Štev. 37. Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 16. septembra 1923. Leto X. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno. „Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“. Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%. Mamo prestolonaslednika. Sept. 6. je porodila Njeo Veličanstvo naša kraljica, Marija prvo dete, štero je moškoga spola. Po ustavi je to dete naslednik trona očé, králja Aleksandra. V njem mamo tak Prestolonaslednika. Gda to veselo vest naznanjamo našim naročnikom prosimo Boga i prosimo njé, naj tüdi oni prosijo dobroga Boga, ka to dete blagoslovi na hasek naše lepe domovine i Jezušove svete Materecerkvi. Ponovljenje Jezušovoga düha Euharistični kongres v Zagrebi. — Katoličanski Shod v Ljubljani. Jezušov zgübljen, zakopan düh! Svetovna vojna te je zgübila, za milijone, pobojnska pokvarjenost pa znova za milijone zakopala. Pa od tebe, samo od tebe je odvisna blaženost človečanskoga roda ne samo na drügom nego na tom sveti tüdi. Ali povejte, je ne tak? Ali fali te kaj meni, Če moj, bližnji ne; kradne, ne laže, ne preklinja še ne, srdi, se ne zapoji, slüži Bogi je do siromaka smileni i nikše krivice nikomi ne dela ? Jeli da ne t I če de vsakši človek tak delao, -bo te falilo komi blaženstvo ? Jeli dá ne. 'Te nede sváj, tožb, bitja, boja, tolvajije, ropa, špotov idi ügi grehov, šteri jedino1 posejajo nevoló na svet. Vidite i takši br mogo biti vsaki, tir je to zapoved Kristuša Zveličitela za vsakoga. I ka je ne takši vsaki je zrok'V tom; ár nemá njegovoga düha. Fali njemi Jezušov düh, zato ne žive po njem. Te düh ponoviti pomeni zato blaženstvo sejati na zemljo. Te düh ki ponavlja, pripomore nájveč pač vse k sreči človečanstva. Kristušova Maticerkev, štera nadaljava njegovo odrešilno delo zato polaga na vsako reč veliko važnost, štera bar količkaj, more Jezušovoga düha ponoviti. Zato je bilo geslo že pokojnoga X. Pija: omnia restaurare in Christo — vse ponoviti v Kristuši. I njegoviva naslednika ravno to pot tlačita: celi svet ščeta, ponoviti i zato navdüšüjeta, podpirata, blagoslavljata vsako podjetje v té namen. Euharistični kongres v Zagrebi i kat. shod v Ljubljani sta mela namen, naj Kristušovoga düha ponovita, zato sta bila tüdi blagoslovljena od njegovoga namestnika i vredniva, da tüdi mi jiva obširnej popišemo za naš narod, pri šterom je tüdi jako-jako zmanjkao düh Jezušov. I. Euharistični kongres v Zagrebi se je obdržao od 18 do 20. augusta. Euharistija je grčka reč i pomeni shod, spravišče (gyülés). Euharistični kongres tak pomeni spravišče Oltarskoga Svestva. Najslajša tolažba naše vere i z ednim njeno središče je Oltarsko Svestvo. Verjemo, ka je Jezuš pod podobov krűha do konca sveta nazoči na naših oltarah, On pravi Bog hodi k nam pri sv. obhajilah i krepi naše düše, da živejo življenje njegovo, pravo krščansko i da po njem se srečno ločijo z toga sveta i začnejo pri njem v nebi večno življenje. Cio shoda v Zagrebi je bio zato, da düšam horvackoga naroda, toga zape-lanoga naroda pokaže, da Jezuš žive med njimi, da te narod i vse düše bliže pripelo k Njemi i je tesnej zdrüži ž Njim. Lehko-'miselni, brezverni Zagreb ešče ne vido takše slovesnosti i lehko trdlmo, da se je doStojno oponašao pri njoj. Okoli 80 jezero romarov je pri vrelo v njega da počasti v njem Zveličitela v ob. Svestvi. Slovencov je bilo okoli pet jezero zdvema püšpekoma, nas Prekmurcov med njimi '120. Izmed naših dühovnikov so bili Vlč. gg. Bašša Ivan, pleb. z Bogojine, Hauko Jožef, kaplan z Črensovec i narodni poslanec, Klekl Jožef, vp. pleb. Cerkev Slovencov je bila sv. Katerine. Slovence sta dve godbi (bandi), sprevajale v vároš. Na čeli procesije je korakao dr. A. Jeglič, hercegpüšpek iz Ljubljane, pred koga so Zagrebečki eršek svoj. automobil poslali, da bi se ž njim notri pelali a starček so si ráj zvolili peške hojo s svojimi verniki. Prvi so prišli v Zagreb namestnik sv. očé, muncij iz* Belgrada, Hermenegild Pelegrinetti, koga je cerkvena i svecka oblast svečeno sprejela. Za njim okoli 16 püšpekov, več prostov, zastopniki drügih držav i nešteta vnožina naroda. Londonski kardinal Bourne je poslao pismo ná zag-rebečkoga éráeka dr. A. Bauera. Spravišče se je začelo s prečiščavanj om decé. Sv. meso so slüžili muncij, pét škofov i dva provincijal so pa prečiščávali. Prečištili so okoli pét jezero dece. Nepo-žabljiv trenutek I O kakše veselje je meo prijateo mladine v njihovom srci. Zatem se odpre shod na éršekovom ogradi. Predsednik dr. Lončarič pozdravi papovoga odposlanca, nuncija, koga jezero-jezerni narod vihérno počasti i po njem sv. očo, rimskoga papo. Zatem govori redovnik O. Peter Vlašič, profesor bogoslovja v Dubrovniki v Dalmaciji, od Oltarskoga Svestva i Cerkve posebno keliko se ma horvacki narod obema zahvaliti. Za njim je govorio dr. M. Belič, odvetnik (fiškališ) z Dja-kove. V svojem govori priznava vse zaslüge horvacke dühovščine za horvacki narod na kulturnom poli. Omeni, da prvi vučitelje naroda sta bíla dühovnika sv. Ciril- i Metod, prvo knigo na horvackom jeziki „Jtidita“ je pisao dühovnik Marko Marulič, prvo gimnazijo so odprli redovniki Paulinci 1. 