letošnjih državnozborskih volitvah. Sloveniji (še) ni. Na težavo pri tem našem početju pa Če pogledamo na izvoljene nekoliko naletimo že pri vprašanju: Kaj pra-bolj razčlenjeno, ugotovimo, da je vzaprav razumemo pod pojmom bilo izvoljenih samo 22 žensk (na enakost spolov? Po pregledu nji-13 hovih programov in odgovorov na pravljati. Takšno razumevanje eksplicitna vprašanja, se zdi, da je je povsem v skladu s tem, kar med strankami tu še veliko zmede, Bourdieu imenuje naturaliza- veliko različnega (ne)razumevanja. cija moške pozicioniranosti v družbi. Bourdieu v tekstu Evropski inštitut za enakost spo- Moška dominacija tako pravi: lov (EIGE) namreč, ko razlaga po- ”Moč moškega reda vidimo membne koncepte in opredelitve v dejstvu, da lahko pogreša zapiše, da se enakost spolov nanaša utemeljitev. Androcentrič- na: no videnje se namreč vsiljuje kot nevtralno in nima potre- ”enake pravice, odgovornosti in be po tem, da bi se izrekalo v možnosti žensk in moških ter diskurzu, ki bi ga legitimiral. deklic in dečkov. Enakost ne po- Družbeni red deluje kot ogro- meni, da bodo ženske in moški men simbolni stroj, ki teži k postali isti, temveč, da pravice, temu, da bi potrdil moško odgovornosti in priložnosti žensk in moških ne bodo odvisne od dominacijo, na kateri temelji. tega, ali se rodijo kot moški ali kot To je spolna delitev dela, stro- ženske. Enakost spolov pomeni, ga razporeditev dejavnosti, da bodo upoštevani interesi, po- dodeljenih vsakemu spolu, trebe in prioritete žensk in mo- delitev njunih mest, njunega ških in, da bodo ob tem upošte- časa, njunih orodij idr.”(Bour- vane raznolikosti različnih skupin dieu 2010, 12); žensk in moških. Enakost spolov ni vprašanje zgolj enakosti žensk, 2. Različna razumevanja ena- ampak bi moralo skrbeti in v celo- kosti spolov, ki se osredo- ti vključiti tako ženske kot moške. toča na potrebo po enaki Enakost žensk in moških je treba obravnavati hkrati kot vprašanje obravnavi ali po zavzeman- človekovih pravic in kot predpo- ju za enake možnosti ozi- goj za trajnostni razvoj, ki bi bil roma za enakopravnost; osrediščen na ljudi.”1 3. Takšna (sicer najbolj redka) Če na navedenem ozadju pogleda- razumevanja enakosti spolov, mo kakšno je razumevanje enakosti ki izhajajo iz prepričanja, da spolov slovenskih političnih strank, je za vzposatvljanje enakosti ugotovimo, da se le-to močno raz- spolov potrebno sprejema- likuje od zgornje opredelitve. V pri- ti politike, ki bodo merile na kazu rezultatov pričujoče raziskave enake končne rezultate teh boste tako lahko ugotovili in zaznali: politik. S pomočjo teh politik, verjamejo v teh strankah, bo 1. Da je diapazon njihovih razu- mogoče družbi vzpostaviti mevanj enakosti spolov mo- dejansko enakost spolov. goče razvrstiti od razumevan- ja spolov in razlik po spolu, ki Razpon pojmovanj enakosti spolov da izhajajo iz biologije oziro- v tem zapisu izpostavljamo zato, ma narave in jih je zato po- ker je od razumevanja tega pojma trebno upoštevati, ne pa od- odvisno, kako bodo stranke, ki bodo dobile svoj delež moči pri upravl-14 1 http:/ eige.europa.eu/gender-main- streaming/concepts-and-definitions janju države bodisi v zakonodajni jih desetih letih tudi največji napre-bodisi v izvršni veji oblasti, odvisno, dek. Vseeno je treba vedeti, da je ta kako bodo politike enakosti spolov indeks v povprečju med najnižjimi obravnavane in kakšne rešitve bodo (takoj za znanjem, kjer je indeks 55 pri tem predlagane. Kajti, kot je bilo in kjer se ugotavlja visoka stopnja nakazano, lahko njihovi predlogi spolne segregacije na ravni študij-vodijo tako v poglabljanje oziro- skih smeri). Indeks družbene moči ma povečevanje razlik in slabšanje (delež žensk in moških v upravah predvsem položaja žensk kot tudi v raziskovalnih organizacij, radio-di-ohranjanje obstoječega stanja zara- fuznih organizacij in najvišjih telesih di razumevanja, da imamo v Slove- Olimpijskih športnih organizacij) je niji dobro zakonodajo, ki jo je le po- torej v Sloveniji dosegel le 55,3 toč- trebno ustrezno prevesti v prakso, ke. To pomeni, da smo na nekate-kar pa bi lahko vodilo tudi v ohran- rih področjih prehodile oziroma pr-janje obstoječa spolnega reda, ki te- hodili komaj nekaj več kot polovico melji na moški dominaciji. poti do enakosti spolov, po zadnjih Zgoraj omenjeni Evropski inštitut državnozborskih volitvah pa se bo za enakost spolov (EIGE) je izdelal naš položaj na lestvici poslabšal. indeks na osnovi katerega meri na- predek v članicah EU pri doseganju Očitno je torej, da smo daleč od enakosti spolov v razponu od 1 do enakosti. Zato bi bilo potrebno to 100 točk. Pri tem 1 točka pomeni področje spremljati in za spremem-popolno neenakost, 100 pa popolno be pripravljati tudi nove zakonodaj-enakost. Oddaljenost od enakosti ne rešitve. Ni odveč zapisati, da prav spolov meri na izbranih področjih, to od vseh v Državnem zboru priča-od katerih je šest ključnih (čas, delo, kujemo. Še posebej pa od 22 žensk denar, moč, zdravje in znanje), po- v tem zakonodajnem organu. leg tega pa upošteva še kazalnika intersekcijske neenakosti in nasilja Če o tem, kakšen angažma v politiki nad ženskami. od njih lahko pričakujemo, lahko sodimo po programih njihovih V letu 2015 izračunan dosežek zna- strank (s čimer so tudi tekmovale ša na ravni povprečja vseh 28 držav za glasove volilk in volilcev), bi ka-EU 66,2 točki in je v zadnjih desetih zalo v nadaljevanju pogledati, kakš- letih v povprečju narasel samo za no težo so v njih nemenile tematiki 4 točke. Najvišje je po tem indek- enakosti spolov. Sklepati je namreč, su uvrščena Švedska z 82,6 točka- da če politična stranka v svojem mi, najnižje pa Grčija s 50 točkami. programu posebno mesto nameni Slovenija se je z 68,4 točke uvrstila tematiki enakosti spolov, uporablja malo nad povprečje EU, njen indeks dikcijo enakost spolov in se izrecno se je v zadnjih desetih letih zvišal za opredeljuje do te tematike v pozi-nekaj več kot sedem točk. EIGE v tivnem smislu, da bo to izraženo svojem poročilu ugotavlja tudi, da tudi v njenem kasnejšem delovanju se nasploh na ravni EU države pro- pri sprejemanju zakonov ali v dolo-ti enakosti spolov premikamo po čanju političnih prioritet pri voden-polžje. Primerjalno gledano je Slo- ju države. Še posebej povedno pa venija solidno pozicionirana. Še več, je, za kašne rešitve oziroma zakon-kar zadeva polje moči (ki vključuje ske predloge se bo stranka v politiki politično – 65,4, ekonomsko – 61,5 in zavzemala oziroma v kakšno smer družbeno – 55,3), je dosegla v zadn- poglabljanja ali zmanjševanja raz-15 lik med spoloma bo njena politika usmerjena. Čeprav bo v nadaljevan- ju v pričujoči analizi razvidno, da so zgolj tri stranke navedle konkretne rešitve na tem področju, pa je tu potrebno poudariti, da gre pri eni od teh za ukrepe, ki bi, če bi bili tudi realizirani dejansko celo poglablja- li razlike in slabšali položaj žensk v družbi. Za konec se vrnimo k izhodiščnemu vprašanju: kaj lahko na področju uveljavljanja politik enakosti spo- lov pričakujemo po parlamentarnih volitvah 2018? Strinjamo se lahko s tistimi, ki zago- varjajo tezo, da je enaka prisotnost spolov (deskriptivno predstavni- štvo) na mestih političnega odlo- čanja pomemben (vstopni) pogoj za to, da spolno uravnotežimo poli- tično odločanje (Phillips 1998, Dah- lerup, Freidenvall 2005). Saj je eden od pogojev za to, da se interesi in potrebe žensk v politiki slišijo to, da so pri sprejemanju pomembnih političnih odločitev prisotne. A to seveda ni dovolj. Kot smo omenili že na začetku, je pomembno razume- ti, da je enakost spolov stvar vseh nas, moških, žensk in tudi vseh, ki se ne identificirajo z obstoječim bi- narnim sistemom spolov. Šele, ko bo tak koncept razumevanja spolov v družbi široko sprejet, bodo žen- ske razbremenjene pritiska, da so zgolj one tiste, ki naj se s to temati- ko ukvarjajo. S tem pa bo večja tudi verjetnost za to, da bodo politike enakosti spolov tudi bolj učinkovite. 16 Reference Bourdieu, P. (2010), Moška dominacija, Ljubljana: Sophia, 2010. EIGE, Gender Equality Index, dostopno na: http:/ eige.europa.eu/gen- der-mainstreaming/concepts-and-definitions Dahlerup, D., Freidenvall L. (2005), Quotas as a ‘fast track’ to equal repre-sentation for women, Why Scandinavia is no longer the model, Interna-tional Feminist Journal of Politics, Vol. 7. Issue 1, pp. 26-48. Krašovec, A., Deželan T. (2011), Programi političnih strank in enakopravnost v politiki V: Ženske na robovih politike, Milica Anti Gaber, ur. Sophia (2011), str. 253-274. Norris, P., Lovenduski, J. (1993), Gender and Party Politics, London, Sage. Phillips, A. (1998): The Politics of Presence. Oxford: University Press. 17 O RAZISKAVI družbenih vlog”. V volitvah v Držav- ni zbor, ki so potekale 3. junija 2018 smo videli priložnost za preverbo stanja enakosti spolov na sloven- skem političnem prostoru. Naše razumevanje enakosti spolov, upoš- tevanje pomembnosti implemen- tacije tega in spremljanje dogajanja na tem področju v naši družbi nam je dnevno pokazalo, da obstoji te- meljna razlika med ustavno določe- nimi normativi enakosti pred zako- nom2 in dejanskim stanjem kulture pri nas, kar obenem predstavlja te- Raziskava Enakost spolov na sloven- meljni raziskovalni problem naše skem političnem parketu je plod analize. dela sodelavk in sodelavcev Inštitu- ta za proučevanje enakosti spolov Trajanje raziskave vključno s sno- (IPES), ki so se v ta namen združili v vanjem in izvajanjem vseh elemen-posebno delovno skupino, ki je pri- tov družboslovnega raziskovanja pravila in izvedla vse faze raziskave, – identifikacijo temeljnega razis-ki je v obliki publikacije pred nami. kovalnega problema, načrtovan- jem raziskave, zbiranjem podat- Enakost spolov, poglabljanje razu- kov, analizo podatkov in zapisano mevanja le-te, ozaveščanje in izo- interpretacijo dobljenih podatkov, braževanje družbe o tem predstavl- je skupno trajalo tri mesece (od ja enega izmed ključnih temeljev začetka meseca aprila do konca delovanja Inštituta za proučevanje meseca junija 2018). Ta čas lahko v enakosti spolov. V našem mani- grobem razdelimo na tri širše seg-festu je zapisano: “Enakost spolov mente: najprej smo v začetku me-razumemo kot sklop enakih mož- seca aprila ob identificiranem razis-nosti, za ženske in moške, ki obsega kovalnem problemu pričeli z izbiro vsakršno udejstvovanje v javnem ali elementov naše analize in s snovan-zasebnem življenju. Prav tako mo- jem odprtega vprašalnika, ki je vse-rajo uživati enako prepoznavnost in boval tri temeljna vprašanja o kon-si deliti enako moč. Obenem je nuj- ceptualiziranju, trenutnem stanju na odsotnost stereotipnih predstav obravnave in prihodnjem delovan-in diskriminacije. Enakosti spolov ju posamezne politične stranke na nikakor ne enačimo z istostjo spo- področju enakosti spolov. V analizo lov, ki bi namigovala na podobnosti smo se odločili zajeti vse politične med ženskami in moškimi, temveč stranke, ki jim je anketa Delo stik jo utemeljujemo na sprejeman- med 29. marcem in 5. aprilom po-ju razlik oziroma drugačnosti med kazala več kot 1 % glasov na volitvah, ženskami in moškimi ter enakem na ta način smo lahko identificirali vrednotenju teh razlik in različnih sledečih 18 enot analize (kasneje se 2 Iz 14. člena Ustave RS: V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričan-je, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno 19 okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1). jim je pridružila še Slovenska nacio- hove družbeno-politične kontekste nalna stranka – SNS, ki je prestopila ter širše poglede na ustroj naše druž- parlamentrani prag): Nova Slove- be, smo pripravili nabor poglavitnih nija (NSi), Slovenska ljudska stran- kriterijev (raziskovalnih vprašanj) za ka (SLS), Stranka Alenke Bratušek analizo političnih programov, ki tvo- (SAB), Solidarnost, Socialni demo- rijo naslednje štiri programske sklo-krati (SD), Zedinjena Slovenija (ZS), pe: vloga in položaj žensk v sloven-Levica, Stranka modernega centra ski družbi, enakost spolov, politični (SMC), Lista Marjana Šarca (LMŠ), program in jezik in kontekstualiza-Lista Andreja Čuša in Zelenih Slove- cija političnega programa. Skladno nije (LAČiZS), Demokratična stran- s to metodologijo smo analizirali ka upokojencev Slovenije (DeSUS) vse programe političnih strank, ra-in Slovenska demokratska stranka zen SNS, ki programa nima javno (SDS). objavljenega in ga, našemu pozivu navkljub, ni predstavila. Odprt vprašalnik sestavljen iz vpra- šanj (Kaj razumete pod pojmom V mesecu maju smo izvajali drugi enakost spolov?; Ali se vam zdi, segment raziskave, ki smo ga po-da je v Sloveniji za enakost spolov svetili spremljanju medijske krajine ustrezno poskrbljeno? in Za kakšne skozi prizmo enakosti spolov. Od ukrepe na področju zagotavljanja 1. maja do 3. junija smo glede na enakosti spolov in enakih možnos- podatke raziskave merjenja obis-ti žensk in moških bi si prizadevali kanosti spletnih strani (MOSS) za v Državnem zboru?) smo poslali na april 20183 identificirali 11 spletnih naslove vseh analiziranih političnih portalov, ki so dosegali največjo strank. Naša odločitev, da izbere- obiskanost in se v svojem delovan-mo odprt vprašalnik je bila nujna ju osredotočajo na širši segement za kasnejšo kvalitativno analizo pre- publike in delujejo na nacionalni jetih odgovorov, ki je ravno zaradi ravni. Družboslovna metoda razis-tega omogočila vpogled v različno kovanja analize vsebine spletnih pojmovanje enakosti in na različne portalov siol.net, 24ur.com, rtvslo. poglede glede skrbi zagotavljanja si, slovenskenovice.si, zurnal24.si, enakosti spolov v naši prihodnosti. svet24.si, delo.si, dnevnik.si, vecer. Odgovore na vprašalnik smo preje- com, reporter.si in mladina.si je li od vseh analiziranih strank, razen skupaj z analizo vsebine in analizo od stranke SDS. diskurza medijskih soočenj na naj- večjih televizijskih hišah pri nas (TV V drugi polovici meseca aprila smo SLO 1 in POP TV) predstavljala predse lotili načrtovanja analize politič- vsem odgovor na dve raziskovalni nih programov posameznih strank podvprašanji, ki smo si ju zastavili: kot primarnih virov. Da bi lahko z (1) ali se posamezne politične stran-uporabo metod analize vsebine in ke v medijskih aktivnostih med po-analize diskurza čimbolj celostno litično kampanjo opredeljujejo do analizirali politične programe in nji- problematike enakosti spolov (če 3 http:/ www.moss-soz.si/si/rezultati_moss/obdobje/default.html?period=201804 20 da, kako) in pa (2) ali mediji in me- ravnanj in opozarjanje na morebit-dijske hiše naslavljajo to problema- ne politične odločitve, ki bi nas kot tiko. družbo in državo oddaljile od zago- tavljanja enakosti vseh. Celoten mesec junij je bil posvečen zadnji fazi našega raziskovalnega načrta – pisanju interpretacije re- zultatov analize. Ta zadnji, tretji seg- ment izvedbe raziskave je rezultiral v pripravi publikacije, ki je pred vami. S trajnim tiskanim in spletnim zapi- som naše analize in interpretacije smo želeli ne zgolj popisati izsled- ke razumevanja in pojavljanja kon- cepta enakosti spolov med držav- nozborskimi volitvami v letu 2018, temveč nasloviti in opredeliti širša vprašanja, ki bi morala postati pred- met analiz novih raziskovanj. Ana- liza odgovorov na vprašalnik, ana- liza političnih programov in analiza medijske krajine nam namreč (če je gledamo kot zaključeno celoto) lahko pomaga narisati sliko aktual- ne politične realnosti v naši družbi in predstaviti duh časa skozi proble- matiko, ki jo naslavlja enakost spo- lov. Prav tako lahko iz tega izluščimo prioritetne usmeritve trenutnega sklica parlamenta, ki nam lahko že nakažejo (ne enoznačno svet- lo) prihodnost (ne)implementacije enakosti spolov v vseh sferah naše- ga življenja. Nadalje lahko v publi- kaciji vidimo še možnost refleksije medijev, medijskega poročanja in predvsem njihove moči glede (pre) usmerjanja pozornosti na, po njih- ovem, ključna vprašanja in ključne problematike, ki pa v celoti in v vseh primerih izvzemajo enakost spolov. Nenazadnje predstavlja publikacija zbor ključnih pogledov posamez- nih političnih strank na analizirano problematiko in zaveze tistih izmed njih, ki so v političnih programih in v odgovorih na vprašalnik zagotovi- li, da si bodo za doseganje enakos- ti prizadevali v prihodnje, kar nam nalaga budno spremljanje njihovih 21 PORTRETI PARLAMENTARNIH POLITIČNIH STRANK V LUČI ENAKOSTI SPOLOV Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) Število sedežev v prejšnjem sklicu: 10 (od tega 6 žensk) Število sedežev v novem sklicu: 5 Kako stranka percipira enakost spolov? Koncept enakosti spolov je širši pojem od enakopravnosti spolov in se nanaša ne le pravno izenačenost moških in žensk, temveč tudi dejansko enako obravnavo oseb ne glede na njihov spol, torej nediskriminacijo na podlagi spola, pa tudi na enake možnosti, ki naj jih imajo ženske in moški, v vseh sferah družbenega življenja. Pregled stališč stranke do enakosti spolov V odgovorih V programu Načelno zavzemanje za enake možnosti ✔ Reproduktivne pravice žensk Uvedba spolnih kvot Nasilje nad ženskami ✔ Plačna vrzel ✔ Usklajevanje poklicnega in družinskega živl- jenja Aktivno očetovstvo Spodbujanje žensk na vodilnih in odločeval- skih položajih ter t. i. stekleni strop ✔ Spolni stereotipi ✔ Program politične stranke Eksplicitna referenca na enakost spolov Ni omenjeno Implicitna referenca na enakost spolov (up- oraba drugih dikcij, naslavljanje posameznih Ni omenjeno aspektov) Razlikovanje med spoli Ni razlikovanja med spoli Uporaba ženske glagolske oblike Ne uporablja se ženska glagolska oblika 23 Levica Število sedežev v prejšnjem sklicu: 6 ( od tega 1 ženska) Število sedežev v novem sklicu: 9 Kako stranka percipira enakost spolov v Sloveniji? Enakost spolov je temeljno načelo človekovih pravic. Ko se zavzemamo za enakost, se ne zavzemamo za homogenost/istovrstnost družbe, ampak za to, da bi imeli različni ljudje enake možnosti za vsestranski razvoj in vključenost v družbo, ne glede na osebne okoliščine, med katerimi izsto-pa spol. Čeprav mednarodne primerjave potrjujejo, da smo glede plač- ne enakosti v Sloveniji ob boku najbolj naprednim državam in da smo formalno gledano ena izmed enakopravnejših držav, pa smo še daleč od končnega cilja, tj. popolne izenačitve priložnosti, ki se odraža skozi dejansko enako obravnavo, odpravo učinkov t.i. steklenega stropa, enakomerno zastopanost spolov na vodilnih in odločevalskih mestih, ubranitev reproduktivnih pravic žensk in odprava vsakršne stigmatizacije, vezane nanje, varstvo pred nasiljem in spolnim nadlegovanjem, zagotovitev ženskih de-lavskih pravic ter preseganje neformalnih pritiskov, ki so jih ženske delež- ne v neproporcionalni večji meri kot moški. Pregled stališč stranke do enakosti spolov V odgovorih V programu Načelno zavzemanje za enake možnosti ✔ ✔ Reproduktivne pravice žensk ✔ Uvedba spolnih kvot ✔ ✔ Nasilje nad ženskami ✔ ✔ Plačna vrzel ✔ ✔ Usklajevanje poklicnega in družinskega živl- jenja ✔ Aktivno očetovstvo ✔ Spodbujanje žensk na vodilnih in odločevalskih položajih ter t. i. stekleni strop ✔ Spolni stereotipi ✔ Program politične stranke Eksplicitna referenca na enakost spolov ✔ Implicitna referenca na enakost spolov (upo- raba drugih dikcij, naslavljanje posameznih ✔ aspektov) Razlikovanje med spoli ✔ Uporaba ženske glagolske oblike ✔ 24 Lista Marjana Šarca (LMŠ) Število sedežev v prejšnjem sklicu: / Število sedežev v novem sklicu: 13 Kako stranka percipira enakost spolov v Sloveniji? Enakost spolov pomeni ne samo enakost pred zakonom in v zakonu (na papirju), pač pa dejansko enakost. Ta zajema veliko vidikov - enako plačilo za enako delo, enaki pogoji in dostopnost do izobraževanja, do zdravstve-ne oskrbe, do dela, do napredovanja, javnega delovanja, socialnih pravic in storitev itd., enaka pričakovanja in enaka ravnanja, brez razlikovanja po spolu. Enakost je treba živeti, ne sme biti samo mrtva črka na papirju. Sto-letja so se ženske borile za enakopravnost in najbrž še nismo živeli v času, ko bi se enakost spolov zagotavljala v tako visoki meri kot se danes (če ostanemo v Sloveniji). Vendar to še ne sme biti razlog, da zaspimo na lo-vorikah, pač pa si moramo nenehno prizadevati, da to enakost ohranjamo vsaj v takšni meri, kot je. Pregled stališč stranke do enakosti spolov V odgovorih V programu Načelno zavzemanje za enake možnosti ✔ Reproduktivne pravice žensk Uvedba spolnih kvot ✔ Nasilje nad ženskami Plačna vrzel Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja Aktivno očetovstvo ✔ Spodbujanje žensk na vodilnih in odločevalskih po- ložajih ter t. i. stekleni strop ✔ Spolni stereotipi ✔ Program politične stranke Eksplicitna referenca na enakost spolov Ni omenjeno Implicitna referenca na enakost spolov (uporaba drugih dikcij, naslavljanje posameznih aspektov) Ni omenjeno Razlikovanje med spoli ✔ Uporaba ženske glagolske oblike Ne uporablja se ženska glagolska oblika 25 Nova Slovenija (NSi) Število sedežev v prejšnjem sklicu: 6 (od tega 2 ženski) Število sedežev v novem sklicu: 7 Kako stranka percipira enakost spolov v Sloveniji? Uvedba enakosti med spoloma ima mnoge politične implikacije: od ukinitve bioloških razlik med moškim in ženskami na področju zakonodaje do razvrednotenje materinstva in očetovstva, saj bi lahko v razglasitvi enakosti med spoloma očetovstvo nadomeščale ženske in materinstvo nadomeščali moški. Razglasitev enakosti med moškimi in ženskami bi lahko pripeljala do sistema kvot na vseh področjih družbenega življenja saj bi morali zagotavljati popolno enakost v zastopanosti obeh spolov na področjih, kjer spola nista enaka – npr. na področju športa (vključitev žensk v moške reprezentance in obratno). Zato predlagamo, da se namesto enakosti med spoloma uvede dikcijo: enakopravnost spolov, enakovrednost, enake možnosti, enake pravice, enako dostojanstvo moškega in ženske. Pregled stališč stranke do enakosti spolov V odgovorih V programu Načelno zavzemanje za enake možnosti ✔ Reproduktivne pravice žensk ✔ Uvedba spolnih kvot Nasilje nad ženskami Plačna vrzel Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ✔ ✔ Aktivno očetovstvo Spodbujanje žensk na vodilnih in odločevalskih položajih ter t. i. stekleni strop Spolni stereotipi Program politične stranke Eksplicitna referenca na enakost spolov Ni omenjeno Implicitna referenca na enakost spolov (uporaba drugih dikcij, naslavljanje posameznih aspektov) Ni omenjeno Razlikovanje med spoli Ni razlikovanja med spoli Uporaba ženske glagolske oblike Ne uporablja se ženska glagolska oblika 26 Slovenska demokratska stranka (SDS) Število sedežev v prejšnjem sklicu: 21 (od tega 5 žensk) Število sedežev v novem sklicu: 25 Kako stranka percipira enakost spolov v Sloveniji? Stranka ni poslala odgovorov na zastavljena vprašanja. Pregled stališč stranke do enakosti spolov V odgovorih V programu Načelno zavzemanje za enake možnosti ✔ Reproduktivne pravice žensk Uvedba spolnih kvot Nasilje nad ženskami Plačna vrzel Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja Aktivno očetovstvo Spodbujanje žensk na vodilnih in odločevalskih po- ložajih ter t. i. stekleni strop Spolni stereotipi Program politične stranke Eksplicitna referenca na enakost spolov Ni omenjeno Implicitna referenca na enakost spolov (uporaba drugih dikcij, naslavljanje posameznih aspektov) ✔ Razlikovanje med spoli Ni razlikovanja med spoli Uporaba ženske glagolske oblike Ne uporablja se ženska glagolska oblika 27 Slovenska nacionalna stranka (SNS) Število sedežev v prejšnjem sklicu: / Število sedežev v novem sklicu: 4 Kako stranka percipira enakost spolov v Sloveniji? Enakost spolov je popoln nesmisel in izmišljotina tistih ki negirajo narav-ni razvoj. Gre za negativni funkcionalni premik bolanih možgan, kar se je implementiral v istanbulski konvenciji, ki jo je ratificirala tudi naša prejš- nja bolna oblast. V ozadju je še hujši problem, ki se dotika omejevanja svetovne populacije. Še enkrat, v Sloveniji za zdaj enakosti spolov še ni, razen včasih v kakšnem filmu znanstvene fantastike. V državnem zboru se bomo intenzivno borili proti enakosti spolov. Pregled stališč stranke do enakosti spolov V odgovorih V programu Načelno zavzemanje za enake možnosti Reproduktivne pravice žensk Uvedba spolnih kvot Nasilje nad ženskami Plačna vrzel Usklajevanje poklicnega in družinskega živl- jenja Aktivno očetovstvo Spodbujanje žensk na vodilnih in odločeval- skih položajih ter t. i. stekleni strop Spolni stereotipi Program politične stranke Eksplicitna referenca na enakost spolov Ni omenjeno Implicitna referenca na enakost spolov (upo- raba drugih dikcij, naslavljanje posameznih Ni omenjeno aspektov) Razlikovanje med spoli Ni razlikovanja med spoli Uporaba ženske glagolske oblike Ne uporablja se ženska glagolska oblika 28 Socialni demokrati (SD) Število sedežev v prejšnjem sklicu: 6 (od tega 2 ženski) Število sedežev v novem sklicu: 10 Kako stranka percipira enakost spolov v Sloveniji? Pojem enakosti spolov za nas zajema enake pravice, enake možnosti in enakovrednost spolov. Še posebej poudarjamo pomen politike enakosti spolov, predvsem na trgu dela, na področju usklajevanja dela in družine oz. zasebnega življenja ter delitve skrbstvenih in gospodinjskih opravil, na položajih odločanja v politiki in gospodarstvu in v javnem življenju nasploh. Prednosti Slovenije na področju enakosti spolov so izjemno dobri kazalniki na svetovni ravni, kjer se povsod uvrščamo v sam vrh. To je rezultat več desetletij dela in konkretnih ukrepov. Žal se je v zadnjih letih trend na nekaterih področjih obrnil, saj se denimo povečuje razlika v plačilu za isto delo med moškimi in ženskami, resen problem pa predstavlja visoka stopnja tveganja revščine med starejšimi ženskami. Pregled stališč stranke do enakosti spolov V odgovorih V programu Načelno zavzemanje za enake možnosti ✔ ✔ Reproduktivne pravice žensk Uvedba spolnih kvot ✔ Nasilje nad ženskami ✔ ✔ Plačna vrzel ✔ ✔ Usklajevanje poklicnega in družinskega življen- ja ✔ ✔ Aktivno očetovstvo ✔ Spodbujanje žensk na vodilnih in odločevalskih položajih ter t. i. stekleni strop ✔ Spolni stereotipi Program politične stranke Eksplicitna referenca na enakost spolov ✔ Implicitna referenca na enakost spolov (upo- raba drugih dikcij, naslavljanje posameznih aspektov) ✔ Razlikovanje med spoli ✔ Uporaba ženske glagolske oblike Ne uporablja se ženska glagolska oblika 29 Stranka Alenke Bratušek (SAB) Število sedežev v prejšnjem sklicu: 4 (od tega 2 ženski) Število sedežev v novem sklicu: 5 Kako stranka percipira enakost spolov v Sloveniji? Enakost spolov za nas pomeni, da so ženske in moški obravnavani enako, da nikomur nekaj ni omogočeno ali oteženo samo zaradi spola. Pregled stališč stranke do enakosti spolov V odgovorih V programu Načelno zavzemanje za enake možnosti ✔ Reproduktivne pravice žensk Uvedba spolnih kvot ✔ Nasilje nad ženskami Plačna vrzel ✔ Usklajevanje poklicnega in družinskega živl- jenja ✔ Aktivno očetovstvo Spodbujanje žensk na vodilnih in odločeval- skih položajih ter t. i. stekleni strop ✔ Spolni stereotipi ✔ Program politične stranke Eksplicitna referenca na enakost spolov Ni omenjeno Implicitna referenca na enakost spolov (up- oraba drugih dikcij, naslavljanje posameznih ✔ aspektov) Razlikovanje med spoli Ni razlikovanja med spoli Uporaba ženske glagolske oblike Ne uporablja se ženska glagolska oblika 30 Stranka modernega centra (SMC) Število sedežev v prejšnjem sklicu: 36 (od tega 17 žensk) Število sedežev v novem sklicu: 10 Kako stranka percipira enakost spolov v Sloveniji? Enakost spolov je potrebno razumeti predvsem skozi prizmo de facto enakopravnosti ne glede na spol, ki naj bi bila zapisana v Ustavi, a zaradi družbenih vzorcev in stereotipizacji spolnih vlog, ta ostaja v Sloveniji deloma neuresničena. To se pozna na vseh ravneh družbenega življenja - od večanju plačnih razlik pri opravljenem enakem delu do neenakomernega kariernega napredovanja. „Stekleni strop „ je v Sloveniji še vedno močno prisoten. Pregled stališč stranke do enakosti spolov V odgovorih V programu Načelno zavzemanje za enake možnosti ✔ ✔ Reproduktivne pravice žensk Uvedba spolnih kvot ✔ ✔ Nasilje nad ženskami Plačna vrzel ✔ Usklajevanje poklicnega in družinskega živl- jenja ✔ Aktivno očetovstvo Spodbujanje žensk na vodilnih in odločeval- skih položajih ter t. i. stekleni strop ✔ Spolni stereotipi Program politične stranke Eksplicitna referenca na enakost spolov Ni omenjeno Implicitna referenca na enakost spolov (up- oraba drugih dikcij, naslavljanje posameznih ✔ aspektov) Razlikovanje med spoli Ni razlikovanja med spoli Uporaba ženske glagolske oblike Ne uporablja se ženska glagolska oblika 31 ANALIZA PERCEPCIJ IN RAZUMEVANJA ENAKOSTI SPOLOV S STRANI POLITIČNIH STRANK ki so bile izbrane na podlagi ankete javnega mnenja, izvedene med 29. marcem in 5. aprilom s strani agen- cije Delo stik, bila zastavljena sle- deča tri vprašanja, ki smo jih v fazi priprave raziskave identificirali kot ključna in celostna: 1. Kaj razumete pod pojmom ena- kost spolov? 2. Ali se vam zdi, da je v Sloveniji za enakost spolov ustrezno po- skrbljeno? 3. Za kakšne ukrepe na področju Analiza percepcij enakosti zagotavljanja enakosti spolov in spolov s strani parlamenta- enakih možnosti žensk in mo- rnih političnih strank ških bi si prizadevali v Državnem zboru? Primerjalna analiza programskih izhodišč posameznih političnih Odgovore na vprašanja nam je strank sestoji iz dveh delov, po- poslalo 12 od 18 analiziranih poli-leg svojih ideološko-programskih tičnih strank, in sicer (stranke so izhodišč za upravljanje države in razvrščene v vrstni red glede na čas skupnosti, ki jih politične stranke prejema njihovih odgovorov): Nova zapišejo v svoje politične programe, Slovenija (NSi), Slovenska ljudska smo strankam namreč poslali še stranka (SLS), Stranka Alenke Bra-vprašalnik s tremi ključnimi vpra- tušek (SAB), Solidarnost, Socialni šanji, ki so njihovo razumevanje ozi- demokrati (SD), Zedinjena Sloveni-roma percepcije problematike ena- ja (ZS), Levica, Stranka modernega kosti spolov še bolj osvetlile in nam centra (SMC), Lista Marjana Šarca pomagale izdelati celostno primer- (LMŠ), Lista Andreja Čuša in Zele-jalno analizo razumevanja enakos- nih Slovenije (LAČiZS), Demokratič- ti spolov s strani političnih strank v na stranka upokojencev Slovenije Sloveniji. (DeSUS) in Slovenska nacionalna stranka (SNS), medtem ko odgovo- Zaradi predvidevanja, da so neka- rov nismo prejeli zgolj od Slovenske teri politični programi kot konven- demokratske stranke (SDS). V nacionalni zapisi splošnejših in bolj daljevanju bodo predstavljene naj-načelnih usmeritev neke politič- pomembnejše ugotovitve, ki sledijo ne opcije, iz svoje vsebine izpustili iz analize odgovorov tistih političnih problematiko, ki je predmet naše strank, ki so se na nedavnih volitvah analize, smo želeli vsem strankam uspele uvrstiti v parlament. Kraj-ponuditi možnost, da v vsakem pri- ši premislek o podanih odgovorih meru predstavijo svojo refleksijo o strank, ki se v parlament tokrat niso stanju, obravnavanju in prihodnjih uvrstile (so pa denimo pomemb-izziv na področjih enakosti spolov v no zastopane na lokalni in nadna-Sloveniji. cionalni politični ravni) pa sledi ob koncu tega poglavja. V ta namen so bila vsem strankam, Prvo vprašanje Kaj razumete pod 33 pojmom enakost spolov, je razkrilo prvo vprašanje celo predlagala za-pomembno razlikovanje med ra- menjavo termina enakosti z ena- zumevanjem enakosti spolov ali ra- kopravnostjo: “Razglasitev enakosti zumevanjem zgolj enakopravnosti med moškimi in ženskami bi lahko spolov. Težave z enakostjo in sklice- pripeljala do sistema kvot na vseh vanje na enakopravnost spolov nam področjih družbenega življenja saj v nadaljevanju pokažejo, da med bi morali zagotavljati popolno ena-strankami v aktualnem sklicu par- kost v zastopanosti obeh spolov na lamenta ni minimalnega strinjanja področjih, kjer spola nista enaka – o konceptu enakosti spolov, ki ga npr. na področju športa (vključitev nekateri sploh ne priznavajo, si zanj žensk v moške reprezentance in ne prizadevajo in namesto tega go- obratno). Zato predlagamo, da se vorijo raje o enakopravnosti spolov. namesto enakosti med spoloma Tovrstni opredelitvi sta seveda vse- uvede dikcijo: enakopravnost spo-binsko popolnoma različni in imata lov, enakovrednost, enake možnos-na konkretno življenje v družbi raz- ti, enake pravice, enako dostojan-lične