1582, v Lepoj Glavi, k 1607. pa jezi-utje v Zagrebi. Drüge šole pa drügi redovniki i redovnice. Ustanovo potojočih vučitelov so pred stoleti vršili že frančiškan!. Za politične pravice Hrvatov so se borili naj prvi dühovnik njim na čeli püš- pek Vrhovec. On je začeo davati vö knige, odpro je štamparijo i gladio hrvacki jezik. Pita,. ka bi ostalo v Horvackom narodi, če ne bi bilo püšpeka Strossmayera i kanonika Račkoga i društva sv. Hieronima z stotinami dühovništva? Ka bi bila hrvacka Istra brez püšpeka Dobile i hrvacka Dalmacija brez dühovnika Pavlinoviča ? Zatem izjavlja v danost do sv. očé,. rimskoga pape, püšpekov i poživlja odpadle horvacke dühovnike, naj se povrnejo nazaj k oči, nazaj Kristuši. Zaodvečara so bile predge po vseh cerkvah od najsvetejšega Olt. Svestva. Pp teh se je vršo drügi sestanek na eršeko-vom ogradi. Predsednik njemi je bio dr. Jožef MárušiČ, püšpek iz Senja. (Dale) NEDELA. Po Ris XVII. Evang. sv. Mataja XXII. 34—46. Jezuš govori od velike zapovedi. Ljübi Boga i te drüge za njim. ljübi bližnjega. Ki tevi zapovedi spuni, je svetnik. A takših je malo. Človek nájveč greši proti Bogi, da ga slabo poštüje i še slabše drži njegovo veliko zapoved; ljübi bližnjega Jedina pomoč za na«. Iti nesmo ljübili Boga i bližnjega, da se pokorimo. Delajmo pokoro. A sama molitev tüdi ne zadostüje za stanovitnost v dobrom. Vreden sad pokore naj se obsodi, to je naj se v smrten greh več nikdar ne privoli, jé zvün molitvi ešče potrebno prejemanje, večkratno, celo gosto prijemanja sv. prečiščavala "ali obhajilo. K Jezuš i moremo večkrat hoditi. Ali ne poznamo njegovih reči. .Brez mene nikaj ne morete včiniti ?" (Jan. XV. 5). če se nikaj ne more brez njega včiniti, naj menje se more dober, vreden srd pokore obro-diti. Ali žalostno morem pitati; poznate vl Jezuša ? Posebno ví moški i dečki, poznate ví Jezuša ? Nikoga ne spoznamo, če ga ne vidimo, Ar vas ne vidimo pri Jezuit?, ar ga tak i ví ne Vidite, moramo Vas tužno pitati.1 poznate ví Jezuša? Poznate tistoga, brez koga se ne morete zveličati ? Če bi ga poznaü, grešniki, ne bi v stare grehe tak nazaj kapali. Ne bi. Ve je on obljübo: .Ki je moje telo i pije mojo krv, v meni ostane i jaz v njem." (Jan. VL 57). V njem ostane, ljübo de ga, ne de meo smrtnoga greha, ki de jo njegovo telo i pio njegovo krv. Jo i pio — pravi Jezuš. Ne koštavao, ne, nego jo i pio to je ki večkrat bo Pristopo k Jezuši, bo v Njem on pa v njem. Edna ljübezen bo oba vezala, greha ne bo več ne bo več. O hodile zato radi k Jezuši, ka se Spokorite iz pijanstva, nečistostosti, svaje, kraje i vseh drügih hüdobij, o bodite, Hodite k Jezuši gostokrat vsi grešniki i vse grešnika, da več ne zablodite. Hodite 1 Nišče vas tak ne ljübi, kak Jezuš I Ga ví ne poznate, pozna on vas bole kak vsi drügi. Pozna on vaše düševne nevole iodpo, močti vam je šče. Pridite k Njemi! O da bi ve znale, uboge plašne düše, kak vas on žele i ka vam sranjüje, če pridete 1 Na sodnji den, na strašni sodnji den bo on neštere ljüdi sam zbüdo, z groba. Što so koli ti srečni? Poslüšajte: »ki je moje telo i pije mojo krv, ma večno življenje t jaz ga obüdim na sodnji den.* (Jan. VI, 55). Vidite, slišite, uboge piašne, zablodjene düšice, ka vas čaka na sodnji den če te k Jezuši hodile gostokrat. Večni žítek Odičeno stanenje vas čaka, Jezuš sam vas zbüdi z groba, če te rade k Njemi hodile. Ne postanete, hüdo duhovje, ve, angelje postanete, ki te z Kristušom na veke kraljüvali. To Vam bo prineslo do smrti trpeče gosto vredno sv. pre-čiščavenje. I vreden sad pokore, šteroga obrodi!! morete, je ravno té,kase zveličate. Hodite zato, oj bodite gostokrat k Jezuši. 2 NOVINE 16. septembra 1923. Glasi. Slovenska Krajina. Invalidskomi udruženiji v D. Lendavi. Pred sprejemom vaše prošnje so že g. poslanec prosili ministra, da zemljo da i Madjarom, kak se je to v Novinah že čtelo. Oni so vsikdar zato delali, ka se sirotam, kakšekoli narodnosti so, ne odvzeme zemlje. Z Vašov prošnjo pa bodo znova prosili g. ministra za invalide, ki so madjarskoga pokolenja. Odgovor ministrov bodo objavile Novine. Molitvena kniga „Hodi k oltarskomi Svestvi“ se malo zakesni, ar je nekaj papira sfalilo i zbetežao je tüdi knigovezec. — Ednok Vam samo veselje napravimo, ka pridemo ž njov — potrpite i jo čakajte, lepa bo! Koga mamo mi za Madjarona? Koga je slovenska mati rodila, ga hrani Slovenska zemlja pa li ne čüti slovenski, li hvali samo tisto ka je prek meje i dela za tisto ka je prek meje proti haskom svojega lastnoga ljüdstva To so Madjaroni. Srbi njim pravijo: „robske duše.“ I prav. Neščo se pobrigali za slobodo svojega slovenskoga pokolenje, naj robotijo pod tüjim gospostvom, naj dobijo samo par grošov ali prijaznih smejov od svojih gospodarov. Nikdar nemamo za madjarona Madjara rojenoga, ki brani svojega maternoga jezika pravice. Če šteri Madjar ne bi to delao, bi ga obsodili kak Madjarone. Edno je samo glavno, da čüti z našov državov i je njeni dober sin pa njemi pogled ne vujdava prek meje ka bi želo té spremeniti. Glava Jugoslavije Je prej Srbija, piše Szabadság. Fundament države, ustava veli, ka je to država ednako vseh treh narodov, Srbov, Horvatov i Slovencov, ne pa samo Srbov. Zato so pa naše borbe proti nadvladi nešternih srbskih familij za autonomijo, ar ustava da ednakopravnost, té jo pa jemljéjo. Slovenci i Horvatje so tak v glavi i kotrigaj kak Srbi zato se pa ne morejo i ne smejo cepiti. „Brez podpore klerikalcov radikalna vlada ne bi mogla zglasati krivičnih zakonov“ piše 15 št. Szabadság. To pa zato ne, jeli g. Hartner, ar je 24. več kak pa 107. I zato jeli, ar so klerikalci vsem tem krivim zakonom proti glasali. Vi pravite, ka je to vaša zadnja reč. Naša je pa to v tom dugovanji: Mi smo se z radikalnov vladov pogajali za autonomijo, za olejšave terhov ljüdstva, ar je ta stranka najmočnejša. Z vašov ne smo se mogli ar je samo ednoga poslanca dobila po našoj milosti. I če smo se mi pogajali za autonomijo i proti krivim zakonom glasali smo ravnotelko krivi, kak naš kmet, ki lepo pšenico nese me vaš mlin, a dobi pa nazaj že žgano melo. To je edna istina, krivo ogrizavanje popraviti neščete, i pravice se bojite. „Mi smo za srbo-horvacki jezik, zato nas preganjajo Slovenci“ piše M. Krajina. Mi na to samo telko odgovorimo, ka Srbi pišejo v cirilici, Horvatje tak kak Slovenci ednoko v gajici (z kvakami), „M. Krajina“ pa v madjarskom pravopisi to je niti kak Srbi niti kak Horvatje. Kak se le bližajo si ne moremo razložiti. „Vi gospodje! Vi znpelivci narodni Mate vi srce, düšo“ pita Hartner sebé i svojo stranko v 11. št. Szabadsága. Kesno pitanje, odgovor je za stalno dani 18. marca. „Novine pri vsakoj priliki nikaj takšega morejo praviti, ka se z pravicov protivi“ piše 30. št. Mörske Krajine. To z drügimi rečmi teliko pomeni, ka Novine pri vsakoj priliki lažejo. Vsaki, ki od drügoga trdi, ka laže i te svoje trditve ne posvedoči, je ne samo lažljivec, nego tüdi ogrizavalec. „M. Krajina“ že ma par grdih laži na rovaši, štere ne popravi pa že z novimi prihaja. Je to dovoljeno? Je to gospodsko? Je to Kristušov düh? Laži popravite, če mate samo piknjico čüta pravičnosti v sebi. Če pa ne ostanete pri slovenskom lüdstvi za vsikdar lažlivci v lažlivim listom. „Prejkmurci so vroz umjetnostnoga stališča gledajočno“ piše M. Krajina v 33 št. To je prej naš materni jezik, za šteroga se bori. Prosimo vse Prekmurce, naj nam naznanijo, ka to pomeni, ar mi tü rojeni nemremo vözoštonderati po kakšem gjeziki je to pisano. Nacionalni düh fali Prekmurcom piše taista številka. Popravimo to trditev. Madjaronom fali i od njih zapelanoj vnožini — ne pa srčiki stebli toga ljüdstva. Če ne bi jezeri toga ljüdstva slovensko čütili, nikdar ne bi prišli v novo državo. Sami so si to zbojüvali, njih nišče ne je oslobodo. „Obrtnika silijo v politično krščansko stranko to ne gre“ piše „Naš Dom“ list socialistov. Naše krščanske obrtnike ne trebe siliti v krščansko stranko, vsi so v njej i ravno zato so stopili v njo, ar je obrtno drüštvo v Beltincih vse obrtnike štelo v brezverski socializem spraviti. Zato si je tüdi zvolilo za svoje glasilo socialistični politični list „Naš dom.“ Teliko Beltinčari socialisti v odgovor. Hartnervi betyárje. V 14. št „Szabadsága“ svojega od dvoje fele betyárov piše: od razbijačov i politični betyárov. Tak lepo popiše obe vrsti, ka človek nedovedoč pride do spoznanja, ka je te človek že bio gvüšno v betyárskoj družbi mogoče še sam betyár. Ali če so poslanci naše nove države betyarje, po njegovih mislih, štere trbej onemogočiti, zakaj je on tüdi šteo biti letos takši politični betyár. Zakaj? Gda je na Vogrskom bio on takši politični betyár je to betyarstvo njemi zročilo zidanje šol v našem kraji, stere so nam jemale naš materni jezik, njemi pa nosile velike procente. Vredno je zate biti onomi, ki nema višišeg cila politični betyár „Kak je istina ?“ Pod tem naslovom piše M. Krajina, ka smo mi prle meli vse slovenske pravice ešče vekše kak zdaj. Povem par teh pravic: 1) slovenske šole niedna ne smo meli pa z našimi penezi smo plačüvali vučitele; 2) tolmače smo mogli plačati; 3) skoro v vsako cerkev je prišla vogrska pesem ali predga za: Slovence. 4) Trijezero Slovencom v Dol. Lendavi i 1500 Slovencom v Dobrovniki nese slovenski predgalo pa ešče dnes se ne predga, 50 Vogrom se je pa vogrski i ešče dnes se v Soboti. 5) Slovencom se popevalo pri vseh mešah skoro ešče delavne dni v Soboti vogrski. 6). Kda je vogrska vlada dovolila, ka se sme, katekizmuš po vseh razredaj slovenski včiti, i mi Slovenje smo šteli z tov pravicov živeti — ste vi od slovenske matere rojeni Madjari v „Muraszombat és Vidéke“ listi z Madjari vred nas napadali. Nekak je celo pisao ka že pri zibelki začne vogrski včiti katekizmuš. 7). Gda je vogrska vlada dovolila, ka se sme v šolaj naš materni jezik včiti (slovnica, njelvtan) i smo mi Slovenci prosili dovoljenje od višešnje oblasti, ka smemo v te namen vö dati Murkovičov abecednik, ste ga vi od slovenske matere rojeni Madjari preprečli. Pametni Madjari jezikoslovci so šteli celo na svetlo dati po gornjem dovolenji slovenski slovnico z dr. Asbothom, vseučeliškim profesorom na čeli — i tista madjarska vlada štera je na papira dovolila rabo slovenske slovnice, je vödávanje té ešče madjarskim vučenjakom prepovedala. 