posledice: termin ‘enakoprav- stvo moškega in ženske” (NSi). nost spolov’ je širši množici sicer morda bliže, ker se ga je uporablja- Glede na zgoraj zapisano, je mo-lo že v prejšnjem političnem siste- goče odgovore strank razvrstiti v mu. Vendar pa se z njim poudarja dve kategoriji. Stranke SAB (pou-predvsem pravno enakost moških darjanje enake obravnave ne glede in žensk. Sodobni koncept ‘enakost na spol), SD (enake pravice, enake spolov’ pa poleg pravno-formalne možnosti in enakovrednost), Le-podlage (de jure) enakosti, vsebuje vica (enakost je temeljno načelo še zavzemanje za enak položaj spo- človekovih pravic), LMŠ (enakost je lov, torej za dejansko (de facto) ena- potrebno živeti), DeSUS (širše razu-kost. Enakost po zakonu namreč mevanje enakih možnosti) in SMC, še ne zagotavlja enakega položaja ki poudarja de facto ustavno ena- žensk in moških v družb in različ- kopravnost sodijo v skupino strank, nih sferah njihovega delovanja. Če ki se zavedajo večplastnosti proble-govorimo zgolj o enakopravnosti, matike enakosti spolov in tako ena-izgubimo družbeni vidik enakosti; kost pred zakonom vidijo kot eno če govorimo o enakih možnostih in izmed večih plasti enakosti za kate-enaki udeležbi pri delitvi rezultatov re se moramo truditi in jo zagoto-družbenega razvoja, ne zanikamo viti na vseh področjih naših življenj. enakopravnosti, saj ta v ozadju še Na drugi strani pa so stranke, ki so zmeraj ostaja kot pravna podlaga mnenja, da gre pri uporabi besed- (Ministrstvo za delo, družino, social- ne zveze ‘enakost spolov’ za termi-ne zadeve in enake možnosti, 2018). nološko zmoto oziroma napačno dikcijo, saj naj bi konotacija slednje Medtem, ko si SAB, SD, Solidar- nakazovala na »politične implikaci-nost, LMŠ, Levica, LAČiZS in DeSUS je od ukinitve bioloških razlik med pri opredeljevanju enakosti spolov moškimi in ženskami do razvredno-pretežno pomagajo z besednimi tenja materinstva in očetovstva, saj zvezami ‘enaka obravnava’, ‘dejan- bi lahko v razglasitvi enakosti med ska enakost’ in ‘enake možnosti’, na spoloma očetovstvo nadomeščale strani NSi v večji meri vidimo skli- ženske in materinstvo nadomeš- cevanje na ‘enakopravnost’. Nova čali moški« (NSi). SNS je v odgov-34 Slovenija je tako v odgovoru na orih na vprašanja celo predlagala, da naj besedo enakost v vprašanju tavljajo, da glede na podatke »Evro-spremenimo za besedo enakopra- pskega inštituta za enakost spolov vost, saj da je enakost spolov “po- (EIGE) indeks spolne enakosti v poln nesmisl in izmišljotina tistih, ki Sloveniji znaša 68,4% in je tako nad negirajo naraven razvoj” (SNS). Po povprečjem EU28, ki znaša 66,2%; njihovem mnenju je ozadje kon- pri čemer opozarjajo, da je najvišja cepta enakosti spolov drugačno: stopnja spolne enakosti pri nas na “V ozadju je še hujši problem, ki se področju dostopa moških in žensk dotika omejevanja svetovne popu- do dohodkov, medtem ko smo se lacije. Na Tajskem počasi prihajajo najslabše odrezali na področju na-v javnost podatki in (ne le) razmišl- silja nad ženskami« (DeSUS). Ravno janja o tem, da so določeni ame- tako je bil v nekaj odgovorih pou-riški gospodarski krogi ob pomoči darjen prepad med zakonodajo in nekaterih baje vladno podprtih ra- uresničevanjem slednje. SAB je na ziskovalnih ustanov v kontracep- primer izpostavila, da »imamo dob-cijske tablete dodajale določene ro zakonodajo, a samo zakoni pač substance, ki so kasneje do te mere nikoli ne bodo dovolj za to, da bi vplivale na rast fetusa, da so se ro- stvari ‘štimale’« (SAB), čemur se pri-jevali brezspolniki (ali kot jih dek- družuje tudi LMŠ s stališčem, da je larira istanbulski dokument »tretji »na načelni ravni za enakosti spolov spol«), ki nimajo več reproduktivne dobro poskrbljeno /…/, bi pa se dalo zmožnosti” (SNS). Ob tem moramo še marsikaj postoriti v praksi« (LMŠ). poudariti, da tovrstna pojmovanja enakosti spolov niso uglašena s poj- V veliki večini so stranke prepozna-movanjem enakosti spolov kakršne le podobne problematične aspekte zasledimo v dokumentih Evropske enakosti spolov v Sloveniji. Najbolj unije ali drugih mednarodnih do- pogosto pa so bili izpostavljeni na-kumentih, ki urejajo to področje. slednji: pomanjkanje žensk na vod- stvenih položajih tako v politiki kot Na drugo vprašanje Ali se vam zdi, tudi v gospodarstvu ter prisotnost da je v Sloveniji za enakost spolov t. i. steklenega stropa (SAB, Levi-ustrezno poskrbljeno? so analizira- ca, SMC, LMŠ), plačna vrzel (SAB, ne stranke odgovarjale precej bolj Levica, SMC, DeSUS), usklajevanje raznoliko, enotne so si bile večino- družinskega in poklicnega življenja ma zgolj v tem, da gre pri enakos- (SD), nasilje nad ženskami in spolno ti spolov za področje ki terja še kar nadlegovanje (SD, Levica, DeSUS), nekaj prihodnjega dela. SD in Le- delitev domačih opravil (SAB, Levica na primer ugotavljata, da so vica) in potreba po več vloženega »prednost Slovenije izjemno dobri truda žensk za doseganje enakega kazalniki na svetovni ravni /…/, ven- položaja spolov v družbi (SAB: “V dar pa se je trend v zadnjih letih na Sloveniji se razlike v obravnavi mo-nekaterih področjih obrnil« (SD) ter, ških in žensk še vedno kažejo. Na da kljub temu, »da mednarodne najvišjih odločevalskih položajih v primerjave potrjujejo, da smo glede politiki in gospodarstvu so še vedno plačne enakosti v Sloveniji ob boku večinoma moški, in ne verjamemo, najbolj naprednim državam /…/, pa da je to zaradi neambicioznosti ali smo še daleč od končnega cilje, tj. nesposobnosti žensk”). popolne izenačitve priložnosti, ki se odraža skozi dejansko enako obrav- Levica se je v odgovoru stanje na navo« (Levica). Tudi v DeSUSu ugo- področju enakosti spolov naveza-35 la na aktualno politično ureditev: obeh spolov na področjih, kjer spo- “Velike razlike so vidne tudi na vsa- la nista enaka – na primer na pod-kdanji, neformalni ravni, kjer se žen- ročju športa«, s čimer lahko sklepa-ske soočajo z vsakodnevnimi pritis- mo da je njihov odnos do uvedbe ki in nadlegovanji. V kapitalizmu so kvot odklonilen. pogosto izkoriščene dvakrat: na de- lovnem mestu in v družini. Opravi- Glede plačne vrzeli je Levica opozo-jo večino neplačanega skrbstvene- rila na možno regresijo: “V Sloveniji ga dela, zaposlujejo pa se v slabše se je razlika med plačami moških in plačanih, »feminiziranih« poklicih. žensk od leta 2011 povečala za 4,5 Vsi pripadniki delovnih razredov so odstotka (seveda v škodo žensk), kar zapostavljeni pri napredovanju po nas uvršča med države z največjim družbeni lestvici, a med drugimi za- povečanjem razlike. Vidne so tudi postavljenimi skupinami imajo naj- razlike v stopnji revščine, še zlas-manjše možnosti prav ženske”. SD ti med starejšo populacijo, kjer so pa je izpostavila pomen osvešče- ženske izrazito na slabšem” (Levica). nosti, zlasti na področju razvijanja Po drugi strani pa je stranka DeSUS stereotipov in predsodkov, saj zaradi ravno majhno razliko med dohodki navidezne samoumevnosti “obstaja predstavila kot primer dobre prak-nevarnost, da se bo občutljivost na se: “Pod podatkih Evropskega inšti-enakost spolov zmanjševala zaradi tuta za enakost spolov (EIGE) znaša občutka samoumevnosti”. Levica indeks spolne enakosti v Sloveniji je posebej omenila še stigmatiza- 68,4% in je nad povprečjem EU28, cijo samskih žensk in problematiko ki znaša 66,2%; tako se naša drža-neupravičenosti žensk do biomedi- va med vsemi članicami EU uvršča cinske pomoči pri oploditvi. Slednja v „zlato sredino“- najvišja stopnja je prepoznala tudi potrebo po ubra- spolne enakosti pri nas je na pod-nitvi reproduktivnih pravic žensk, o ročju dostopa moških in žensk do katerih je tudi med kampanjo tekla dohodkov, medtem ko smo se naj-beseda. slabše odrezali na področju nasil- ja nad ženskami “(DeSUS). Slednje Stranke DeSUS, SD in Levica so se nam daje slutiti da je tudi področje med svojimi odgovori tudi kot edi- merjenja enakosti spolov zgolj prene opredelile do problematike re- ko statističnih podatkov, z očitno vščine starejših žensk, pri čemer nepoenoteno metodologijo, možno je stranka DeSUS navedla sledeče izkoristiti za manipulativne inter-podatke: »po podatkih iz l. 2015 je pretacije, ki ustvarjajo nerealno sli-povprečje tveganja za revščino v ko dejanskega stanja stvari v družbi. EU pri ženskah, starejših od 65 let, 15,8%, medtem ko je to tveganje pri Konkretnejših odgovorov nam niso ženskah nad 75 let že 17,8%, razmere predstavili edino v stranki SNS, kjer v Sloveniji pa so še nekoliko slabše« so zapisali, da enakosti spolov Slo- (DeSUS). NSi se je v odgovoru na veniji “še ni, razen včasih v kakšnem vprašanje o stanju enakopravnosti filmu znanstvene fantastike” (SNS). pri nas izrekla zgolj glede kvot (kot deloma že obstoječega ukrepa) na Zadnje, tretje vprašanje je temelji-vseh področjih družbenega življen- jo na predstavitvi konkretnih javnih ja, kar bi po njihovem mnenju po- politik oziroma ukrepov, ki jih posa-menilo, da bi »morali zagotavljati mezne stranke glede na analizirano 36 popolno enakost v zastopanosti tematiko predvidevajo. Vprašanje se je glasilo Za kakšne ukrepe na pod- v družini in zaščito žrtev”. Stranka ročju zagotavljanja enakosti spolov DeSUS poudarja zelo nizko število in enakih možnosti žensk in moških županij v sklopu problematike vkl-bi si prizadevali v Državenm zbo- jučevanja žensk na lokalno politič- ru?, pri čemer je samo stranka SNS no raven. V DeSUSu tudi menijo, odgovorila da se bodo “intenzivno da je poleg tega potrebno še pred-borili proti enakosti spolov”. Ostale vsem delo na področju zmanjšanja stranke so na tem področju prepo- tveganje revščine za starejše ženske znale še nekaj prostora za izvajanje (demografski sklad) in delo na za-sledečih ukrepov. NSi bi se še naprej konu o dolgotrajni oskrbi in na pre-zavzemala za partnerstvo zgolj med prečevanju nasilja nad ženskami. moškim in žensko in ne za enakost med spoli: »uveljavitev načela part- Najbolj obsežno pa se je glede ukre-nerstva v vseh segmentih življenja. pov za enakost spolov v svojem od- /…/ Partnerstvo v zasebnem okolju govoru opredelila, ter jih tudi razde-pomeni, da ženska in moški spo- lala, Levica. Izpostavili so potrebne štujeta medsebojno različnost, da ukrepe na področjih nevidnega dela sta odgovorna drug do drugega (neplačano skrbstveno delo), revšči-in da soglašata s pravično delitvi- ne med ženskami (ukrepi pozitivne jo nalog znotraj in zunaj družine«. diskriminacije za zagotavljanje pra-LMŠ na tem mestu kot relevantne vične skrbstvene in pokojninske po-prepoznava ukrepe za vzpodbudo litike, saj zaradi neplačanega gos-očetom, da se aktivneje vključijo v podinjskega dela med upokojenci vzgojo otrok, gospodinjska opravila in upokojenkami prihaja do velikih in izrabo starševskega dopusta ter razlik v pokojninah), zastopanosti in preseganje stereotipov o moških in enakega plačila (uveljavljanje kvot v ženskih delih ter poklicih. procesih odločanja na nacionalni in lokalni ravni, preprečevanje spolno SAB, SMC in LMŠ so se v svojih odgo- diskriminatornih praks v delovnih vorih opredelili tudi do kvot v gospo- kolektivih), materinstva (asistenca darstvu, za katere vsi zapišejo, da bi v obliki subvencioniranega varstva si v primeru izvolitve v Državni zbor, otrok ter podaljšanje in zakonsko aktivno prizadevali zanje. Temu se varovanje porodniškega dopusta), pridružuje tudi SMC, na načelni očetovstva (razširitev pravice do ravni pa še SD – »uveljavitev načela plačanega očetovskega dopusta), uravnotežene zastopanosti pri vseh reproduktivnega zdravja (prizade-imenovanjih za enako zastopanost vanje za pravico do biomedicinske žensk in moških na vodilnih položa- pomoči za vse in povečanje repro-jih v javni upravi in gospodarstvu«. duktivnih možnosti) in nasilja ter Slednji pod predvidene ukrepe seksizma (nadgradnja zakonskih dodajajo še “ukrepe za prepreče- določb ter dosledno izvajanje ukre-vanje razlik v plačilu za isto delo ter pov preventive in reševanja proble-uresničevanje ukrepov, predvidenih matike nasilja v družini). z novo Resolucijo o družinski politiki Temeljni poudarki odgovorov na za lažje usklajevanje poklicnega in drugo in tretje vprašanje s pozitiv-družinskega življenja, spremljanje nim odnosom do opisovanega, so učinkov in dosledno spoštovanje in zajeti v spodnji tabeli – kaj se ana-uveljavljanje enakosti žensk in mo- liziranim političnim strankam zdi ških ter spremljanje ukrepov nove problematično in za kaj bi si priza-ureditve za preprečevanje nasilja devale: 37 Opomba: Politične stranke si posamično prizadevajo še za nekatere druge ukrepe in stojijo za še drugimi usmeritvami – v tabeli prikazanih le najbolj pogostih 9. NSi SAB SD Levica SMC LMŠ DeSUS SNS Spodbujanje žensk na vodilnih in odlo- čevalskih položajih ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ ter t. i. stekleni strop Plačna vrzel ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ Usklajevanje poklic- nega in družinskega ✔ ✔ življenja Nasilje nad ženska- mi in spolno nadle- ✔ ✔ govanje ✔ Delitev domačih opravil ✔ ✔ ✔ Reproduktivne pra- vice žensk ✔ Spolni stereotipi ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ Aktivno očetovstvo ✔ ✔ Spolne kvote ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ so prestopile prag parlamenta in Kot je razvidno iz zgornje tabele so nam posredovale odgovor). Kot je bila največje pozornosti v pre- lahko vidimo, je prisotno (vsaj dek-jetih odgovorih deležna potreba larativno) zavedanje da se Slovenija po spodbujanju žensk za zasedan- še zmeraj bori s sistemskimi ovira-je vodilnih in odločevalskih polo- mi pri vključevanju žensk na odlo- žajev ter opozarjanje na učinke t. i. čevalske položaje (stekleni strop) in steklenega stropa, ki je po mnenju kasneje tudi s problemom neena-večine analiziranih strank v Sloveni- kega plačila za enako delo glede na ji še zmeraj neprebit. Slednje je kot spol posameznika, kar kaže na ne-ključni ukrep prepoznalo 6/8 strank doseženo enakost spolov v praksi (75% strank, ki so prestopile prag naše družbe in nam nalaga nadal-parlamenta in so nam posredova- jnje delo ter predvsem od izvoljenih le odgovore). Tem ukrepom sledijo strank zahteva konkretna dejanja ukrepi za preprečevanje plačne vr- za pripravo legislative ki bo nudila zeli, ki jo je izpostavilo kar 5/8 ana- okvirje za kulturo enakosti. 