8). Gda je prvi slovenski časopis „Novine“ na svetlo dan, je od vas pohvaljen kak dober Slovenec Pósfay je prvi bio ka je žandara poslao k uredniki toga zakaj vü pa to delati? I vi ovi, ki se zdaj tak borite za „materni svoj jezik“ ste grozno napadali po vseh listaj Novine. Ste ne pozabili članka „Vernsee és gyümölcse v listi Vasvármegye? I ste ne odkrito pisali v Muraszombat és Vidéke“ ka se naš jezik möre vtopiti vu madjarski jezik, ar te má vekšo kulturo? I ste nej v té namen pisali gučali, delali v cerkvi i zvüna nje povsod? Je nej bio pred vami „pánszláv“, ki je slovensko gučo i je ne bio lejko izpostavljen vsem preganjanjom? Od izobraženih gučim. 9) Ste gda sveta dobili samo en slovenski „végzés“ do rok. Zdaj prej samo pol razmite ž njega, i prle smo ga nikaj ne razmeli, ki smo nej znali vogrski. Ali je mogoče vegzés v takšoj vogrščini bio pisani, kak je vogrski kmet gučao? Lejko je tam stalo. „Meg kő gyüni ám hónap“ ali pa „Meg kell ám holnap jönni!“ Jeli ka je to drügo i zato je vogrski kmet nikdar ne pisao i pravo, ka se ne piše vogrski, ka se ne piše po njegovom maternom jeziki. Če što guči, ka je naš jezik grdi, je norc. Pametni to ne gučijo, nego se ga včijo i njegove lepote vtapljajo v pismeno slovenščino. I to je ravno cio naše borbe: obdržati lepoto našega jezika i to vtopiti i v Kniževno slovenščino. I tü nam vsi bodo pomagali, ki so dobre vole. Krivice, štere dela oblast z našim katekizmušom obsodimo i vsako vtikanje njemo v verske vreči. A nigdar pa ne podpišemo, ar bi zagrešili proti pravici, če bi podpisali ka trdi M. Krajina; ka smo namreč prle meli slovenske pravice, celo vekše kak zdaj. Naj odgovori, če more na gornjih a točk. Te svedočijo ka pravic nikših nesmo meli, nego žalibog, sami rojeni Slovenci ste je kak Madjari pokapali. Roparije v Dolnji Lendavi. Neznani storilci so v pondelek zajtra okoli 2 vöre vlomili v trgovino g. Ődőna Mayer, od kod so cejlo, gotovo njegovo vrednost vkradnoli. Vkradjene zlata i sreberne vöre, prstani, raznovrstne posode, srebrne žlice i vilice obogomi pridnomi delavci, šteri se več 20 let mantrao, prilično 250000 K znašajo. Dolnjalendavska žandarmerija strogo nasledüje za roparami, šteri su — po mišlenju — pobegnuli na Vogrsko. Fabijola ali Cerkev v katakombaj. II. Boj. Tüjinci so ropali tüdi po podzemelskih pokopališčih i jih skrunili. Zato so vzeli papi tela najimenitnejših mantrnikov i jih prinesli v cerkve. Tüdi dosta tistih cerkev ober vhodov se je te i kesneje v vihernejših časih podrlo. Zemla se je rüšili v te podzemelske prostore, stropovi so se podirali i dosta so vničili tüdi hüdobni lüdje. Tak so postale kata-kombe vse zapüščene i skoro pozablene i so se komaj zdaj v najnovejših časih začnoli brigati za nje vučenjaki. Posebno papa Pij ÍX. so napravili jako dosta, da se v tej za vse krščanstvo imenitnih prostorih šče popravi i ohrani, ka se šče dá. Pod zemlov. Dugo so že stopali Dijogen s sinovoma i mladenci vred po podzemelskom hodniki z voščenimi svečaml v roki. Tü i tam je postao sivoviasi grobokop i pripovedüvao i razlagao to i ono, nazadnje pa se obrne stari voditeo na desno Torkvat prestrašeno pogleda okoli sebe. „Što zna mimo kelko hodnikov smo že šli, prle kak smo se zavili?“ pita. .Mimo dosta* od govori jakó na kratko Sever. „Ka praviš, ali jih je bilo deset ali dvajseti,* Opet pita Torkvat. ..Mogoče ravno telko; čteo sem jih nigdar ne*. Torkvat jihje čteo, ali rad bi se šče bole prepričao. .Kak pa razlbčüješ pravo?" pot pita opet včasi. .Glej, kaj je to ?.“ Pri teh rečeh si prikloni, kak da bi šteo pogledati malo votirali na vogli, ali pazlivo Severovo oko je vidilo, da šče napraviti nekše znamenje v steno. , Hitro, hitro naprej »pravi Sever,* či ne, zgübiva ove i potem; ne veva, kama bi naj Šla. Ta dolbina je napravlena, da se v njo postavi lampaš; na vsakšem vogli je edna". Kak sta Šla najirej je Torkvat natenko čteo vse krogle 1 postao zdaj tű, zdaj tam, da si vse ogleda i zapazi; pa őstro oko Severovo je vidilo vse to. Prišli so v velki štirivoglati prostor, ki je bio vse okoli okinčan s podobami. »Kaj pa je to?" pita Torkvat. .Takši rak ali grobnic je nozréčeno dosta po naših pokopališči!), »pravi Dijogen." včasi ma v takšem Prostori kakša rodbine svoje pokopališče, največkrát pa hrani jo mrtvo telo takšega mantrnika i mi se tű vküp zbiramo, da svetimo den njegove'smrti. Le Poglejte tam ov grob, ober šteroga je strop velbani —te je pri takših priložnost^ oltar, na šterom se darüje sv. daritev. Na stenah Vidite podobe, kakše so pri nas najbole navadne; zavolo teh sem vas pripelao v to rako, štera je edna najstarejših i ma podobe iz vseh časov notri do podob mojega sina." ,,Oča Dijogen," pravi Pankracij, ,,ka pa či bi nam je nekelko razložili ? Nešterne poznam, ali ne vse, i rad bi poslüšao, či bi nam jih ví malo pojasnili,* »Jaz sem ne jako vučeni na te reči, pa či Človik 60 let preživi kak dečak i možak tű med njimi, se že malo spozna, zato naj bo. Te tű na stropi, kak vidile nekše omrežje z grozdi, ki nas spominajo na Kristuša, pravo, živo vinsko rozgo, Stere mladike smo mi vörniki — te so najstarejle, napravi i so jih te, gda te podzemelski prostor; One poeg sten pa te, gda grobe. Tü Vidite sedi Orfej i milo žvergla i spevle ne samo svojoj čredí, nego tüdi divjim živalim v püščavi' štere kak okamenele stojijo okoli njego.* . »Oj, oj, Orfej. To je poganska podoba, ka pa dela tű 7* se oglasi skoro zaničüvano TorkVat. »Istina je ali to je samo alegorija (prilika), pa šče kak prilübfena," prijazno odgovori Pankracij', kak vidile tű tüdi šče drügalpoganska znamenja, že iz prvih časov. Pod podobo Oifejovo so obrazi!! našega gospoda Zveličara, da bí ga leži ohranili od oskrunjavanja rievörnikov. Tü Vidite Gospoda v inačiše j podobi.* ..Pastira z ovcov na ramah, to že razmim,* pravi Torkvat,, to je dober pastir." »Resan je dober paster*, pravi Sever, „v sirmaški obleki stoji ta, na rami zgübleno i opet nájdeno ovco. Poleg njega na dveh straneh stojita dva Človeka, šteriva je poslao, da oznanjata božo reč; naprej se držita i gučita ovcam, štere so ne iz göspodöve štale. Na ^sakšoj strani je edna, na šteroj se pozna, da ne poslüša njegovih reči, nego se mimo pasé naprej, edna drüga pa je zdignola glavico i oči i pazlivo poslüša; dežek pada na njo to je mislot boža.” . »Zakaj pa je ta podoba tak priložena; tüdi indri sem jo že vido* pita Tiburcij. 16. septembra 1923. NOVINE 3 Kino v Murski Soboti. To nedelo se odpre znova kino v Soboti. Med sobočanomi je velko veselje. Eksplodiralo bombe. Komandant garnizona Murske Sobote je tam bližnomi odelenji naredo izdati ročne bombe, štere su na malij soldačkij kolaj pelali na odredjeno mesto. Od velkoga trzanja se je eden automatski opaljač vüžgao i eksploderao. Eksplozija se je razširila i na drügo ostalo municijo. Eden vojak je teško ranjen na levoj nogi, štero so njemi včasi amputirali, drüga dva sta lejku plazerana. Odpelali so je v tamošnjo bolnico. Ogen blüzi stanice. Te tjeden v pondelek se je zvüžgalo seno čuvara donjelendavske stanice g. Kulčara iz neznanih vzrokov. Ogen se je friško razširo na kamro, hlive i na drüga gospodarska poslopja. Na pomoč prišli gasilci, kak navadno so se špilali i nej gasili. Kvar znaša 30.000 kron. Posvečüvanje kapele. Preminolo nedelo je bíla čentibska novo postavljena kapela posvečana v navzočnosti mase lüdstva. Ceremonijo su opravlali g. Florijan Strasser lendavski kanonik. Le naprej čentibčarje! Premeščenje. Ljubljanski višji šolski svet je ravnatela murske sobočke meščanske škole g. Korže-a primesto v nadaljnoj funkciji v Žalec. — Tem potem pošlemo naše sožalje in mnogo srečoželja kulturnemi delavci. Posvečüvanje mosta. Preminoli tjeden so posvečili z velkov paradov novi most na Müri blüzi preloga. Dr. Nikičov govor „samo on lübi svojo domovino, šteri dela za njo“ je publika prisrčno pozdravljala. Most je izročen prometu. Občini Dolnja Lendava! Po zakoni je dužna vsakša občina meti stražare, či ji nema, ma pravico vsakši oškodenec šteroga oropajo, zahtevati povračilo kvara. Včite se na slučaji Mayera! Imenüvanje. G. Davorin Grüškovnjak za asistenta pri davčnem uradu v Dolnji Lendavi. Država. Dva brata sta se vtopila pri kopinji v Moravi. Mlajšega brata Mihajla je prijao krč. Gda njemi je prišeo starejši brat Peter Petrovič na pomoč, ga je zalevajoči se tak močno zgrabo, da sta oba preminola v vodi. Katoliški shod v Ljubljani, šteroga se je vdeležilo tüdi nekaj sto prekmurcov, se je sijajno dokončao. Kelko dobroga je napravo, se kaže že zdaj, bole se pa šče bo pokazalo v bodočnosti. Vsi so zadovolni z njim, celo vlada, samo demokratski i njemi podobni časopisje ne. Čüdno je to, da so vsi Slovenci katoliki, tüdi lüdje, šteri čtejo i pišejo demokratske novine, pa itak so tej katoličani tak nesramni, da grdo pišejo od naše i svoje, to je celoga slovenskoga naroda najdragše svetinje, od katoliške vöre, tak slabo. S tem pa samo sami sebe blatijo, ar s tem kažejo, kak malo znajo oni ceniti i spastüvati slovenski narod i sami sebe. Trbovlje. Kak smo že ednok poročali, je v vseh premogokapih v Trbovljah i okolici vövdaro štrajk. Te štrajk trpi izda. Drüžba nešče povekšati plače delavcom. Nekaj delavcov se je že vrnilo nazaj ne delo. Drüštvo delavcov je zdaj dalo spomenico notri, v šteroj pravi, da se od strani oblasti jako slabo postople proti delavcom. Izda se ne ve, kak de se stvar končala, gotovo pa je, da so delavci za tisto žmetno delo preslabo plačani, nemrejo si pa pomagati niti s štrajkom ne, ar z delom itak nekaj zaslüžijo, či pa ne delajo pa morejo od lakote mreti. Dobro zna to drüžba, zato nešče povekšati plače delavcom i jih šče nadele mantrali z nesmilenim delom pod zemlov za slabo plačo. Najvažnejši dogodki v našoj državi so bili letos, vzorčna obrtna razstava v Maribori, štera je pokazala moč, delo i napredek naših obrtnikov, evharistični kongres v Zagrebi, s šterim, je celi horvatski narod pokazao svojo živo vöro do Kristuša i zvestobo svojemi oči rimskomi papi katoliški shod v Ljubljani, s šterim je opet slovenski narod pokazao odivost v vöri, štera ga je rešilo pogina i tretje velko