38 liziranih strank (62, 5 % strank, ki Malo več kot polovica strank se je ju ukrepov ter strujo, ki se na vse opredelila do pomembnosti pre- pretege trudi izpodbijati takšno ra-magovanja spolnih stereotipov (5/8 zumevanje z argumentom, da gre strank oziroma 62, 5 %). To pomeni, pri uporabi besedne zveze ‘enakost da se večina strank sicer zaveda ko- spolov’ za odpravljanje ‘bioloških renin problematike, a po drugi stra- razlik’, ki pa so po njihovem mnen-ni moramo pri analizi tega aspek- ju pomembne, potrebne in nekaj ta upoštevati tudi delež strank, ki naravnega. Takšno razumevanje pa se do tega niso opredelile oziroma potem pri predlaganih ukrepih vodi spolnih stereotipov, za katere vemo, prav v poglabljanje družbenih razlik da so pomembni usmerjevalci na- med spoloma in utrjevanje obsto- ših delovanj. To nadaljnje pomeni ječega spolnega reda, ki temelji na tudi da večina analiziranih politič- moški dominaciji in patriahalnem nih strank sicer razume večplast- pogledu na družino in žensko vlo-nost probelma neenakega obra- go v njej. V politični skupnosti, ki je vanja spolov v družbi in predvsem tako močno razdeljena na tako po-načinov iz katerih se ta obravnavan- membnem in kompleksnem vpra-ja rojevajo (primarna socializacija, šanju, ki vpliva na vse sfere naše stereotipi, spolno določene vloge, …) družbe, se bojimo da se v bližnji in kakšne posledice imajo, a da ob- prihodnosti še ne moremo nade-staja nezanemarljiv del političnega jati večinske politične volje za opo-prostora, ki se do tega ni opredelil. zarjanje, reflektiranje in ukrepanje Slednje je pomemben vidik razu- v smeri enake obravnave, enakih mevanja in vpeljave ideje enakosti možnosti in enakega položaja spo-spolov, ki mora imeti trdne temelje lov v naši družbi. Prav tako moramo tudi vizobraževalnem sistemu. opozoriti na nezanemarljivo pri- sotnost mnenja o enakopravnosti Prav tako so bile v podanih odgovo- spolov kot stanju dosežene enakos-rih v isti meri prisotne (5/8 analizira- ti, kar je zavajajoče in ne resnično. nih strank oziroma 62, 5% strank, ki Enakopravnost, ponovimo, je zgolj so podale svoje odgovore in se uvrs- pravna osnova za začetek udejanja tile v parlament) tudi opredelitve kulture enakosti spolov na vseh po-do spolnih kvot – dorčjih družbe in bi morala biti kot ponovno se je polovica analiziranih takšna tudi razumljena. političnih strank zavzela ZA spolne kvote, druga polovica pa proti njih- Analiza percepcij enakosti ovi uveljavitvi v gospodarstvu in politiki, četudi zanje vsaj v politiki ob- spolov s strani neparlamen-staja ustavna osnova. tarnih političnih strank Iz prejetih odgovorov lahko pod Kot smo že omenili, smo vprašanja črto sklenemo, da stranke prav za- poslali vsem strankam, ki jim je jav-radi različnega razumevanje tega, nomnenjska anketa agencije Delo kaj pomeni enakost spolov in ali stik med 29. marcem in 5. aprilom si za njo sploh prizadevajo, zago- pokazala več kot 1 % glasov na vo-varjajo tudi različne politike na tem litvah ter stranki SNS (naknadno, področju. Pri tem smo lahko opa- po izvolitvi). Na tem mestu je pred-zili vzporedni doktrini – tisto, ki ter- stavljena refleksija odgovorov, ki so min ‘enakost spolov’ sprejema ter bili prejeti od sledečih strank: Sloga brez težav uporablja pri snovan- venska ljudska stranka (SLS), Soli-39 darnost, Zedinjena Slovenija (ZS), odločanja žensk glede rojstva otrok) Lista Andreja Čuša in Zelenih Slove- ponovno postavljajo pod vprašaj; za-nije (LAČiZS), saj so te stranke kljub skrbljeni smo tudi nad tem, da je v temu, da niso del aktualnega skli- javnem diskurzu ponovno (v resnici ca parlamenta, vseeno zastopane ves čas) vzpostavlja diskriminatoren v slovenskem političnem prostoru, govor o ženskah” (Solidarnost). Tudi imajo svoje predstavnike na lokal- stranka Andreja Čuša in Zelenih ni in nadnacionalni ravni (SLS) in Slovenije je v odgovoru pokazala so nenazadnje bile tudi del televi- širše razumevanje pojma enakosti zijskih soočenj, ki jih analiziramo v spolov: “enakost spolov razumemo nadaljevanju publikacije. Ker torej skozi prizmo ekonomske neodvis-menimo, da je za prikaz celostne- nosti, usklajevanja poklicnega in za-ga razumevanja problematike ena- sebnega oziroma družinskega živl-kosti spolov nujno upoštevati vse janje, družbe znanja brez (spolnih) stranke, ki so del javnega politične- stereotipov, socialne vključenosti, ga prostora, sledi kratka analiza nji- zdravja, uravnotežene zastopanosti hovih odgovorov na vprašanja. žensk in moških in preprečevanja nasilja nad ženskami” (LAČiZS). Na prvo vprašanje Kaj razumete pod pojmom enakost spolov? so V odgovoru na drugo vprašanje Ali stranke, ki niso prestopile praga dr- se vam zdi, da je v Sloveniji za ena- žavnega zbora, odgovarjale na dva kost spolov dobro poskrbljeno? je različna načina, podobno kot par- bila LAČiZS edina izmed vseh ana-lamentarne stranke. Stranka SLS liziranih strank, ki je nedvoumno je denimo odgovorila da za njih označila dosedanje delo na podor-enakost spolov pomeni “predvsem čju uvajanja enakosti spolov kot odpravo diskriminacije na podlagi neuspešno. Zapisali so: “V kolikor spola, enakost na področju prava bi bilo za enakost spolov dobro in enakost možnosti” (SLS), med- poskrbljeno, ne bi takoj po Reso-tem ko je stranka Zedinjena Slove- luciji o nacionalnem programu za nija v odgovoru izenačila enakost z enake možnosti žensk in moških enakopravnostjo: “predvsem ena- 2005–2013 dobil novo Resolucijo kopravnost spolov, saj po našem za obdobje petih let. To je močno mnenju oba spola nikoli nista bila povezano tudi s postsocialističnim in nikoli ne bosta enaka. Če bi bila obdobjem, ko je prišlo do splošnih oba spola enaka, potem človeštva teženj po ponovni redomestika-sploh ne bi bilo, ker se ne bi bili ciji žensk, tako na duhodni kot na sposobni niti razmnoževati. Prob- predmetni ravni. Ena izmed takš- lem pa je vsekakor neenakopravna nih je zagotovo težnja po rekato-obravnava obeh spolov, kar bi bilo lizaciji. V tej točki vseeno velja ome-potrebno sistemsko urediti” (Zedin- niti, da smo po indeksu enakosti jena Slovenija). Stranka Solidarnost spolov (2017) med tistimi, ki smo je zapisala nujnost polne enakosti storili največji napredek”. Podobno spolov in se dotaknila tudi javnega kritični so bili tudi v stranki SLS, ki diskurza, ki v veliki večini temelji na je v odgovorih presenetila saj je kri-diskriminaciji žensk: “V stranki So- tizirala patriahalne vrednote, kljub lidarnost smo zaskrbljeni nad tem, temu da se kot stranka v večini na-da se nekatere že pridobljene pra- stopov prikazujejo (ali pa so se pri-vice in samoumevnosti (npr. ustav- kazovali) kot stranka tradicionalnih 40 no priznana pravica do svobodnega vrednot in tradicionalne družine: “v poslovnem svetu ženske sicer zase- V Zedinjeni Sloveniji so v odgovoru dajo več vodstvenih položajev kot v zapisali, da kot stranka niso prese-preteklosti, še vedno pa se soočajo nečeni, da v Sloveniji enakoprav-z večjimi težavami pri usklajevanju nosti med spoloma ni, saj da “živi-zasebnega in poklicnega življen- mo v ukradeni državi, ki temelji na ja kot moški. Ženske so praviloma sistemski diskriminaciji. Ta se ne tudi manj plačane za enako opravl- nanaša samo na spole, marveč smo jeno delo kot moški in v povprečju z njo soočeni tudi na drugih po- (v primerjavi z moškimi) mesec dni dročjih. Nas seveda najbolj zanima na leto delajo zastonj. V politiki pa politično področje, ki je prav tako že samo dejstvo, da so predpisane “urejeno” s sistemsko diskriminaci-spolne kvote govori o tem, da tudi jo. Celo politične stranke in njihovi na tem področju še nismo enaki. predstavniki smo načrtno sistems-Država bo morala narediti odločen ko diskriminirani. Zato niti na volit-korak v smeri izenačevanja mož- vah poslancev v Državni zbor ni za-nosti na tem področju, saj se morajo gotovljena enakopravna obravnava ženske na poklicnem in političnem vseh list, ki so izpolnile zakonske področju še vedno bolj truditi, da pogoje in nastopajo na volitvah. dosežejo enak položaj kot moški. Imamo celo sistemsko narejeno Poleg tega so v naši družbi še vedno “prvo ligo” (parlamentarne stran-precej zasidrane patriarhalne vred- ke) in” tretjo ligo” (neparlamenta-note in tradicionalna delitev doma- rne stranke). Niti na javnem zavodu čih opravil, po kateri se predvsem RTV Slovenija se stranke iz “prve” in od žensk pričakuje skrb za otroke, “tretje” lige ne morejo soočiti v vo-družino in dom, čeprav se je to v lilni kampanji, v zasebnih medijih zadnjih letih začelo spreminjati. Vse pa to področje sploh ni urejeno in več moških tako prevzema večji del je prepuščeno lastnikom – beri ka-tovrstnih opravil, več pa je tudi oče- pitalu. Nadaljnji problem je s finan-tovskih dopustov. Na državni ravni ciranjem, itd. Skratka diskriminacija moramo začeti bolj učinkovito sis- in neenakopravnost sta dobesedno temsko spodbujati enake možnosti načrtno vtkana v družbeni sistem spolov, da ženske ne bodo, tako kot kakršnega imamo, zato ga je nujno še vedno pogosto so, postavljene potrebno čim prej spremeniti” (Ze-pred težko odločitev med kariero ali dinjena Slovenija). družino” (SLS). Tretje vprašanje Za kakšne ukrepe Tudi v Solidarnosti so odgovorili, da na področju zagotavljanja enakos-enakost spolov še zdaleč ni dose- ti spolov in enakih možnosti žensk žena in da bo potrebnih še veliko in moških bi si prizadevali v Držav-ukrepov, med katere sami predla- nem zboru? je generiralo podobne gajo pozitivno diskriminacijo in za- rešitve oziroma predlagane ukre-konodajo, ki bo omogočila imple- pe, kot smo jih lahko že prebrali ob mentacijo njihov idej ter obenem analizi odgovorov parlamentarnih okrepila boj zoper nasilje nad otroki, strank. LAČiZS so tako poudarili ženskami in pripadniki deprivilige- problematiko plačne vrzeli, poziti-niranih skupin. Pri tem še posebno ven odnos do spolnih kvot in more-poudarjajo sodelovanje med civilno bitno uvedbo spolnih kvot za mesta družbo in politiko, da se uvaljavita in v javnih podjetjih. Zedinjena Slo-dosežeta enakost in enakopravnost. venija je zapisala da je prvi ukrep sprememba ustave in sprejetje no-41 vih zakonov, ki “bodo onemogočali je tudi, da so izmed štirih analizira-in sankcionirali kakršnokoli izsilje- nih neparlamentarnih strank kar tri vanje žensk v zvezi z njihovim na- izrazito progresivno odgovarjale na ravnim poslanstvom – rojevanjem vprašanja in opredeljevale koncep-otrok. Šele na ta način bomo zago- te patriarhalnih vrednot, spolnih tovili temelje za nastanek družbe stereotipov, tradicionalne vloge in svobodnih, enakopravnih ljudi in položaja žensk in delitve dela kot prihodnost, kakršno bi si želela veči- temeljnih problemov s katerimi se na ljudi – moških in žensk” (Zedinje- moramo spopasti (SLS, Solidarnost, na Slovenija). V Solidarnosti name- LAČiZS). Pomembna dodana vred-ravajo poleg sprejetja zakonodaje, nost odgovorov neparlamentarnih ki bo skrbela za enake izhodiščne strank pa je tudi njihovo poudarjan-možnosti moških in žensk, okrepiti je povezovanja civilne družbe, (ne) vlogo Varuha človekovih pravic “na vladnih organizacij in društev s po-področju oblikovanja, izvajanja in litiko, kar je nujno za implementaci-nadzora politik enakosti in nediskri- jo načel enakosti spolov v vse sfere minacije — prenos pristojnosti, člo- naših življenj in je, žal, nekaj na kar veških virov in sredstev z resornih etablirana politika večkrat pozabi. ministrstev in služb” (Solidarnost). Vse analizirane neparlamentarne V SLS pa kot ukrep za zagotavljanje stranke, razen Zedinjene Slovenije, enakosti spolov in enakih možnosti ki koncept enakosti spolov a priori moških in žensk vidijo spodbujanje zavrača, se zavedajo kompleksnosti delovanja ženskih zvez in društev ki jo vpeljava teh načel prinaša in zater “poglobljen, kakovosten in kar hteva ter nudijo sveže in širše rešitve najširši dialog med različnimi vlad- od uvedbe zakonodaje, ki pomeni nimi in nevladnimi organizacijami šele začetno točko življenja ideje o ter drugimi deležniki, s katerimi bi enakosti spolov v neki družbi. poiskali ustrezne rešitve” (SLS). Če poskusimo potegniti črto pod odgovore, ki smo jih prejeli od ne- parlamentarnih strank in jih pove- zati in primerjati z odgovori parla- mentarnih strank lahko vidimo, da se v obeh skupinah strank v dolo- čeni meri pojavlja načelno (ne)spre- jemanje pojma enakosti spolov in pozivi h govoru o enakopravnosti, pri čemer je nestrinjanje s koncep- tom manjše pri neparlamentranih strankah. Poleg tega je opazno, da so vse neparlamentarne stranke jasneje opredelile dosedanje de- lovanje na področju te problema- tike kot neuspešno, kar je logično, glede na to da za razliko od parla- mentarnih strank niso imele od- ločevalske moči in s tem ne nosijo odgovornosti za (ne)delo na omen- 42 jenih problematikah. Presenetljivo PRIMERJALNA ANALIZA PROGRAMOV PARLAMENTARNIH POLITIČNIH STRANK strank opredelili samo dve stranki in to sta bili Levica in SD. SD je tretji cilj svojega političnega programa Sa- mozavestna Slovenija poimenoval “Enake možnosti moških in žensk”, v zvezi s tem pa so tam zapisali: “Prednosti Slovenije na področju enakosti spolov so izjemno dobri kazalniki na svetovni ravni, kjer se povsod uvrščamo v sam vrh. To je rezultat več̌ desetletij dela in kon- kretnih ukrepov. Žal se je v zadnjih letih trend na nekaterih področjih obrnil, saj se denimo povečuje razli- Analiza programov političnih strank, ka v plačilu za isto delo med moški-ki predstavljajo aktualno sestavo mi in ženskami, resen problem pa parlamenta je temeljila na pregle- predstavlja visoka stopnja tveganja du dostopnih političnih programov revščine med starejšimi ženskami” strank glede na prej zastavljene (str. 33 njihovega programa). Poleg kriterije (raziskovalna vprašanja), ki njih je problematiko prepoznala še tvorijo naslednje štiri programske stranka Levica, ki je položaj žensk sklope: vloga in položaj žensk v slo- v naraščajoči stopnji revščine med venski družbi, enakost spolov, poli- starješimi ženskami opisala kot tični program in jezik, kontekstua- dvojno izkoriščanje: “Kapitalizem lizacija političnega programa. Tem ni samo sistem razrednega izko-ključnim programskim r sklopom iščanja in zapostavljanja, ampak smo dodali raziskovalna vprašanja tudi izkoriščanja in zapostavljanja na katera odgovore smo iskali v dos- na podlagi spola, etničnosti, narod-topnih programih političnih strank. nosti in drugih osebnih okoliščin. Analizo smo opravili na podlagi Ženske so pogosto izkoriščane dva-predvolilnih programov strank SDS, krat: na delovnem mestu in v dru-SD, SMC, DeSUS, LMŠ, NSi, Levica in žini” (str. 51 njihovega programa). SAB. Ob tem moramo poudariti, da Stranke SDS, DeSUS, LMŠ, NSi, SAB političnega programa stranke SNS in SMC vloge in položaja žensk v nismo prejeli, zato je stranka izvzeta slovenski družbi niso naslovile. iz analize, ki sledi. 2. PROGRAMSKI SKLOP: 1. PROGRAMSKI SKLOP: Enakost spolov Vloga in položaj žensk v slovenski družbi Raziskovalno vprašanje 2: Ali je ena- kost spolov v posameznem progra- Raziskovalno vprašanje 1: Ali se mu analizirane politične stranke program politične stranke v bese- eksplicitno omenjena? Če DA, koli-dilu opredeljuje do vloge in polo- kokrat in v kakšnem kontekstu (po- žaja žensk v slovenski družbi? Če zitivnem, negativnem)? DA, kolikokrat in na kakšen način? SMC, DeSUS, LMŠ, NSi, SAB in Do vloge in položaja žensk v naši SDS enakosti spolov ekspilcitno 44 družbi sta se izmed analiziranih ne omenjajo v svojih programih. Omeni jo zgolj Levica, ki je enakost vključuje tudi nerazlikovanje glede spolov (v pozitivnem kontekstu) na osebno okoliščino spol. Prav tako razdelala v istoimenskem poglavju je implicitno enakopravnost spolov svojega programa (ki sicer pred- podana v 43. točki programa (str. 5 stavlja podpoglavje razdelka Enake njihovega programa), kjer je zapisa-možnosti za vse, str. 53). Poleg Le- no, da mora biti “družina sklop ena-vice je enakost spolov eksplicitno, kopravnih in demokratičnih odno-in to večkrat, omenila še SD. Naj- sov med člani, pri čemer so koristi prej v pozitivnem kontekstu glede otrok najpomembnejše vodilo”. Le-doseganja dobrih rezultatov Slo- vica je v svojem programu “Blaginja venije na področju enakosti spolov za vse, ne le za peščico” identificira- (“Prednosti Slovenije na področju la največ različnih vidikov enakosti enakosti spolov so izjemno dobri spolov med vsemi strankami: “Kre-kazalniki na svetovni ravni, kjer se pijo se pritiski na reproduktivne pra-povsod uvrščamo v sam vrh”, str. vice žensk (npr. pozivi k prepovedi 33 njihovega programa), drugič je splava), plačna neenakost, s krhan-enakost spolov eksplicitno omen- jem socialne države pa naraščajo jena še v sklopu tretjega cilja njih- tudi bremena, ki jih v gospodinjstvu ovega programa “Enake možnosti nosijo predvsem ženske” (str. 52 nji-moških in žensk”, v pozitivnem kon- hovega programa). tekstu. Konkretno je zapisano: “Za- radi primerjalno dobrih rezultatov V programu stranke SD je enakost Slovenije na tem področju obstaja spolov ravno tako podana na različ- nevarnost, da se bo občutljivost na ne načine, kar je razvidno iz njiho-enakost spolov zmanjševala zara- vih predvidevanih ukrepov na več di občutka samoumevnosti” (str. podorčjih, ki zadevajo enakost spo-33 njihovega programa). Besedno lov: “dosledno spoštovanje in uvel-zvezo enakost spolov sta v svojih javljanje enakosti žensk in moških, programih omenili zgolj 2 politični uveljavitev načela uravnotežene za-stranki (od 8 analiziranih) kar pred- stopanosti pri vseh imenovanjih za stavlja zgolj 25 %. enako zastopanost žensk in moških na vodilnih položajih v javni upravi Raziskovalno vprašanje 3: Ali je ide- in gospodarstvu, sprejem ukrepov ja o enakosti spolov znotraj vsebi- za preprečevanje razlike v plačah ne programa posamezne politične za isto delo, spremljanje učinkov stranke implicitno podana (npr. z nove ureditve za preprečevanje na-drugačnim pojmovanjem)? Če DA, silja v družini in zaščito žrtev, ures-kolikokrat in na kakšen način? ničevanje ukrepov, predvidenih z novo Resolucijo o družinski politiki, Stranke DeSUS, LMŠ, in NSi niso im- za lažje usklajevanje poklicnega in plicitno omenile enakosti spolov v družinskega življenja” (str. 33 njiho-svojih programih. Po drugi strani pa vega programa). SMC je v razdelku so Levica (ki v programu naslavlja programa, ki se sicer dotika varnosti koncepte očetovstva, materinstva, v Sloveniji, zapisal ničelno toleranco reproduktivnih pravic), SD in SDS do nasilja v družini in do sovražneenakost spolov večkrat tudi im- ga govora, kar bi se lahko razumelo plicitno naslovile. SDS je v 12. točki kot latentno dotikanje problema-programa (str. 2 njihovega progra- tike enakosti spolov; podobno so ma) zapisala opredelitev človeške- zapisali tudi v programu stranke ga dostojanstva, ki med drugim SAB, ko so posredno, preko ideje o 45 brezplačnih vrtcih in višjih pokoj- Stranke, ki so se zavezale k podajan-ninah, govorili tudi o spremembah ju zakonodajnih predlogov za izena področju enakosti spolov, čeprav načevanja položaja moških in žensk sami tega niso artikulirali na tak na- v družbi so Levica, SD in SMC, med- čin. tem ko se v programih za to niso zavzele stranke DeSUS, LMŠ, SDS, Vsaj latentno in implicitno se je ka- NSi in SAB. To pomeni da je v svojih kršnegakoli podorčja ki zadeva ena- programih 37,5 % političnih strank, kost spolov (od nasilja v družini do ki smo jih analizirali predvidelo za-brezplačnih vrtcev) dotaknilo 5 od konodajne ukrepe, ki bi pripomogli 8 strank, ki smo jih analizirali, kar k izenačevanju položaja moških in predstavlja 62,5 %. žensk v naši družbi. V nadaljevan- ju predstavljamo podrobne ukrepe Raziskovalno vprašanje 4: Ali posa- kot so jih zapisale stranke v svojih mezna politična stranka v svojem programih, saj menimo, da nam programu ženske obravnava kot tudi analiza predvidenih ukrepov ranljivo skupino družbe, ki ji je po- pomaga razumeti razumevanje, ki trebno zagotoviti enake možnosti? ga posamezne stranke do proble- Če DA, na kakšen način in s kakšni- matike enakosti spolov trenutno mi konkretnimi ukrepi? gojijo. Nobena izmed analiziranih politič- Navedeni ukrepi strank: nih strank žensk v svojem program ne obravana kot ranljivo družbeno Levica je predloge svojih ukrepov skupino. razdelila na dve večji skupini: star- ševstvo in socialno pravičnost. Za Raziskovalno vprašanje 5: Ali se po- izboljšanje položaja starševstva so samezna politična stranka v svojem predvideli sledeče ukrepe: “Mate-programu (načelno) zavzema za rinstvo: z asistenco v obliki subven-spodbujanje širjenja enakih mož- cioniranega varstva otrok, podalj-nosti žensk in moških? šanjem in zakonskim zavarovanjem porodniškega dopusta ženskam Na načelni ravni se za spodbujanje želimo omogočiti, da se bodo od- širjenja enakih možnosti zavzema- ločale za materinstvo tedaj, ko to jo stranke Levica, SD, SDS in SMC, želijo, brez diskriminatornih posle-medtem ko tega ni zanznati niti na dic za svoj položaj na trgu dela in načelni ravni v programih strank realizacijo poklicnih karier. Ustavno DeSUS, LMŠ, NSi in SAB. Iz tega sle- zajamčena svoboda načrtovanja in di, da se za širjenje enakih možnosti realizacije družine ne sme biti na na načelni ravni v svojem programu račun osebne, poklicne in ekonom-zavzema polovica (4/8, 50 %) analizi- ske nesvobodnosti žensk. Očetov-ranih strank. stvo: širili bomo pravice iz naslova očetovstva in se zavzemali za pozi- Raziskovalno vprašanje 6: Ali se tivnejši odnos do aktivnega očetov-je posamezna politična stranka v stva, s posebnim poudarkom na ob-svojem programu zavezala k priza- dobju prvih treh let po otrokovem devanju za zakonodajne predloge rojstvu; razširili bomo pravico do na področju izenačevanja položaja plačanega očetovskega dopusta. žensk in moških v družbi? Socialno starševstvo: poenostavili in 46 skrajšali bomo postopke posvajanja otrok in izenačili dejanske možnosti spolno diskriminatorne razmere v tako samskih oseb kot heterosek- delovnih kolektivih, v kariernem po-sualnih in homoseksualnih parov teku posameznic in posameznikov, za socialno starševstvo. Istospolnim v polju javnosti in politike. Prizade-parom bomo omogočili sklenitev vali si bomo sistemsko preprečevati zakonske zveze in posvojitev otrok. ekonomsko degradacijo zaposlenih Reproduktivno zdravje: prizadevali v t. i. spolno preferenčnih (femini-si bomo za zakonske in družbene ziranih, maskuliniziranih) poklicih pogoje, v katerih sta reproduktivno in zagotavljati enake karierne mož- zdravje in pravica do biomedicinske nosti v teh poklicih ne glede na spol. pomoči pri ohranjanju reproduktiv- Sistemsko bomo podprli ukrepe, ki nega zdravja in reproduktivnih mož- pospešujejo doseganje enakomer-nosti in izbir povsem izenačena za ne zastopanosti spolov v procesih vse ljudi. Razvijali in podpirali bomo družbenega življenja in odločanja vrste javnih podpornih storitev in na nacionalni in lokalni ravni, tudi z pomoči družinam za kakovostnejše uveljavljanjem kvot” (str. 54 njihove-usklajevanje družinskih in preživet- ga programa). venih obveznosti tako za moške kot za ženske” (str. 53 njihovega progra- SD je v svojem programu predvi-ma). V delu, ki so ga poimenovali dela sledeče zakonodajne ukrepe: Socialna pravičnost so v Levici zapi- “dosledno spoštovanje in uveljavl-sali: “Potrebno je z zakonskimi ukre- janje enakosti žensk in moških, pi prepoznati in regulirati proble- uveljavitev načela uravnotežene za-matiko neplačanega skrbstvenega stopanosti pri vseh imenovanjih za dela (za otroke, partnerje, starše, enako zastopanost žensk in moških gospodinjstvo), ki ga večinoma še na vodilnih položajih v javni upravi vedno opravljajo ženske. Stremimo in gospodarstvu, sprejem ukrepov k temu, da bi bil ta ogromen delež za preprečevanje razlike v plačah družbeno nepogrešljivega, zakon- za isto delo, spremljanje učinkov sko pa neprepoznanega in neplača- nove ureditve za preprečevanje nanega dela, ustrezno razpoznan, silja v družini in zaščito žrtev, ures-ovrednoten in nagrajen. Nadgra- ničevanje ukrepov, predvidenih z dili bomo zakonske določbe in do- novo Resolucijo o družinski politiki, sledno izvajali ukrepe preventive in za lažje usklajevanje poklicnega in reševanja problematike domačega družinskega življenja” (str. 33 njiho-nasilja. Žrtve nasilja so v večini žen- vega programa). ske in otroci, katerih zaščito je treba okrepiti, uvesti pa tudi preventivne SMC je v uvodu svojega programa ukrepe za preprečevanje tovrstne- Bolje za vse sicer predstavila “var-ga nasilja, ki je v Sloveniji razpoznan no Slovenijo” kot državo, ki se začne in pereč socialni problem. V sklopu “v družini in medsebojnih odnosih, reševanja družbene problematike zato se borimo za ničelno toleran-revščine bomo zagotovili pravično co do družinskega nasilja in proti socialno skrbstveno in pokojninsko sovražnemu govoru v javni komu-politiko predvsem do statistično nikaciji. Močnejši kot bomo gospo-najrevnejše nacionalne populacije, darsko in v spoštovanju člove- kovih tj. žensk po 65. letu starosti, tudi s pravic, trdnejši bo naš mednarodni pozitivno diskriminatornimi ukre- varnostni položaj” (str. 3 njihovega pi. Na podlagi dopolnjene zakono- programa), a v nadaljevanju progra-daje bomo dosledno preprečevali ma teh vsebin niso opredelili glede 47 uvedbe (ali spremljanja obstoječe) 3. PROGRAMSKI SKLOP: posebne zakonodaje na tem pod- Politični program in jezik ročju, namesto tega so večjo po- zornost namenili uvedbam kvot. Raziskovalno vprašanje 8: Ali Zapisali so, da se zavzemajo za “bolj program posamezne politične uravnoteženo zastopanost med stranke uporablja žensko glagolsko spoloma na političnih položajih in obliko? javnih funkcijah. Izenačitev deleža zastopanosti spolov pri kandidiran- Program nobene od analizira-ju na volitvah v DZ, lokalnih volitvah nih političnih strank ni uporabl-in Evropski parlament (na 40 %)” jal ženske glagolske oblike. Zgolj v (str. 21 in str. 26 njihovega progra- program Levice je ženska glagolska ma). oblika uporabljena enkrat, in sicer v množini. Raziskovalno vprašanje 7: Ali se program posamezne politične Raziskovalno vprašanje 9: Ali strank opredeljuje do uvedbe kvot program posamezne politične kot ene izmed možnosti za dose- stranke sploh razlikuje med spolo-ganje boljše zastopanosti žensk na ma? vodilnih položajih? Če DA, kako, na kakšen način? Vse analizirane stranke med spo- loma razlikujejo zelo malokrat, naj- Do kvot se je v svojih političnih večkrat kadar volilno telo označijo program opredelila manjšina ana- za “državljane in državljanke”, “po-liziranih strank (3/8, oziroma 37,5 % sameznike in posameznice” ali pa analiziranih strank), med njimi so “Slovenke in Slovence”. Levica (“Sistemsko bomo podprli ukrepe, ki pospešujejo doseganje Raziskovalno vprašanje 10: Koliko-enakomerne zastopanosti spolov krat je v programu posamezne po-v procesih družbenega življenja in litične stranke omenjena beseda odločanja na lokalni ravni, tudi z ženska? Kolikokrat je v programu uveljavljanjem kvot” str. 54), SMC (v omenjena beseda moški? programu so predlagane 40 % kvo- te kot rešitev za zastopanje žensk v Programi strank DeSUS, LMŠ in organih odločanja) ter SD, ki kvot SDS teh dveh besed niso uporabi-sicer ne omeni eksplicitno, piše pa li, medtem ko je v programu Levice o načelni pomembnosti “nadaljeva- beseda ženska zapisana 14-krat, be-ti s povečevanjem števila žensk na seda moški pa 2-krat. V programu položajih odločanja” (str. 33), v zvezi stranke NSi je beseda ženska upo-s čimer kot ukrep navajajo “uvelja- rabljena sedemkrat, beseda moški vitev načela uravnotežene zastopa- pa trikrat, v programu stranke SAB nosti pri vseh imenovanjih za ena- pa beseda moški sploh ni uporabl-ko zastopanost žensk in moških na jena, medtem ko je bila dvakrat vodilnih položajih v javni upravi in uporabljena beseda ženska. SD je v gospodarstvu” (str. 33). Preostale programu besedo ženska uporabi-analizirane stranke se do kvot v svo- la 8-krat, besedo moški pa štirikrat, jih programih niso opredelile. SMC pa besedo ženska enkrat in besedo moški nobenkrat. 48 Raziskovalno vprašanje 11: Kateri samostalniki so v programu posa- dotikajo vprašanja enakosti spolov v meznih političnih strank najpogos- svojem programu izrazilo 25 % ana-teje prisotni ob besedi ženska (npr. liziranih parlamentarnih strank. V družina, mati, domovina, politika, programu sta svoji (nasprotni) sta-rodnost ipd.)? Kateri samostalniki lišči do le-teh tako navedli zgolj NSi so v programih prisotni ob besedi in Levica. V NSi podpirajo zapis v 53. moški? členu Ustave – “Država varuje druži- no, materinstvo, očetovstvo, otroke Stranka Levica je ob besedi ženska in mladino ter ustvarja za to varstvo zapisala naslednje besede – izko- potrebne razmere” ter podpirajo riščane, družina, delovno mesto, tradicionalno pojmovanje družine pravice (reproduktivne), breme, (mati in oče). Kot eno izmed svojih porodniški dopust, ekonomska ne- politik v programu stranka nava-svobodnost, neplačano skrbstveno ja spremembo negativnih demo-delo, žrtve nasilja; ob besedi mo- grafskih trendov prek povečanja ški pa – usklajevanje preživetvenih rodnosti, spodbujanja več otrok na in družinskih obveznosti. NSi je v eno žensko in okrepitve družinske programu besedo ženska (z izjemo politike, ipd. (str. 118–125 njihovega o nevtralni omembi o pokojninah programa). Za okrepitev družinske za moške in ženske, str. 67 njihove- politike med drugim predlaga, da ga programa) posebej omenil le v se mladim od 6. razreda OŠ naprej poglavju o družinski politiki, omen- v okviru kurikula sistematično pro-jene pa so v povezavi z rodnostjo, movira oziroma pozitivno predstavl-materinstvom, družino in otroki ja zakonsko in družinsko življenje (npr. str. 125 njihovega programa). kot vrednoto. Družino pojmuje v SAB je ob besedi ženska zapisal na- tradicionalnem smislu, zakon vidi silje, opora, vodilna mesta v politiki kot zakon med moškim in žensko. in družbi, spoštovanje, medtem ko Stranka izrecno nasprotuje “trenut-je SD najpogosteje ob besedi žen- ni promociji protidružinskih vred-ska napisal enakost in zastopanost. not s strani medijev”. Glede ustavne pravice do splava je moč sklepati, 4. PROGRAMSKI SKLOP: da stranka pravici nasprotuje, saj Kontekstualizacija politične- pri opisovanju trenutnega zdrav-stvenega varstva družin v Sloveniji ga programa – spolna navaja tudi (pre)veliko dostopnost občutljivost do (hormonske) kontracepcije (str. 118). Nadalje stranka zapiše, naj se Raziskovalno vprašanje 12: Ali se ženskam, ki razmišljajo o umetni program posamezne politične prekinitvi nosečnosti, nudi ustrezna stranke opredeljuje do ustavno že psihosocialna podpora v tem pro-zagotovljenih pravic, ki so temelj cesu, ki ji bo pomagala pri odločitvi ideje o enakosti, enakopravnosti in in ji objektivno predstavila vse mož- enakovrednosti spolov, kot sta na nosti, ki jih ima v tem položaju. (str. primer 53. člen ustave in 55. člen 125 njihovega programa). ustave? Če DA, na kakšen način? Levica se je v programu teh vpra- Stranke DeSUS, LMŠ, SAB, SD, SDS šanj lotila širše in naslovila neopat-in SMC se do omenjenih svoboščin riarhalizem, ki naj bi po njihovem v niso opredelile, kar pomeni da je povezavi s kapitalizmom omogočal svoj odnos do ustavnih pravic ki se širjenje idej o prepovedi splava: “Glo-49 balizirani neoliberalni kapitalizem ma). SD pa je izrazila konkretno za-je v vedno tesnejši navezi z umiran- vezo za vztranjanje na “ničelni stop-jem demokracije in neopatriarha- nji tolerance do nasilja vseh oblik, lizmom. V deželah nekdanjih evro- tudi spolnega nadlegovanja” (str. pskih socializmov je z restavracijo 33). V zvezi s tem kot ukrep v stranki kapitalizma sovpadla tudi repatriar- SD predvidevajo spremljanje “učin-halizacija družbe. Krepijo se pritis- kov nove ureditve zapreprečevanje ki na reproduktivne pravice žensk nasilja v družini in zaščito žrtev” (str. (npr. pozivi k prepovedi splava), 33 njihovega programa). plačna neenakost, s krhanjem so- cialne države pa naraščajo tudi bre- Raziskovalno vprašanje 14: Ali mena, ki jih v gospodinjstvu nosijo program omenja nasilje v družini? predvsem ženske” (str. 52 njihovega Če DA, v kakšnem kontekstu? programa). Glede 53. člena Ustave in definicije družine pa zapišejo, da SMC v uvodu programa omeni nu-bodo” izenačili dejanske možnosti jnost ničelne tolerance do nasilja tako samskih oseb kot heterosek- v družini, prav tako Levica govori o sualnih in homoseksualnih parov nasilju “katerega žrtve so največ- za socialno starševstvo. Istospolnim krat ženske in otroci”, podobno tudi parom bomo omogočili sklenitev SD in SDS, ki v 43. točki programa zakonske zveze in posvojitev otrok” zapiše: “Da bi družina delovala kot (str. 53 njihovega programa). blažilec družbenih pretresov, ji je treba pomagati pri zagotavljanju Raziskovalno vprašanje 13: Ali avtonomnosti, ekonomske neod- program posamezne politične visnosti, zasebnosti in varnosti, kar stranke omenja nasilje nad ženska- pomeni tudi preprečevanje zlorab mi? Če DA, v kakšnem kontekstu? in nasilja znotraj družine. Le tako se Programi strank DeSUS, LMŠ, NSi, bo v njej razvijal svoboden, moralno SAB4, SDS in SMC5 ne omenjajo na- trden, kritičen in odgovoren posa-silja nad ženskami. Kar pomeni, da je meznik, zrela osebnost, ki bo skupaj nasilje nad ženskami in ukrepi pro- s sebi podobnimi zmožna obliko-ti njemu v programe zapisalo zgolj vati civilno moč, ki bo sodelovala in 25 % (2/8) analiziranih strank. Levi- oblikovala splošna pravila življenja ca je v svojem programu tako za- v družbi” (str. 5 njihovega progra-pisala: “Nadgradili bomo zakonske ma). Iz tega sledi, da se je do nasilja določbe in dosledno izvajali ukrepe v družini v svojih političnih progra-preventive in reševanja problema- mih opredelilo 37, 5 % kar predstavl-tike domačega nasilja. Žrtve nasilja ja 3/8 analiziranih političnih strank. so v večini ženske in otroci, katerih zaščito je treba okrepiti, uvesti pa Raziskovalno vprašanje 15: Ali tudi preventivne ukrepe za prepre- program posamezne politične čevanje tovrstnega nasilja, ki je v stranke naslavlja plačno vrzel med Sloveniji razpoznan in pereč socialni spoloma v Republiki Sloveniji? Če problem” (str. 54 njihovega progra- DA, na kakšen način? 4 Omenjano je nasilje nad ženskami v izjavi članice stranke, ni pa del programa stran- ke SAB. 50 5 Omenjena je ničelna stopnja tolerance do nasilja v družini, ne pa nasilje nad ženskami. no. Do vloge žensk v okviru dol- Stranki, ki edini v programih naslo- gotrajne oskrbe se stranka ne opre-vita problematiko plačne vrzeli sta deljuje (str. 55). Podobno so zapisali Levica, ki jo omenja kot plačno ne- tudi v programu stranke SD, kjer so enakost, ki jo je potrebno odpraviti dolgotrajno oskrbo opredelili kot (str. 52) in SD, ki kot ukrep za vzdr- kritično točko financiranja in zapi- ževanje enakosti spolov navajajo sali, da ji nameravajo zagotoviti “do- »sprejem ukrepov za preprečevanje datna sredstva s prestrukturiranjem razlike v plačah za isto delo« (str. 33). proračunskih odhodkov” (str. 63 nji-Preostale stranke, ki predstavljajo hovega programa). O dolgotrajni 75 % analiziranih parlamentarnih oskrbi je govora v delu programa, strank (6/8) DeSUS, LMŠ, NSi, SAB, ki je sicer namenjen programskem SDS in SMC o tej problematiki niso načrtovanju proračuna, pri čemer pisale o svojih programih. vloga žensk v dolgotrajni oskrbi ni posebej omenjena. Tudi v stranki Raziskovalno vprašanje 16: Ali se SAB to naslavljajo kot splošen prob-program posamezne politične lem, brez da bi kontekstualizirali vlo-stranke opredeljuje do problemati- go žensk v dolgotrajni oskrbi. Edi-ke dolgotrajne oskrbe? Kako v okvi- ni, ki to zapišejo so Levica: “Uvedli ru tega razume vlogo žensk? bomo solidarnostno dajatev na vse dohodke, iz katere se bo plačevala Do problematike dolgotrajne oskr- oskrba starostnikov tako v domovih be se v programih opredeljujejo za starejše kot v obliki pomoči na stranke Levica, NSi, SAB, SD in SMC, domu. « In kasneje še poudari prob-kar pomeni da se je do tega prob- lematiko starejših žensk: »Potrebno lema v programu opredelilo 62,5 je z zakonskimi ukrepi prepoznati % (5/8) analiziranih strank. SMC se in regulirati problematiko neplača-zavzema za program dolgotrajne nega skrbstvenega dela (za otroke, oskrbe in predlagajo bolj dostopen partnerje, starše, gospodinjstvo), sistem in pa novo zavarovanje za ki ga večinoma še vedno opravl-dolgotrajno oskrbo, pri čemer vlo- jajo ženske. Stremimo k temu, da ga žensk ni posebej izpostavljena. bi bil ta ogromen delež družbe-Podobno se opredeljuje tudi NSi, ko no nepogrešljivega, zakonsko pa prepoznava, da dolgotrajna oskrba neprepoznanega in neplačanega še ni zakonsko urejena in poudarja, dela, ustrezno razpoznan, ovredno-da je potrebno slediti razvoju al- ten in nagrajen. V sklopu reševanja ternativnih ustanov za dolgotrajno družbene problematike revščine oskrbo, zagotavljati širitev zdrav- bomo zagotovili pravično socialno stvene oskrbe (tudi preko ponudbe skrbstveno in pokojninsko politiko storitev na domu in v obliki sosed- predvsem do statistično najrevnej-ske pomoči), ter zagotavljati finanč- še nacionalne populacije, tj. žensk ne dajatve tako za tiste osebe, ki so po 65. letu starosti, tudi s pozitivno odvisne od drugega, kot tudi za po- diskriminatornimi ukrepi” (str. 53 in sameznike, ki izvajajo neformalno str. 54 njihovega programa). pomoč. Tiste storitve, ki pa se zago- tavljajo izključno preko zavarovanja Raziskovalno vprašanje 17: Ali se za dolgotrajno oskrbo morajo sle- program posamezne politične diti temeljnemu načelu, in sicer da stranke opredeljuje do usklajevanja je preventiva pred rehabilitacijo ter družinskega in zasebnega življen-kratkotrajna oskrba pred dolgotraj- ja? Če DA, na kakšen način? 51 Stranke DeSUS, LMŠ in SDS se do deljuje tudi na mestu poimenova-uskaljevanja poklicnega in družin- nem “Kakovost življenja v dolgoživi skega življenja niso opredelile, kar družbi”, kjer je prvi cilj izboljšanje pomeni da je usklajevanje poklic- položaja družin. V zvezi s tem so zanega in družinskega življenja kot pisali, da je “Slovenija kot napredna problematiko prepoznalo 62,5 prepoznana predvsem zaradi pol- % (5/8) analiziranih strank v svo- nega vključevanja žensk na trg dela jih programih. Do tega vprašanja z javnimi storitvami, ki to omogoča-se je tako opredelila Levica, ki je v jo (dostopni vrtci, prehrana v šolah, programu zapisala “Razvijali in pod- mreža domov za starejše)” (str. 28 pirali bomo vrste javnih podpornih njihovega programa), poleg ukre-storitev in pomoči družinam za ka- pov za “boljše usklajevanje poklic-kovostnejše usklajevanje družinskih nega in družinskega življenja”, so in preživetvenih obveznosti tako za na tem mestu sicer navedeni še moške kot za ženske” (str. 53 njiho- naslednji ukrepi: “implementacija vega programa). že sprejete zakonodaje in resolucije, ki bistveno izboljšuje položaj družin, Tudi v NSi so se opredelili do tega višja splošna dohodninska olajšava, problema, saj vidijo v tem pomem- olajšava za rešitev stanovanjskega ben ukrep pri krepitvi družinske problema in drugi ukrepi za druži-politike in doseganju zastavljenega ne (npr. brezplačni vrtec, najem-cilja povečevanja rodnosti. Spodbu- na stanovanja)” (str. 28 njihovega jati želijo družinsko življenje, odlo- programa). Poleg omenjenih sta se čitve za poroko in trajanje zakonov – do problematike opredili še stran-npr. za poročene pare dodatni dan ki SMC (s poudarjanjem ustvarjan-rednega letnega dopusta vsake- ja družinam prijaznega delovnega mu od zakoncev, oprostilo plačila okolja, gibljivim delovnim časom in prispevkov za najem delavca/ke, ki možnostjo otroškega varstva v pod-nadomesti delavko na starševskem jetjih) ter SAB na implicitni ravni s dopustu, ipd. S takšnimi ukrepi želi- poudarjanjem brezplačnih vrtcev jo povečati odločanje za družinsko za vse družine. življenje ter pozitivno naravnanost delodajalcev do zanositve delavk, Razprava in refleksija prim-zagotovo pa ne podpirajo ali spod- bujajo odločanja za karierno pot erjalne analize političnih med ženskami – sprejeti je torej programov parlamentarnih potrebno ukrepe, ki bodo ženske strank (in moške) spodbudili k odločitvi za družinsko življenje in otroke, ne pa Prvi pogled na analizo političnih k poklicnemu življenju (str. 124 njih- programov parlamentarnih strank ovega programa). glede enakosti spolov nam pokaže, Stranka SD v programu kot ene- da se večina strank v svojih politič- ga izmed ukrepov za vzdrževanje nih programih ne odloča za identi-enakosti spolov v programu navaja fikacijo, analizo in refleksijo položaja “uresničevanje ukrepov, predvide- ki ga v družbi zasedamo v povezavi nih z novo Resolucijo o družinski z našim spolom. Kot dejstvo je to politiki, za lažje usklajevanje poklic- gotovo zelo povedno, sploh če ob nega in družinskega življenja” (str. tem pomislimo na nekatere ne-33 njihovega programa). Do tega strpnosti do ženskega spola, ki jih 52 vprašanja se program sicer opre- je razkrila minula kampanja za par- lamentarne volitve (spomnimo se SD. Iz tega lahko zaključimo, da je burnih debat o spolnih kvotah in nujno javno izobraževanje in osveš- odkritih idejah o omejevanju ustav- čanje o pomenu in kompleksnosti no zagotovljenih pravic žensk) in, (in s tem tudi takšni implementa-ki jih razkrivajo grozljivi podatki o ciji) o problematiki enakosti spo-nasilju nad ženskami (in nasilju v lov, saj nas pristajanje na diskurze družini), plačni vrzeli med moškimi enakopravnosti sili v status quo, ki in ženskami, vsakdanjimi praksami ne nudi enakih možnosti za oba spolne dominacije ki so jim podvr- spola. Nadalje je analiza pokazala, žene ženske in spolni diskriminaciji, da so implicitno sicer stranke v po-ki ne gre v kontekstu ideje o enakih litičnih programih enakost spolov možnostih za vse. omenjale večkrat – omenilo jo je 62,5 % strank, pa vendar je dejstvo, Tudi zato, ker v političnem prosto- da obstajajo kar tri stranke (DeSUS, ru še vedno obstajata nestrinjanje z NSi in LMŠ), ki tega niso zapisale še idejo enakosti spolov in delež strank, bolj pomembno, saj kaže na očiten ki se zavzemajo za enakopravnost obstoj ideje, da je enakopravnost namesto enakost, nas ne presene- med spoloma že dosežena, kar je ča, da ta problematika v programih sploh presenetljivo pri stranki LMŠ, političnih strank ni (zadostno) vse- ki je tokrat prvič pisala svoj program bovana. Namreč, v kolikor enakost (in se na ta način prvič predstavila spolov zreduciramo na enakoprav- volilcem) in ga, kot je pokazala ana-nost, pristanemo na misel da je za liza, na področju enakosti spolov ni enako obravnavo spolov dovolj le- vsebinsko razdelala. Slednje je po-gislativna podlaga, ki naj bi to omo- vezano tudi z rezultati, ki so pokaza-gočala. Ampak, kot so nam pokaza- li da je glede na vsebino političnih le ravno pretekle volitve (spomnimo programov parlamentarnih strank se, ponovno, dogajanja okoli spol- 50 % takšnih, ki se zavzemajo za na-nih kvot na kandidatnih listah), je čelno spodbujanje širjenja enakih zakonodaja brezpredmetna, če kul- možnosti moških in žensk, to so Le-tura in ideja enakosti spolov ne živi- vica, SD, SDS in SMC. Po drugi strani ta na vseh sferah družbe naenkrat so samo stranke (morda ravno za-in hkrati. radi prevlade miselnosti o že dose- ženi enakopravnosti) Levica, SD in Ravno zato premislek o posebni SMC v svojih programih pripravile obravnavi vloge in položaja žensk konkretne zakonodajne predloge v slovenski družbi (ki je osnova za na področju izenčevanja položaja izdelavo ukrepov za izboljšanje tega žensk in moških, kar ne priča le o položaja) znotraj programa neke izrazito nizki stopnji priznavanja po-politične stranke sovpada z vsebi- trebe po doseganju ideala enakos-no tistih političnih programov, ki se ti spolov, temveč tudi po poman-odkrito zavzemajo za enakost spo- jkanju zapisane politične volje po lov, in ne za enakopravnost spolov dejanskem delovanju za izboljšanje ali pa za partnerstvom med mo- stanja na tem področju. Temu bi škim in žensko (NSi). Analiza nam lahko pritrdilo tudi dejstvo, da veli-je pokazala, da sta samo dve poli- ka večina analiziranih strank (glede tični stranki posebej opredelili vlo- na njihove programe) v že ustavno go in položaj žensk v naši družbi in zagotovljenih spolnih kvotah ni prese tudi izrecno in eksplicitno zavzeli poznala primera dobre prakse, ki bi za enakost spolov, to sta Levica in ga, v duhu povečevanja enakosti 53 med spoloma, lahko prenesli še na ročju) političnih programov oziro-druga področja. Za kaj takega so se ma njihove spolne občutljivosti in je v programu opredelile le Levica, SD pravzaprav pomagal pokazati duh in SMC (37,5% analiziranih strank). časa in večinski diskurz o enakosti med spoloma. V tem delu smo na- Analiza je prav tako pokazala, da mreč v političnih programih iskali so vsi politični programi napisani v refleksijo problematike nasilja nad moški slovnični obliki, brez uporabe ženskami in nasilja v družini, ki je v ženske glagolske oblike; če progra- Sloveniji izrazito visoka. A stranke se mi v besedilu razlikujejo med spo- do teh področij niso opredeljevale, loma je to zgolj na ravni nagovora nasilje nad ženskami sta omenili “državljanke in državljani” ali pa samo Levica in SD, nasilje v družini “Slovenke in Slovenci”. Tudi sledn- pa so poleg že omenjenih omenile je nam kaže, da je način uporabe še SAB, SDS in SMC. Z drugimi be-in konstrukcije jezika pomemben sedami to pomeni, da je samo 25 % pokazatelj stopnje enakosti med analiziranih strank nasilje nad žen-moškim in ženskim spolom in vno- skami (ob grozljivih vsakoletnih stavična potrditev (v družbeno-poli- tistikah tega področja) identificira-tični praksi), da enakost pred zako- lo kot problem, ki je vreden zapisa, nom ne pomeni preprosto celostne razlage in predlogov za ukrepanje enakosti v možnostih, obravnavi in v političnem programu. Prav tako percepciji. Neprepoznavanje žensk stranke v sicer programsko razme-kot samostojne kategorije volilnega roma dobro vsebovani problematiki telesa ter posledično nenaslavljen- dolgotrajne oskrbe, z izjemo Levice, je slednjih vpliva tudi na razmislek niso prepoznale specifične vloge in pred pripravo programa. Tako je bremena, ki ga pri tem nosijo žen-vsebinam, ki bi lahko izboljševa- ske. le položaj žensk oziroma stremele k prizadevanju za enakost spolov Raziskovalna vprašanja, ki so se vstop v programe političnih strank dotikala že zagotovljenih ustav-otežen. Slednje se je v analizi še do- nih pravic (53. in 55. člen ustave) in datno potrdilo ob pregledu doda- usklajevanja družinskega in poklicnih samostalnikov, ki so v posamez- nega življenja so razkrile prevladu-nih programih sledili besedi ženska joča diskurza o enakosti/enakoprav- (in ki nam pomagajo orisati vlogo nosti in o vlogi in položaju žensk v in položaj žensk v naši družbi da- naši družbi. Izmed dveh strank, ki nes) – izkoriščanje, družina, pravice sta se opredelili do ustavnih pravic, (reproduktivne), breme, porodniški je bilo moč prepoznati diametralno dopust, ekonomska nesvobodnost, nasprotni si stališči. Če se Levica za-neplačano skrbstveno delo, žrtve vzema za zagotavljanje pridobljenih nasilja, enakost, zastopanost. Ob svoboščin, bi NSi omejila pravico do upoštevanju tega je nevsebovanost splava tako da bi ženskam nudi-vsebine o enakosti spolov in v sklo- la ustrezno psihosocialno pomoč; pu tega še položaja žensk v večini prav tako kritizira preveliko rabo političnih programov še bolj zgo- hormonske kontracepcije v Sloveni-vorna. ji ter spodbuja ukrep predstavljanja zakonskega in družinskega življenja Zadnji programski sklop naše ana- kot vrednote v osnovnih šolah med lize se je dotikal kontekstualizacije otroci starejšimi od 6 let. Po drugi 54 (aktualne problematike na pod- strani tudi njihovo tradicionalno ra- zumevanje družine (mama in oče) nikakor ne sovpade s predlogom Levice za podporo biomedicinske oploditve samskih žensk, medtem ko želi NSi spodbujati družinsko ži- vljenje, poroke in trajanje zakonskih zvez pri čemer jasno poudarijo da se zavzemajo za ukrepe, ki bi ženske (in moške) spodbudili k odločitvi za družino, in ne za kariero. Morda je slednje primerna zaključ- na točka tega premisleka. Dvojna percepcija problematike enakosti spolov, ki si je tako nasprotna, da ne obstoji niti minimalno strinjanje o enotni uporabi terminologije na tem področju, nam kaže trenutno stanje in potencialno prihodnost področja, ki ga analizira ta publikaci- ja. Na področju enakosti spolov tako mora, če si želimo v praksi presegati vse parcialne vidike enakovrednosti in enakopravnosti spolov, ki se osre- dotočajo na posamezno problema- tiko in s tem (načrtno) spregledajo in zanikajo zgodovinsko-družbeno konstrukcijo spolnih identitet in posledično spolnih vlog v naših ži- vljenjih, priti do vsaj minimalnega konsenza glede terminološke rabe jezika. Opazimo lahko namreč, da se tako tradicionalno leve kot tudi tradicionalno desne stranke zave- dajo posameznih problematik po- vezanih z enakostjo spolov ter jih na svoj način tudi naslavljajo, vendar pa tovrstno naslavljanje zaradi ide- oloških in terminoloških nestrinjanj ni usklajeno, zaradi česar se tudi v praksi kakršnikoli predlogi, poveza- ni s tem področjem, izredno težko udejanjajo. 55 PRIMERJALNA ANALIZA MEDIJSKIH SOOČENJ ja Erika Žnidaršič). Matej Tonin je v odgovoru dejal, da je “šlo za silovito manipulacijo novinarke”, saj da je intervju trajal samo pet minut in da je dejal samo, “da si želi da bi imele ženske pred to odločitvijo možnost nekega pogovora”, nakar bi naj ga novinarka Večera podučila, “da to že imamo in zato on ne razume stampeda, ki se je kasneje odvil”. Sovoditelj oddaje Igor E. Bergant je po tem odgovoru naslovil vprašanje na Alenko Bratušek (Stranka Alen- Za potrebe raziskave smo spremlja- ke Bratušek) kot edino žensko, ki da li soočenja največjih televizijskih hiš je volilni boj pred dnevi v neki izjavi v Sloveniji – PRO Plus in RTV SLO. opredelila kot “fer”. Ob tem je zatr-Ob tem je že na začetku potrebno dila, da ima “trdo kožo”. Opozorila je opozoriti na razliko med soočenji na izjave in opazke katerih je bila de-na TV SLO1 in POP TV. Če je izmed ležna v parlamentu (poslanec SMC vseh štirih velikih soočenj pri zad- se je na odboru javno vprašal, “ali je njih v oči zbodel le seksizem Karla ženska ali moški”). Miro Cerar je to Erjavca6, ki je pri voditelju in ostalih izjavo označil kot osamljeno in ne-predstavnikih političnih strank7 os- dopustno. Na tej točki je bila debatal neopažen, so pri TV SLO 1 o prob- ta o tej temi končana. V tem istem lematiki govorili bistveno več. A to, soočenju je povratnik v našem par-da so o tem govorili več nas ne sme lamentu, Zmago Jelinčič (SNS), ob zavesti, pomembno je namreč kaj izjavi Alenke Bratušek, da je bila kot so govorili, v kakšnem kontekstu in edina ženska večkrat postavljena v na kakšen način so problematiko podrejen položaj dejal, da “so bile uokvirjali. Na TV SLO 1 smo spreml- ženske enakopravne že v Jugoslavi-jali in analizirali pet soočenj pred- ji” in da “od takrat niso zgubile no-stavnikov političnih strank, prob- bene pravice, da so v sodni oblasti lematike s katero smo se ukvarjali udeležene v 90 % pa se ob tem nih-sicer niso neposredno naslovili ni- če ne razburja, da je potrebno vne-koli, posredno pa zgolj v dveh soo- sti tja kvote, podobno da je tudi pri čenjih. Na soočenju 31. 5. 2018 smo nižjih položajih v zdravstvu”. S tem lahko slišali odziv Mateja Tonina je izzval reakcijo Alenke Bratušek in glede na njegovo izjavo o otežavan- jo vprašal kaj pravi na to, slednja je ju pravice do splava (neposredno dejala da “je to zato ker njihovi mo-ga je to vprašala voditeljica soočen- ški kolegi odhajajo na druga, bol-6 Šlo za Veliko soočenje na POP TV med gospodarstveniki in politiki, 28. 5. 2018. V zaključku oddaje je Marjan Šarec (LMŠ) ome- nil, da je imel težave z ministrico za okolje in prostor (ki je prihajala iz vrst DeSUSa), s katero, da se je “bodel”. Karl Erjavec pa mu je na to od- govoril z: “kaj to pomeni bodel, a si jo nabadal”? 7 Na tem soočenju so sodelovali še Ja- nez Janša (SDS), Marjan Šarec (LMŠ), Matej Tonin (NSi), Luka Mesec (Levica), Karl Erjavec 57 (DeSUS), Dejan Židan (SD) in Miro Cerar (SMC). je plačana mesta in je tako na teh ki pa je pogovor obrnil v čisto drugo mestih ustvarjen prostor za njihovo smer z izjavo, da so “edina grožnja zaposlitev”. Zmago Jelinčič se s tem Slovenije migranti”. ni strinjal in je dejal da si “izmišljuje”. Dejan Židan (SD) je ob tem dejal, da V preostalih soočenjih se aspektov “ni res da so ženske že enakoprav- problematike enakosti spolov ni na-ne”, kot je to ocenil Jelinčič, pravi da slavljajo – niti s strani novinarjev, niti o tem pričajo razlike v plačah in pa predstavnice oziroma predstavniki dejstvo da so najranljivejša popula- političnih strank jih niso omenjali cija ženske upokojenke. Bojan Po- sami. Sicer je bila na soočenjih (in žar (Lista novinarja Bojana Požarja) še to ne vseh) prisotna zgolj Alen-je v repliki Alenki Bratušek dejal, da ka Bratušek, ki je hkrati tudi vodja “ni korektno da vnaša žensko vpra- stranke. Preostale stranke na soo- šanje na tak način v to debato in da čenja na POP TV in RTV SLO 1 niso ima njihova programska lista točko, pošiljale žensk, tudi takrat, ko se ki govori o tem, da je potrebno po- slednjih niso udeležili zgolj njihovi polnoma izenačiti delovne pogoje vodje. in plačila žensk in moških”. Alenka Bratušek je rekla da bi bila razprava drugačna, če bi bilo več žensk pri- sotnih in da so “stranke tiste, ki jih lahko določajo za najvišja mesta v strankah, ne samo da jih razporeja- jo glede na kvote”. Z njo se je strinjal predstavnik Piratov. Na soočenju, ki je na TV SLO 1 potekalo nekaj dni prej, 24. 5. 2018 se je ista voditeljica dotaknila posveta v Državnem sve- tu, kjer so se ukvarjali z demografijo in rodnostjo pri nas, namen orga- nizacije posveta pa naj bi bil prepre- čiti izumiranje slovenskega naroda. Alojz Kovšca, predsednik Državega sveta in kandidat Gospodarsko ak- tivne stranke (GAS) je na to odgo- voril, da izumrtje ne grozi le nam, temveč da je “ogrožen ves svet”, saj da “nimamo dovolj otrok”. Očitke ki so se pojavili v delu javnosti, ki je njihov posvet označil za širjenje ksenofobije in strahu je zavrnil s tr- ditvijo, da so se “ukvarjali s prikazom demografskih trenodv po vsem svetu”. Kasneje je besedo dobil Uroš Lubej (Solidarnost), ki je poudaril, da njega “bolj skrbijo nedavne izja- ve predsednika NSi o omejevanju pravice do splava” in da meni, da bi se morali odzvati na to. Na tej točki 58 je beseda prešla k Zmagu Jelinčiču, VLOGA MEDIJEV IN VKLJUČEVANJE ASPEKTOV PROBLEMATIKE ENAKOSTI SPOLOV V MEDIJSKO POROČANJE TEKOM PREDVOLILNE KAMPANJE MARGINALIZACIJA TEME SPOLNA ENAKOST V MEDIJIH IN PREVLADA NEVTRALIZMA / dr. Mojca Pajnik narskih virov in ni ugotavljala razlik med portali, kar bi nam omogočilo bolj poglobljeno interpretacijo, pa vendar lahko ugotovimo, da je niz- ko število dokaj simptomatičen po- datek, ki ga lahko interpretiramo z več gledišč. V skladu s teorijo prednostnega te- matiziranja (agenda setting) (Mc- Combs in Shaw 1972) velja, da me- diji vplivajo na to, koliko in kako bo določena tema postala javno V uvodu v pričujoče poglavje pilotne relevantna: če bodo mediji o temi študije o enakosti spolov in medijih poročali prednostno, bo obveljala si za cilj postavljamo krajšo refleksijo za relevantno pri občinstvu, in na-rezultatov in osvetlitev širšega kon- sprotno. Majhno število člankov po-teksta medijskega delovanja in or- meni, da so mediji temi namenili pi-ganiziranja, ki v veliki meri definira člo pozornost, s čimer so vplivali na način medijskega poročanja, tudi o občinstvo na način, da so sporočali, enakosti spolov. Najprej velja izpo- da gre za marginalno temo. Omen-staviti, da je rezultate študije potreb- jeno majhno število člankov lahko no brati z upoštevanjem dejstva, da pojasnimo tudi s pomočjo teze o gre za študijo primera, ki v zameje- »političnem paralelizmu« (Hallin in nem vsebinskem in tudi metodolo- Mancini 2004), ki dokazuje preple- škem okviru poskuša podati drobce tenost in soodvisnost medijskega refleksije na medijsko obravnavo delovanja in delovanja političnih enakosti spolov v predvolilnem ob- elit. Odnos (so)odvisnosti postane v dobju v Sloveniji (1. maj-3. junij 2018). volilnem obdobju še tesnejši, ko se Rezultate je torej potrebno brati z mediji v veliki meri postavijo (zgolj) upoštevanjem specifičnega kon- v vlogo »prevodnika« izjav tistih, ki teksta – da gre za študijo manjšega tekmujejo v političnem ringu. Ta-obsega, izvedeno na podlagi nekaj krat se še posebej pokaže, kako kontrolnih raziskovalnih vprašanj, ki mediji tvegajo, da delujejo le še za ne omogoča poglobljenega uvida v legitimiziranje strankarskih ciljev medijsko poročanje in delovanje s in interesov. Tvegajo, da namesto področja enakosti spolov, obenem delovanja za javnost, za spodbu-rezultatov tudi ne gre posploševati. janje javnega razsojanja o zadevah Omejitvam navkljub študija pokaže skupnega pomena, služijo zgolj za na nekatere značilnosti reprodukci- krepitev »institucionalizirane jav-je spolne neenakosti v medijski pro- ne sfere«. Takšno delovanje potrju-dukciji. je tezo o fuziji medijev in političnih elit, ko mediji fetišistično reducirajo Študija je zabeležila podatek, da je razumevanje politike in javnega na 11 najbolj obiskanih spletnih porta- delovanje političnih strank in njiho-lov v analiziranem obdobju objavilo vih voditeljev, s čimer, namesto da zgolj 8,5 % člankov o volitvah 2018, bi prepoznavali družbene proble-ki so kakorkoli naslavljali enakost me in odpirali teme onkraj volitev, spolov. Študija sicer ni vključevala ožijo teme, ki naj bi bile relevant-analize vsebine, ni preučevala novi- ne oziroma definicijo relevantnosti 61 prepustijo strankarskim interesom. Da je spolna diferenciacija za me- Če poenostavimo, iz tega sledi, da dije tema postranskega pomena, enakost spolov ni relevantna tema pokaže tudi podatek, da je velika za politike, ni relevantna za medije večina prispevkov (kar 71 %) krajših in niti ne za občinstvo. opisnih poročil in da so druge žanr- ske zvrsti v manjšini. Nizek je delež Študija pokaže, da so bili med vidiki komentarjev in intervjujev, žanrskih enakosti spolov v medijih najpo- prispevkov, ki predpostavljajo za-gosteje obravnavani kvote v poli- vzemanje stališča. Na podlagi viso-tiki, ženske in politika ter pravica do kega deleža poročil, kjer je pozor-splava (pri čemer to niso nujno bili nost namenjena nizanju »dejstev«, najbolj izpostavljeni poudarki teme lahko sklepamo, da je tema ena-v člankih) in da so med enajstimi kosti spolov prežeta z novinarskim portali zgolj trije (rtvslo.si, 24ur.com »nevtralizmom«. Preferenca ni, da in mladina.si) objavljali o vseh treh bi zavzeli stališče in ga argumenti-omenjenih vidikih. Podatki potrju- rali, ampak da tema postane podre-jejo, da se spol v volilnem času ti- jena objektiviranju realnosti, kar so pično začne reducirati na vprašan- trendi, ki so v medijskih študijah že je žensk v politiki in ženskih kvot. bili deležni številnih kritik (npr. Car-V analiziranem primeru v Sloveniji rey 1999). Desetletja smo namreč ta podatek lahko beremo skupaj z priča upadu principov novinarske-zgoraj izpostavljenim, da se namreč ga dela, kot so odgovornost, odnos mediji pri poročanju podrejajo delo- do javnosti, zagotavljanje prostora vanju strank. To, da je kar 62 % član- za javno komuniciranje, ko se kri-kov obravnavalo problem spolnih tični profesionalizem in razsojanje v kvot, odraža ne samo, da so kvote javnem umika faktografskemu po- »generična« tema (zgolj) v volilnem ročanju, ki domnevno zajema zgolj obdobju, ampak tudi dejstvo, da je »dejstva«, posledično pa proizvaja bilo v primeru zadnjih volitev več nevtralizem (sicer širše povezan s kandidatnih list zavrnjenih zaradi problemi medijske deregulacije in neupoštevanja spolnih kvot. podrejanja medijev imperativu pro- fitabilnosti). Obstoječi kontrolni podatki sicer ne omogočajo veljavnega sklepanja, V tem kontekstu ne preseneča po-pa vendar bi lahko tudi podatek o datek, ki ga je študija zabeležila, da pojavljivosti teme pravica do splava so namreč v šestih od devetih in- (9 % člankov) obrazložili podobno, tervjujev s političnimi strankami no-da se je namreč znašla na medij- vinarji in novinarke do teme enakos-ski agendi zgolj zaradi izjav Mateja ti spolov zavzele nevtralen odnos. Tonina (NSi), ki se je javno izrekelza Žanra krajši novinarski prispevek, ki omejevanje pravice do splava. Pod- v vzorcu prevladuje, in tudi intervju, robnejša analiza vsebine bi poka- na način, kako sta uporabljena, kot zala na značilnosti okvirjanja tem, da spodbujata nevtralizem. Mogo-povezanih z enakostjo spolov; ni če je torej sklepati, da ni naključje, namreč pomembna zgolj (ne)po- da prevladujejo žanri, ki ne predpo-javljivost neke teme v medijih, pač stavljajo zavzemanja stališč. pa tudi okviri upovedovanja, skozi Ob tem velja omeniti, da raziskave katere se reproducirajo spolne ne- kažejo, da ima zgolj nekaj več kot 20 enakosti. % medijskih institucij v Evropi spre- 62 jete mehanizme s področja enakos- ti spolov in spoštovanja različnosti žemo tudi s podatki o zastopanosti (EIGE 2014, 37-40). Raziskava v evro- žensk kot subjektov novic v medi-pskem kontekstu je zaznala »za spol jih. Globalna raziskava Global Me-slepo medijsko politiko in prakso« dia Monitoring Project (Gallagher in je obenem potrdila visoko stopn- 2010) ugotavlja, da so ženske v vlogi jo indiferentnosti medijev do vpra- subjektov novic v medijih reprezen- šanja enakosti spolov in posledično tirane zgolj v 21 %. Najpogosteje se tudi pičle spremembe v smeri od- pojavljajo v vlogi izjavljanja oseb-pravljanja neenakosti v sami medij- nih izkušenj, kot priče dogodkom, ski industriji (ibid., 16, 21-2). medtem ko se moški v precej večji meri pojavljajo v novicah v vlogi st- V okviru projekta Spolna diferenciacija v medijskih rokovnjakov, ki dajejo izjave (zgolj industriji (izvajata ga 19 % žensk). Podreprezentiranost Mirovni inštitut in FDV, ob žensk v tradicionalnih medijih se je finančni podpori ARRS, 2016-2018) smo na primeru prenesla na spletne medije, kjer se Slovenije ugotavljali, da če ženske v spletnih novicah na glo-ni premišljene medijske politike, ki, namesto da balni ravni pojavijo zgolj v četrtini se uklanja političnim in primerov. Pri položaju v spletnih no-ekonomskim interesom, vicah je najmanjši delež ženk v vlogi nastaja skupaj z vizijo razvoja medijev in njihove strokovnjakinj, kjer so ženske repre-odgovornosti do javnosti, ne zentirane le v petini primerov (Ma-more biti niti dimenzije spola charia v Humer in Frelih 2017, 16-18). v njej (Pajnik in Petković 2017, 618). Posamične elemente zavedanja o pomenu politik in Študija volitev v nadaljevanju med praks, ki uveljavljajo in krepijo enakost spolov v medijih, izsledki navaja, da so bili vsebin- smo našli le v delu zakona o sko polni in daljši prispevki v veliki medijih, v nekaj dokumentih, večini napisani s strani žensk. Pri s katerimi novinarska ali oglaševalska organizacija tem moramo izpostaviti, da se je regulira etičnost novinarskih pri interpretaciji takšnih ugotovitev in oglaševalskih vsebin. Na potrebno izogniti preuranjenemu podlagi analize medijskega sistema v Sloveniji z gledišča sklepanju, da biološki spol kakor-spola smo potrdili, da slepota koli definira odnos do teme ena-medijske politike za spol ostaja stalnica v Sloveniji kosti spolov. Raziskave s področja (ibid.). medijev in spola so dolgo izhajale iz predpostavke, da imajo moški in V raziskavi smo tudi pokazali, da se ženske v medijih različne interese. indiferentnost politike prenaša na Tako so študije medijske organiza-predstavnice in predstavnike vod- cije in kulture (npr. Wood 1994) ugo-stev medijev, kot tudi novinarjev in tavljale, da ženske na vodstvenih novinark - ti izkazujejo precejšnjo položajih lahko reformirajo ustalje-neobčutljivost za pomen in mani- ne, rutinizirane, pretežno mačistič- festacije spolnih neenakosti. Podat- ne konvencije medijskega ustvar-ki pokažejo na minimizacijo vloge janja. Pozneje so izsledki nekaterih spola, reprodukcijo stereotipiziranih raziskav ovrgli takšen »optimizem« stališč o spolih, kot tudi zanikanje ali in dokazali generično uspoljenost minimizacijo lastne izkušnje z ne- medijskega sistema, ki ga ženske enakostjo glede na spol v karierni na vodstvenih položajih reprodu-poti (ibid.). cirajo v enaki meri kot moški. Burks in Stone (1993) denimo ugotavljata, Razširjeni nevtralizem lahko pove- da ženske na vodstvenih položajih 63 ne sprejemajo drugačnih odloči- tev kot moški, prav tako ni (nujno) več žensk v novicah, takrat ko so na vodstvenih in uredniških položajih ženske. To pa seveda ne pomeni, da relativ- no ugotavljanje spolne neenakosti ni pomembno, nasprotno. Podatki raziskave v okviru Evropskega inšti- tuta za enakost spolov iz leta 2012 so za Slovenijo pokazali naslednjo problematično sliko: delež žensk, vključenih v procese odločanja v slovenskih medijih, je precej nižji od deleža moških. Na strateški ravni (izvršni direktor oziroma direktorica) je zgolj 20 % žensk, na nižjih opera- tivnih ravneh pa je delež žensk 41 % (EIGE 2014; Petković 2017; Pajnik in Petković 2017). Študija v nadaljevanju pokaže, da javnost od spletnih portalov ni ime- la priložnosti izvedeti o morebitnih prizadevanjih strank na področju enakosti spolov. Problem je tudi, da je bila tema reducirano reprezen- tirana (zgolj skozi tri aspekte), kar onemogoča širši vpogled v spolne neenakosti, ki prežemajo vsa pod- ročja življenja in političnega delo- vanja. Podatki pokažejo na problem nevtralizma kot dominantnega pri- stopa pri naslavljanju teme s stra- ni novinarjev_rk, na odsotnost in- terpretativnega žanra oziroma na prevladujoče fetišiziranje »dejstev«, kot tudi političnih strank in njihovih vodij. Podatke, ki pokažejo na neka- tere pristranosti v medijskem poro- čanju o enakosti spolov, je obenem treba brati kot indice, ki razkrivajo nezavidljiv položaj medijev in vlogo novinarjev v sodobni medijski kraji- ni. 64 Reference Burks, K. K., V. A. Sone. 1993. Career-related Characteristics of Male and Female News Directors. Journalism Quarterly 70(3): 542-549. Carey, J. W. 1999. In Defence of Public Journalism. V The Idea of Public Journalism, T. L. Glasser, ur., 49-66. New York: The Guilford Press. EIGE, European Institute for Gender Equality. 2014. Women and the Media - Advancing Gender Equality in Decision-making in Media Organisa-tions. Dostopno: http:/ eige.europa.eu/sites/default/files/MH3113742ENC- Women-and-Media-Report-EIGE.pdf Gallagher, M. 2010. GMMP, Global Media Monitoring Project, Who Makes the News? London: WACC. Hallin, D. C., P. Mancini. 2004. Comparing Media Systems: Three Models of Media and Politics. Cambridge: Cambridge University Press. Humer, Ž., M. Frelih. 2017. Pregled zakonodaje, raziskovanja z vidika spola in medijev ter področje zaposlovanja v medijski industriji na primeru no-vinarskega poklica. Raziskovalno poročilo, 32 str. Dostopno: http:/ www. mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2016/03/SOA_SPOLMED.final_. pdf McCombs, M. E., D. L. Shaw. 1972. The Agenda Setting Function of Mass Media. Public Opinion Quaterly XXXVI(2): 172-187. Pajnik, M. 2012. Gender (in)equity in Post-socialist Media. V Central and Eastern European Media in Comparative Perspective: Politics, Economy and Culture, J. Downey in S. Mihelj, ur., 98-111. Farnham; Burlington: Ash-gate. Petković, B. 2017. Slovenia. V Gender Equality and the Media – A Challen-ge for Europe, K. Ross in C. Padovani, ur., 184-196. New York: Routledge. Pajnik, M., Petković, B.. 2017. Zanikana neenakost: uspoljenost medijskega sistema v Sloveniji in porast meritokracije. Teorija in praksa 54(3/4): 612-629. Wood., J. T. 1994. Communication, Gender and Culture. Belmont, CA: Wadsworth. 65 Analiza vključevanja aspektov enakosti spolov v medijsko poročanje tekom predvolilne kampanje Glede na podatke o obiskanosti MOSS8 za april 2018 smo izbrali spletne medije, ki jih bomo spremljali tekom predvolilne kampanje. Med splet-nimi stranmi so bila torej izbrana zgolj spletna mesta množičnih medijev (s tem so bile izpuščene spletne strani regionalnih množičnih medijev (primorske.si, maribor24.si idr.), blogov (Med.Over.Net), portalov različnih evidenc (bizi.si, itis.si), portalov namenjenih posameznim družbenim seg-mentom (zadovoljna.si, vizita.si, moskisvet.com, bibaleze.si, dominvrt.si, onaplus.si idr.) iskalnikov (najdi.si) in prodajnih spletnih mest kot so bol-ha.si), ki so večinoma povezani bodisi s televizijo (npr. RTV SLO) bodisi z dnevnim in tedenskim tiskom (npr. Delo, Mladina idr.). Na ta način je bilo določeno spremljanje naslednjih 11 portalov: - Siol.net (558.825 različnih obiskovalcev) - 24ur.com (534.874 različnih obiskovalcev) - Rtvslo.si (509.949 različnih obiskovalcev) - Slovenskenovice.si (463.171 različnih obiskovalcev) - Zurnal24.si (449.893 različnih obiskovalcev) - Svet24.si (358.993 različnih obiskovalcev) - Delo.si (340.988 različnih obiskovalcev) - Dnevnik.si (192.496 različnih obiskovalcev) - Vecer.com (180.841 različnih obiskovalcev) - Reporter.si (82.877 različnih obiskovalcev) - Mladina.si (62.700 različnih obiskovalcev) 66 8 http:/ www.moss-soz.si/si/rezultati_moss/obdobje/default.html?period=201804 Koliko je posamezni medij med 1. majem in 3. junijem objavil člankov o volitvah 2018 in koliko od tega jih je kakorkoli naslavljalo enakost spolov? e.si .si .si .si et .si ovic 4 .si .si .com en 24 .com ter nal2 evnik er dina.si Siol.n tvslo Delo 24ur R Svet vensk Zur Dn Vec Repor Mla Slo ov lank 144 75 173 37 53 44 88 34 116 119 38 evilo čŠt osti v 7 9 14 5 4 8 8 1 5 0 5 i o enak spolo Člank osti v 9 9 ,86 12 55 ,18 ,31 0 16 ov o enak spolo 4 8,0 13,51 7, 18 9,0 2,94 4 13, lank % č i se rat ok emljanju anj), k elikv (vamp ega o spr J o) A osti spolo UP vljen olilnih k edn SK edv posr % obja ov enak ,17 oma pr ov (7 zir ajo aspekt lank ev o 66 č volit dotik 67 Analizirani mediji so med 1. majem in 3. junijem skupno objavili 921 člankov, katerih vsebine so bile povezane s prihajajočimi volitvami. Od tega se je enakosti spolov oziroma posameznih aspektov slednje dotaknilo zgolj 66 člankov (tj. 7,17 %). Številčno največ (14) jih je objavil portal Rtvslo. si, medtem ko so največji delež predstavljali na spletnem mestu Svet24. si. Najmanj – tako v smislu številčnosti kot tudi deleža, se je z enakostjo spolov ukvarjal Reporter.si, ki ni objavil nobenega članka povezanega z aspekti slednje – niti ni poročal o nespoštovanju spolnih kvot v politiki ter dogajanji povezanih s tem. Tudi medijski portal Dnevnik.si je objavil zgolj 1 prispevek, povezan z enim od aspektov enakosti spolov. Kateri aspekti enakosti spolov so bili najbolj pogosto pokriti v izbranih medijih? Število člankov Število člankov v % Kvote v politiki 41 62,12 Ženske in politika 13 19,7 Pravica do splava 6 9,09 Drugo 6 9,09 SKUPAJ 66 100 Najpogosteje so se v objavah, povezanih z aspekti enakosti spolov, analizirani spletni medijski portali navezovali na kvote v politiki. Temu je bilo v veliki meri tako zaradi dogodkov in razpleta slednjih med opravljanjem volilnih opravil – kar štiri kandidatne liste (Sloga, Združena levica, Glas za družine in otroke, Nova ljudska stranka Slovenije; skoraj tudi Lista Andreja Čuša in Zeleni Slovenije) so bile namreč zavrnjene zaradi neupoštevanja spolnih kvot. To dogajanje je vidno vplivalo na politični parket tekom letoš- nje predvolilne kampanje, saj je deloma onemogočilo boljši izid strankam, ki spolnih kvot pri pripravi svojih kandidatnih list niso ustrezno upoštevale. O ženskah v politiki je bilo govora zgolj v 13 prispevkih, temu pa je s 6 prispevki sledila pravica do splava, ki se je na medijskih spletnih mestih znašla zaradi izjave voditelja stranke NSi v intervjuju za spletno mesto Vecer.com, v kateri se je pozitivno opredelil do omejevanja pravice do splava. To je povzročilo nadaljnje odzive s strani drugih medijev. V kategorijo drugo so se uvrstili še nekateri naslednji aspekti: usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, seksizem in ekonomska enakost. Sicer so se na enakost spolov v politiki eksplicitno nanašali zgolj 4 prispevki (Mladina, Siol.net in Delo). Drugod so bili prisotni le posamezni aspekti enakosti spolov in še to ne povsod kot osrednja tematika prispevka, temveč ena izmed vsebin – posredna navezava na enakost spolov. Analiza pokritosti posameznih aspektov enakosti spolov na izbranih spletnih portalih prikaže, da je bilo v 62,12 % o spolnih kvotah v politiki ter še v 9,09 % o pravici do splava poročano predvsem zaradi aktualnega doga-68 janja, tj. zaradi neuspehov s kandidatnimi listami ter izjave o omejevanju pravice do splava s strani voditelja stranke NSi. Skupno v 71,21 % se imamo torej poročanju o enakosti spolov zahvaliti pripetljajem tekom predvolil-nega časa, kar pa je izredno zaskrbljujoče, saj to priča o tem, da javnosti ključne problematike enakosti spolov sicer ostajajo neznane – o njih se namreč govori zgolj, ko so te lahko ključne za volilni izid, ne pa tudi sicer. S tem tovrstne tematike izključuje iz javne sfere in posredno omogoča, da širša javnost z njimi ni seznanjena ter posledično ne terja nikakršnih ukrepov oziroma udejanjanja slednjih kasneje, tekom mandatov izvoljenih političnih stranki. e.si .si .si .si et .si ovic 4 .si .si .com en 24 .com ter nal2 evnik er dina.si Siol.n tvslo Delo 24ur R Svet vensk Zur Dn Vec Repor Mla Slo i ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ e v politik votK a ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ e in politik Žensk va ✔ ✔ ✔ ✔ ravica do splaP ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ Drugo 69 Največ aspektov enakosti spolov je med 1. majem in 3. junijem uspelo zajeti medijskim spletnim portalom 24ur.com, Rtvslo.si in Mladina.si, ki so, poleg vseh najpogostejših aspektov enakosti spolov, o katerih je bilo po-ročano (spolne kvote v politiki, ženske in politika ter pravica do splava), zajeli še nekatere druge. Sledi jim spletni medijski portal Vecer.com, ki mu je prav tako uspelo poročati o vseh najpogosteje izpostavljenih aspektih enakosti spolov. Kot že omenjeno, Reporter.si o aspektih enakosti spolov ni poročal; portal Slovenskenovice.si pa je uspelo to storiti zgolj za aspekt spolnih kvot v politiki. Za kakšne prispevke je šlo? Število člankov Število člankov v % Intervjuji 9 13,64 Analitični prispevki (komentarji) 10 15,15 Opisi aktualnega dogajanja 47 71,21 SKUPAJ 66 100 V veliki večini prispevkov (47), v katerih so naslovljeni aspekti enakosti spolov, gre za opise aktualnega dogajanja – ti se v veliki večini vežejo torej na vse v povezavi z neupoštevanjem zakonodaje o spolnih kvotah na kandidatnih listah s strani političnih strank. Analitičnih prispevkov s subjektivno noto (komentarjev), je bilo med 66 prispevki, ki se vežejo na enakost spolov, zgolj 10. še manj (9) je bilo intervjujev, ki so naslovili posamezni aspekt enakosti spolov. Od tega je bil zgolj eden takšen, ki se je na problematiko spolnih kvot v politiki osredotočal kot na primarni predmet intervjuja (intervju na portalu Rtvslo.si s švedsko strokovnjakinjo za spolne kvote v politiki). Odnos novinark in novinarjev do enakosti spolov med intervjuvan-jem predstavnic in predstavnikov političnih strank ter strokovnjakov in strokovnjakinj za komentiranje političnega dogajanja. Število intervjujev s predstavniki oz. Število prispevkov v % predstavnicami političnih strank Pozitiven 2 22,22 Nevtralen 6 66,67 Negati- 1 11,11 ven SKUPAJ 9 100 70 Odnos novinark in novinarjev do enakosti spolov v analitičnih prispevkih (komentarjih) Število poglobljenih Število prispevkov prispevkov v % Pozitiven 3 30 Nevtralen 7 70 Negativen 0 0 SKUPAJ 10 100 Intervju z izrazito pozitivno naravnanostjo za enakost spolov oziroma očiten boj za pravice žensk je izvedla ženska novinarka (intervju z Matejem Toninom v Večeru).9 Najbolj vsebinsko poglobljen intervju na temo enega izmed aspektov enakosti spolov (in tudi izrazito pozitivno obarvan s strani novinarja) – spolne kvote v politiki (intervju z Drude Dhlerup) pa je izvedel moški novinar.10 Sicer je bila vloga novinarjev in novinark med intervjuvan-jem pretežno nevtralna, pospremljena z objektivno držo. Sicer večinoma novinarji oziroma novinarke niso zastavljali vprašanj, povezanih z enakostjo spolov ali pa imeli odnos do takšnih trditev s strani vprašanih. Tudi prispevki so napisani nevtralno in pregledujejo mnenja ljudi po različnih segmentih slovenske družbe (tradicionalno levih in des-nih). 9 https:/ www.vecer.com/intervju-matej-tonin-na-tem-svetu-je-bila-konkurenca-vedno-dobro-6476871 10 https:/ www.rtvslo.si/izbor-novice/spolne-kvote-zakaj-bi-cakali-sto-let-da-se-odnos-do-71 zensk-izboljsa/454547 ZAKLJUČEK in volivk. Slednje nas lahko žalos- ti in skrbi obenem, če vemo, da so zgodovinski procesi zagotavljan- ja pravic vsakodonevna aktivnost neke družbe in, da nam te pravice, ki so bile izbojevane (kot je bilo vi- deti pri oživitvah debate o ustavno določenih pravicah do svobode pri odločanju o rojstvu otrok in o spolni reprezentativnosti na kandidatnih listah) niso podeljene ne od vedno in ne za vedno. Ob tem naj opo- zorimo, da bi veljajo v prihodnjem pozornost nameniti pojavom vsa- Ob pisanju zaključnih misli ob ana- kršnih diskurzov, ki pod masko skli-lizi, ki je predstavljena v tej publika- cevanja na družinske in tradicional-ciji se moramo vrniti na začetek in ne vrednote ali skrbi za naš narod, ugotoviti, da je raziskovalni prob- v sebi skrivajo namero po domesti- lem – torej razkorak med zakon- fikaciji žensk in vračanju patriarhal- sko določeno spolno enakostjo in nih vrednot v našo družbo. To nam vsakdanjim življenjem te ideje o tej kaže, da razvoj neke družbe ni nuj-enakosti v naši družbi ogromen. To no linearen in da je pred nami ne-je ta analiza potrdila na več mestih: varnost v obliki regresije, ki od nas najprej smo lahko videli, da med zahteva, da o kazalcih in dejstvih, ki političnimi strankami, ki zaseda- kažejo na neenak položaj in neena- jo mesta v parlamentu in bodo v ke možnosti, ki jih v družbi uživajo prihodnjih letih močno vplivale ženske, ne molčimo. na javno-politične odločitve v naši Ravno v tem kontekstu je tudi družbi, ne obstaja niti minimalno simptomatično sklicevanje večine strinjanje o pomembnosti imple- političnih strank na že zakonsko mentacije tega koncepta na vse določeno enakost (pred zakonom), ravni naših življenj. V trenutnem ki pravzaprav pomeni ohranjanje sklicu parlamenta imamo tako statusa quo (še posebej ob prevladi stranke, ki se za to zavzemajo, kot sredinskosti v naši politiki) in ne de- tudi stranke, ki zavračajo enakost in janskega širjenja pravic vseh, mo-raje predlagajo enakopravnost, ter ških in žensk. Slednje je bilo vidno celo stranko, ki je napovedala da je tudi ob ogledu televizijskih soočenj, enakost izmošljotina proti kateri se ki niso nikoli postregla z vprašan-bodo med svojim delom v našem jem o problematiki enakosti spolov hramu demokracije aktivno borili. in niso nikoli izzvala predstavnikov oziroma predstavnice različnih po- Politični programi, ki smo jih anali- litičnih strank, da o tej temi spre-zirali so se v večini primerov glede govorijo. Odgovornost za to, da je problematike enakost spolov (za v naši družbi ta problematika mar-nekatere enakopravnosti spolov) ginalizirana in širši javnosti pred-opredeljevali na načelni ravni, ki bi stavljena kot očitno nepomembna potencialno omogočala strinjanje (če se velika soočenja ocenjuje kot čim širšega bralstva oziroma čim “spopade okoli velikih tem” in “naj- širšega števila potencialnih volicev pomembnejših izzivov Slovenije”) 73 moramo zato pripisati ne le politič- nim strankam, ki o tem na soočen- jih v večini niso govorili, temveč tudi medijem, ki teh tem niso uvrstili na dnevni red. Televizjska soočenja naših televizij so nam pokazala, da ne živimo v družbi enakosti spolov. Da živimo v družbi, v kateri ustaljene politič- ne elite tega niti ne dojemajo kot prioriteten cilj njihovega delovanja. Vzdušje, ki je spremljajo te volitve in je prisotno še danes je strah in ne- varnost iskalo zunaj meja naše dr- žave. Preusmerjalo je pozornost in politiko še bolj oddaljevalo od de- mosa ter povečevalo nezaupanje v politiko kot tako. Zgodovina nas je poskušala že večkrat naučiti, da so takšne družbeno-politične okolišči- ne nevarne za vznik politik, ki krčijo najpomembnejše civilizacijske do- sežke na katerih temeljila vsaka de- mokracija. In na katerih testu (lah- ko) vsaka tudi pade. Glede na vse to, moramo zaključiti z mislijo da bo za življenje ideje o ena- kosti spolov v naši družbi nujno po- trebno preseganje tako političnih nesoglasij in partikularnih interesov neke politične opcije, kot tudi one- mogočanje izrabe tega koncepta v takšne ali drugačne politične na- mene. Enakost spolov in predvsem implementacija njenih aspektov se s političnim konsenzom in sprejet- jem zakonodaje, ki bi omogočala enakost vseh na vseh podorčjih in v vseh sferah naših življenj šele za- čne, nikakor pa ne konča. Zakono- daja je zato šele izhodišče, ki mu mora slediti tudi ozaveščenje in izo- braževanje naše družbe. Šele takrat bomo demokracijo lahko praznova- li vsi. 74 75 Pričujoča raziskava je neodvisna ter ni (finančno ali politič- no) podprta s strani politične osebe, politične stranke, lobi-ja ali druge javne/zasebne institucije. ENAKOST SPOLOV NA Volitve 2018: SLOVENSKEM raziskava o enakosti POLITIČNEM PARKETU spolov v politiki 76 ENAKOST SPOLOV NA Volitve 2018: SLOVENSKEM raziskava o enakosti POLITIČNEM PARKETU spolov v politiki Document Outline _GoBack UVOD STRANKARSKA POLITIKA IN ENAKOST SPOLOV O RAZISKAVI PORTRETI PARLAMENTARNIH POLITIČNIH STRANK V LUČI ENAKOSTI SPOLOV Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) Levica Lista Marjana Šarca (LMŠ) Nova Slovenija (NSi) Slovenska demokratska stranka (SDS) Slovenska nacionalna stranka (SNS) Socialni demokrati (SD) Stranka Alenke Bratušek (SAB) Stranka modernega centra (SMC) ANALIZA PERCEPCIJ IN RAZUMEVANJA ENAKOSTI SPOLOV S STRANI POLITIČNIH STRANK Analiza percepcij enakosti spolov s strani parlamentarnih političnih strank Analiza percepcij enakosti spolov s strani neparlamentarnih političnih strank Primerjalna analiza programov parlamentarnih političnih strank 1. PROGRAMSKI SKLOP: Vloga in položaj žensk v slovenski družbi 2. PROGRAMSKI SKLOP: Enakost spolov 3. PROGRAMSKI SKLOP: Politični program in jezik 4. PROGRAMSKI SKLOP: Kontekstualizacija političnega programa – spolna občutljivost PRIMERJALNA ANALIZA MEDIJSKIH SOOČENJ VLOGA MEDIJEV IN VKLJUČEVANJE ASPEKTOV PROBLEMATIKE ENAKOSTI SPOLOV V MEDIJSKO POROČANJE TEKOM PREDVOLILNE KAMPANJE Marginalizacija teme spolna enakost v medijih in prevlada nevtralizma Analiza vključevanja aspektov enakosti spolov v medijsko poročanje tekom predvolilne kampanje ZAKLJUČEK PUBLIKACIJE