senje v Ljubljani. Kak se zanima naš krao Aleksander za Slovence kak jih rad ma je pokazao s tem, da se je udeležo vseh teh prireditev na Slovenskom. Naši Prekmurci šo bili v Ljublani, so meli srečo da so ga videla od blüzi pri celoj slavnosti na Kongresnom trgi. Svet. Madjarska. Na Madjarskom je penez grozovito spadno. Skoro za edno našo korano dobimo sto vogrskih koron, kila mesa košta že osem jezero koron v Pešti. Od vojnoga posojila je Strausz Števan poslanec eta k pravo madjarskom parlamenti: Vojna posojila nemajo nikše vrednosti. Te bi vlada mogla na to računati, ka de državi nekda ešče trbelo takša posojila, zato bi mogla ta zdaj intereš nositi. Pa vlada nam ešče dozdaj ne dala račune od vojno ga posojila, Grajao je tüdi vlado, zakaj je odpravila stražo od velikoga kinča vogrskoga naroda: od korone sv. Stevana krála. Grah iz Egiptoma v Afriki, šteroga je najšeo nekši Anglež v faraonovih grobih i šteri je približno 4 ali 5 celo do 6 jezero let star, je posado te Anglež. Grah je lepo vöprišeo, rasté. Meo je lepi sad, šteri je bole sladek od navadnoga graha. Nevole. Štatistika raznih zločinov, hüdodelstva, roparije i vse mogoče hüdobije-žalostno sliko nam da štatistika Prekmurja. Vsakši dén tü pa tam kradnejo, koleje, itd. Ka naj pravimo? Nemamo reči, naše dobro verno lüdstvo — nej nerovatno — propade moralno, moralno, globoko kak bole more. Filosofi pravijo, da je morala kinč. Kinč narodo i bogastvo, prvo i najvekše, i najboše sredstvo mérnoga napredüvanja, konsolidacije. Kak vsako živlenje na zemli, začne da se odkrije iz vode, ravno te se začne historija zemle i z njim tüdi človeštva. Ta večna historija se pri nas v Prekmurji posebno uveljavi. Nova doba naroda, novi vek, novi običaji, novi zakoni, modernejša sredstva, gotovo so glavni zroki naše nevole. Večkrat smo dokumentirali tou zadevo na vse mogoče načine, ali edno ka nam je ostalo to je bilo: zavüpanje v našem narodu. Da, zavüpanje! Ali de je zavüpanje? Bistričani več nemaju zavüpanja proti žandari, lendavčari proti straži. Tožiti se i jokati ne vala ali energičan biti je sredstvo za zmago. Naša zmaga bi bila, da se oblasti postarajo za naš narod, za naše pojedince. Da naši domačini pridejo v slüžbe. Gvišno bi prišli do komsolidacije, do mérnoga gospodarskoga razvoja. „Zato, ar so te i vednake podobe iz tistoga časa, gda je kriva vera Novacijanova kalila mir med kristjani.“ .Ka pa je včio te Novačan,“ jer pitao že malo nevolno Torkvat, i si je mislo, s takšimi praznimi rečmi si kratimo čas. V,,Novácijan je včio, da Cerkev nemreiod-püščati vseh grehov, da so nešterni prevelka da bi jih Bog odpüsto. Pankracij, šteri je to gučao, je ne znao, kakšo moč so mele te reči na* Torkvata; ali Sever, ki ga je vsigdar opazovao, je zapazo, kak je postao rdeči. „Ali je to kriva vera?" pita Plašno. „Gotovo je velki greh krajšati milost i smilenje onomi, ki je prišeo na svet, da- najde, ka je zgüblenoga i pripela k pokori nepraviČ-nike, nego grešnike. Vsigdar je včila katoliška cerkev, da se grešnikom odpüstijo vsi grehi, tüdi či bi bili tak rdeči kak žamat,' iti bi jíh Što meo ešče tak dosta, samo či se jih potrtoga srca spove; zato je tüdi Cerkev vsigdar lübite podobo dobroga pastera, šteri je pripravleni iti v püščav o i poiskati zgüblene ovce/ ,,Kapa", pravi Torkvta zaistino ginjeni, ,,či bi što, ki je postao kristjan i že tüdi prijao sv. obhajilo, odpade od vere, se vtopo v grehe i-i (glas njemi je trepetao) izdao svoje brate, ali takšega nebi vrgla Cerkev od sebe?" »Gotovo ne, vej so ravno od teh grehov trdili Novacijancl, da jih Cerkev nemre odptiš-čati; ali ona je lübezniva mati, štera ma vsigdar odprta naročja za zgüblene sine." Skuza je zaigrala .Torkvat! v očeh, lampe so njemi trepetala, kak či bi se šteo spoznati za potrtoga grešnika, ali samo edno megnjeno i opet se je pokazao Prejšnji mrzeo pogled. V lampe se vje i pravi s skažlivo nemamotj-ov: „To je resan jako tolažlivo, za tiste, ki šo v takših grehih. Dobro je spoznao i čteo na obrazi Sever te trenutek milosti bože za mladeniča, ki ga je pa ne porabo, i je zapazo, da je Stan v njem zadüšo glas düšnevesti. „Hodnike i grobnice smo Pogledali,” pravi Torkvat, .zdaj bi šče rad vido cerkev, gda še bomo shajali." [ Dijogen je ne mislo nikaj slaboga i je ravno šteo pokazati hodnik do cerkve, gda se oglasi Sever: „Oča, jaz mislim, da je za dnes že prekesno; vaj znate, da. mamo šče dnes dosta dela. Te mladi prijateli pa nam tüdi nedo zamerili, posebno, ar bodo glizdaj vidili cerkev, gda do najme sv. Oča v njoj opravlali' slüžbo božo." To je bilo vsem po voli. Gda pridejo nazaj do tistoga kraja, gde so privikrat šii v stran, stopi Dijogen v nekši stranski hodnik i pravi: „Tü-ta i tüodnet na desno Je najkrajša pot do cerkve; jaz sem vas pa pripelao se samo zato, da vam pokažem to podobo eti, štera nam kaže marijo Devico z Jezušekom v roki, šteroga molijo modri iz Jütrovoga. Tü so namalani Štirje, navadno pa samo trije/' Vsi so občüdüvati lepo podobo, Ie Severo je nezrečno čemerno, da je oča nevede pokazao pot Tórkvati do cerkve, štere je ne mogeo zgrabiti, Či se ravna po toj podobi. Gda odidejo mladeniči, pravi svojemi brati: ..Jako mam toga človeka na šumi; te de nam šče pleo zanke/' Šla sta brata ista zbrisala znamenja, štere je Torkvat delao na vögle; ar se je njima pa to ne vidilo ešče zadosta varno, sta sklenola, da zasipleta navadno pot do čerkve i jo napraviti po drügoj poti. Pripravila sta, že zadosta pesika, itak pa sta mogla prle kristjanom povedati to. „ Dale Gospodarstvo. a) Cene silja: 100 kg. Pšenica K 1350.— „ „ Žito „ 1200.— „ „ Oves „ 1200.— „ „ Kukarica „ 1400.— „ „ Prosou „ 1200.— „ „ Hajdina „ 1200.— „ „ Grahorka „ 2000.— „ „ Otroubi (psen) „ 1000.— „ „ Seno „ 300.— „ „ Graj „ 1600.— „ „ Krumpiše „ 400.— b) Cene živine. III. II. I. „ „ Bikovje (debelo, živo) 60.—65.—70.— „ „ Telice „ „ 60.—65.—70.— „ „ Krave „ „ 30.—35.—45.— „ „ Teoci „ „ 70.—80.— „ „ Svinje „ „ 95.—105.— „ „ Mast I-a „ 216.— „ „ Zmoučaj „ 140.— „ „ Spej „ 176.— 1 Belice „ 7.— c) Penezi. 1 Dollar Kj. 368.— 100 Kor. Badupešt „ 2.— 100 Kor. Beč „ —.50 1 lira „ 16.— Zürich 100 Dinar „ 5.90 Pošta. Berden Ivan. Fais Janoš. Filovci. obrnite se na upravo veleposestva na okr. agr. urad v Maribor. — Če jim v Lendavi ne vzemeta gor ponüjanoga mesta; v toki ednoga leta, se tam več neta mogla naseliti. Tak smo zvedili od državne sekvesture. Dober Hovre mašin za šujstre se po fal ceni odá pri MATUS ALOJZIJI v M. Soboti, Lendavska cesta št. 23. 4 NOVINE 16. septembra 1923. Krščanski - Düh. (po Sv. Lukač evang. 19. 42—44.) piso: HARI LEOPOLD ev. bogoslovec. Prorocke, vučitelje, Glasitelje krščanstva so preveč potrebni i hvale vredni dobro-činitelje ljüdstvi i narodom, naimre gnes den, da pobožnost, Boga bojazen,, srame-žlivost, poštenje j jakost gori henja ladati med ljüdmi. Etakše . Bože áafare potrebüjemo, ki se gori aldüvajoč trüdijo za ljüdstvo i je k tomi pravomi miri i k njihovoj sreči pelajo: Srečni so tisti vučitelje iprorocke krščanstva, šterih opominanje i tanači Van je pri cajt! se vkorni v krili ti grešna preklinjavcov; srečni so tisti ar so edno celo pokolenje etoga naroda od nesrečnoga pogibela rešili. Jezuša trüd v opominanji i predganji k tomi židovskomi, ljüdstvi je zaman bio. Šče njegovo jokanje, njegove britke skuze, štere je polevao za volo ljübezni svojega naroda, so ne mogle obdržati to ljüdstvo v blajženom nastali mira i pokoja. Njihov varaš, te zameniti grad Šalamonov j. Ši-onov, cerkev Davidova sta rfiš gratala od sovražnika, na teliko ka je kamen na kamni ne ostao.. Židovski narod je raztorjeni grato, liki pleve od vötra, ti edni so v Egiptom pobegnoli, ti drügi v Evropo. .Tistoga židovskoga ljüdstva, šteri je ne poslüšo na Kristuša, — odvedek je v veliko srečo prišo. Ar pokorno člnenje, delavnost i pametnost vsakšega naroda naprej pomaga, proti tomi nespametnost i grešno činenje v prepast nevol i v sirmaštvo süne. Zato'jtfvrèdno vsakšemi narodi svoje vučitele bogati, poštüvati i preštimati. Ali hodte spoznajmo bliže Jezuša ka-rajoče reči k tomi pokvarjenom! ljüdstvi. I. „Da bi ti poznalo i šče v etom tvojem dnevi', štera slišio k miri .tvojemi, zdaj je skrito od oči tvoji." Jezuš našega srca smileni Odküpitel, te veliki Nazarenski prorok v eti rečaj ono sveto želenje pravi, štero je ladalo v njegovi prsaj. O ti moj varaš, o ti moje predrago ljüdstvo, da bi ti pred cajtom poznalo vse ona, štera tvojemi miri, sreči, blaženstvi slišio, to. šče praviti Kristuš. Grešno, pokvarjeno ljüdstvo, štero je po-teknjeno v greh, na to prišestno vremen viditi nemre. Ali vsaki z čednov pametjov obdarüvani Človek previditi ma, ka slüžba grehi, pijanost, lakovnost, razvüzdanje i Boga zatajenje nemre dober sad- prinašati. Ar liki ta ne obdelana njiva v štero se pisnivo zrnje seja, samo lagve travo, pau-lico i stoklas prinaša; tak to hüdo srce človeče z lepim, dobrim delom i hvale vredhov jakostjov se nemre hvaliti. Jezuš je na oči metao njihovo pot k pokori ščeo ravnati. Ali tit slepi i glühi so ne v poštenje držali njegove karajoče reči, zato je mogla priti Boža kaštiga. Vi ki ste tüdi v Vnogi forma} grešnicke, ki ste nezahvalni proti Vašim dobročinitelom, ki ste ogrizavci i banjüvci proti tistim, šteri so vas gor hranili i šteri so za vas ešče skuze pre-točili. Igda vam edna drüga poglbel pride, k vam se približa te sveti - Düh Jezušov, v Vašo kamro, bilo etak rekoči: „Jaz štere koli Ijfibim, karam je i kaštigani, vreli boj zato i' povrni se, stojim pred dverami, trüpam i trüplem, či bode štoj čüo moj glas i odpre mi dveri, notri bom šo k njemi {večerjao bom ž njimi on zmenom." Odprite njemi vaše srca, naj v vaši srcaj sveti ljübeznosj, naj notri ide v vaša srca naš Odküpitel, naš Zveličitel, da te znali pokoro činiti, da ešče ne kesno. On bode se med vami skuzio, glédajte na njegove skuze i v sebi goridente, ka več ne odstopite od Kristuša, od krščanske mati cerkvi, nego naj vekšo radost bodete meli v njej. pred sv. oltarom, v predragom Gospodnovom včenji, v molitvaj i v poslüšanje Bože reči. Ti batriven grešnik, ki tak batrivno živeš brezi Boga i brezi toga, ka bi se k njemi zdihavao, s potrtim srcom idi v Božo hišo i tam bodeš najšo trošt i počinek, či se s celim telom i düšov prekdaš Kristuši. Obdrži tvojo oblübo, ne boj nestalen, nego obstoječi V Boži obečanja), tak priiščes sebi eti na zemli tvoje kralestvo Bože, v štero te notri pozove tvoj meššiaš, tvoj Jezuš i pri njem se bodeš veselio naveke. II. Na dale pravi Sv. Ev. „Ar prido dnevi na tebe i koli tebe vržejo sovražniki tvoji špice i obsedejo te i vküp te. stisnejo na vse kraje." Jeružalemski varaš je rüš grato. Prišli so iz,daleč sovražnike rimlanski vöposlani od casara Titus Vespasianusa k tomi grehšnomi, ne brigajočemi narodi i zmagali so vojsko Židovsko, štera je med sebom razdeljena bila, brezi vömoga 1 dobroga vodja. 1 v toj krvavo} bojni je več jezero-jezer ljüdstva spadnolo j te ostalem mali šereg se je raztepo na celom sveti brezi domovine bodoči. Joko se je Sion i Šator Gospodov, závezek, örok Jéhovov je v tühinske roke prišo. Tak je Pogledno Bog v svojoj srditovstvi te narod, šteri je od očé Abrahama, Ižakai Jakoba kraj stopo, moléči balvana; Boža pravična roka se je pokazala ljüdstvi, štero je tanač Gospodov ne poslüšalo. Mi se na tom strsnoli moremo, ki smo v etakšem našem sveklom vremeni živoči ljüdje. Takši sovražnik se ne Približava k našega rojstva mesti, k našemi Sv. Evangeliomškomi Štani, poleg toga nam straha ne trbej meti. Ali ge eden močnejši sovražnik, to je ta hüda naklo-nost, ljüdstva razvüzdanje štero ljüdstvo zapelati šče, kak Jezuša šatan. Protivinstva delo je v ndšoj krščanskoj Sv. materi cerkvi ftraglivost, nevőrnöst posvedočiti i zavržti naše správišče, kje se mi tak lepo vjedinamo . v vüpanji i ljübezni z našimi bratami i sestram!. Pfótivinstva dèlö je etoga sveta mamp na poštüvanje; veselje 1 radost bole ljübili, liki krščanstvo, liki krščanstvo, liki noš predragi Evangelium. Eti se zglasi naš sovražnik, šteri nam Obeča blago, peneze, jesti, piti, zem-lensko diko, da bi odstopili od Boga, od Kristuša, od krščanstva. Etomi. zapelavce etomi sovražniki ne vdrte, močni bojte, nevkleknjeni v Kfščanskom-dühi, etak rekoči: „ldi od mene Šatan, gosp odnoga Boga tvojega moli i njemi samomi slüži,“ Ali proti drügega vadlüvanja lüdstvi bojte mirni i obstoječi, ar Smo vsi ednoga Gos-podnoga Boga deca i vsi toga molimo, či smo evangeličanci, kalvinci ali katoličanci. Naj kralüje med ljüdstvom KršČanski-düh i krščanske ljübézen, te nam Bog da pamet, srečo i blagoslov. III. Jezuša káranje je na dale k tomi pokvarjenomi ljüdstvi :/,,Z zemlov te zglí-hajo v sine tvoje v tebi i ne nihajo v tebi kamen na kamni, kaj si ne spoznalo časa tvojega obiskan ja." V žitki vsakoga človeka jestejo vöre takše, pri šteri Bog to prilično vremen i njegovo obrambo ná ponüdi k našoj ne-dovednoj sreči i blajženstvi. Ali mi ki smo slabi ljüdje, etakši hip Božega obiskala poštüvati se ne ščemo, zato ka z leka, nemarnih! talom se preobračati ščemo v našoj nepremišlenoj poti nepobožnosti. Bog tebi ponüdi priliko, pokore pri Vnogi trplen-jaj, pri betegi, pri nedovednem vdarci. Med etakšim se zgübi tvoja moč i batrivnost i vnogo brige bodeš meo, ali či bodeš vučenik Jezušov tak hasek tvojega trplenja veliki bode. V nesrečni vöraj spoznati maš trošt Boži, šteri te vodi skozi prek stiska vanj, skoz plačnoga dola k stüdenci čiste vode, kje se potiša tvoje Znanje i tvoj glad. Ar šteri potrplivo nemore nositi žalost i protivne strele, tistoga Düh nigdar ne včisti, nigdar se ne pokrepüje, toga strah oblada pri vsakšoj nevoli i v cagli-vost spadne. Naj bode zato vaše vüpanje v Bogi i V Kristuši trdo, liki pečine, liki kamen, tak či bar pride ta strašna i groz-na smrt, lehko bodeš tak zdihavao, liki Kristuš: ,,v tvoje roke poračam mojo düšo." Amen. JOŽEF NEŠKUDLA v Cic. — Jablom n|Orl, Češka ustanovljeno l. 1810. pošilja v predobroj kakovosti vse cerkvene obleke, kazule, pluviale, dalmatike, antipendije, cerkvene bandere, drüštvene zastave predvsem orlovske, kelihe, ciborije, monštrance i vse posode iz kovine. Stare obleke se umetno i fal popravijo. Kelihi se za ceno od 300 Din. naprej pozlatijo. Vse reči se bodo brez carine dopošiljale. Za celo Jugoslavijo je zastopstvo pri: JAROSLAV NEŠKUDLA, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. PRODA SE zavolo betega ena dobroidoča gostilna z mesarijo in prekajevalnico, veliko lednico, z velkim gostilniškim vrtom v zelo prometnem kraji ob Muri z celim gostilniškim inventarjem in zraven spadajočim 3 pluge obširnim zemljiščem, Cena 1 i pol milj. dinarov Naslov v upravništvu. PRODA SE lepo posestvo zraven glavne ceste četrt ure oddaljeno od mesta. Je 5 oralov njiv in travnika, lepa hiša in gospodarsko poslopje, vse v najboljšem stanju, pripravno za vsakega, tudi za obrtnika. Posestvo se nahaja blizu Gornje Radgone. Nadaljna pojasnila daje uprava „Murske Straže.“ ZIMSKO BLAGO, fini češki štofi, cajgi za moške gvante, porhati, štofi, cajgi sa ženske gvante, robci veliki in za glavo, druki, oksfordi, cefiri, barkali, vunatni in razno drugo blago se najleži zbere vsikdar pri Brata Brumen v Murski Soboti (poleg birovije). Dobro močno blago, cene nizke. Naročte si „Novine!“ Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava