Učiteljski praznik. Prelestno pomladansko solnce je sipalo zlate svoje žarke v vzbujajočo se naravo, ko smo se zbrali v soboto, dne 9. t. m. v prijazni občini na Dolu pri Hnaistniku. Bil je eden doslej najlepših pomladanskih dni, ki nas je združiil v namenu, da pro_lavimo našega tovariša, šolskega ravnatelja v pok. Antona Gnusa, ki je prejel ta dan sicer skromno, a tem bolj pomembno in najvišje odlikovanje, ki ga more izročiti učiteljsko društvo — častmo članstvo, z vidnim zunainjim znakom. društveno diplomo. Bil je to učiteljski pralzniik, bil je to naš dan! In zdelo se nam je, da se vračajo nekdanji stari časi tovarištva in iskrenosti iz polpretekle pred\nojne dobe. Od blizu in daleč so se zgrnile tovariške vrste. BMa je velikal množica, ki ie prihitela ik temu slavlju in slavnost¦nega razpaloženja ni motla niti odsotnost onih redkih, ki _e tega učiteJjskega praznika niso udeležil-i... Navzočna sta bila oba šolska nadzornika, oblastni Eng e 1 b e r t G a n g 1 in srezki F r. D r novšek. Od poverieništva UJU LjubIjana so prispeli: poverjenik L. J e 1 e n c, strokovni tajnik R. D o s t la 1. urednik I v. D i m n i k in glavni blagajnik M. F e g i c. Pred pričetkom zborovanja pred šc_o stoječLm se nam je nudil lep pogled tja po dol'ini, kjer se je pomikala vrsta za vrsto malvzgor proti Dolu, deltoma od vlaka, delotna peš iz Trbovelj, iz Laškega, od Sv. Katarine in Hrastnika, iz Rimskih Toplic itd. Šolska soba. okusno z zdlenjem okrašena, se je v hipu napolnila do zaldnjega kotička. Pri vhodu vstopajoče nas je izaenadil prijazen poklon — šopek šmarnic. Pred prehodom na dnevni red smo se udeležili hospitacije IV. razreda, kjer nam je pokazal domači šolski upravitelj tov. Vitko Jurko moderne smeri v zemljepisju, t. j. na enii strani miselno kav_.-_lni način tega pouka, na drugi strani kombinirani zemljepisni pouk z drugimi predtneti: zgodovino. literaturo itd. Presenetil nas je samdstoijni nastop učencev in učenk, ki so na stavljena vprašaaja odgovarjali jasno in neustrašeno. Po končani hospitaciji nas je čakak. drugo presenečenje. Tov. D a v o rin Čanderje nastopil v svojt šolskT sobi s pevkami in pevci V. razredia tako krasno, tako dovršeno, da nam vsem, ki snto to slišali, ostane ta nastop v trajnem spaminu. Tov. Čander se je predstaivii z dvema lastnima kompozicijama: »Mak«, »Biba leze«. F'na modulacija, nežno niansiranje je doseglo umetniško višimo. Davorine, iskrene čestitke! To bo čvrst kader pevskih zborov v bodočnosti! Po otvoritvi zborovanja, ki ga je vodil z elegantno vervo predsednik tov. R o b e r t P1 a v š a k , je pozdravil vse navzoče, imenoma še gioste iz Ljubljane in od drugod. Povdarjal je, da n_ baš naključje, da smo riaivno dames na Dolu. Priišli smo, da počastimo tov. Antona Onusa, ki je bil na zadTijem zborovanju imenovan zaprvega častnega člana učiteljskega društva za laški okraj. Kot skromen dokaz toviariških siinpatij mu poklanja v imenu društva častno diplomo s prošnjo, da ostane tovarišem še nadalje, kair je bil doslej. — Vihareai dolgo trajajoč aplavz je sled.il besedann tiov. predsednika. Diploma je umetniško izvršeno delo slikarjai gosp. Kerna v CeJju, sina našegai tov. I. Kerna v Trbovljah. V imenu učiteljstva, otrganiziranega v UJU je čestital tov. Gnusu poverjenik L. Jelenc Kot enemu izmed najbolj agHnih članov miogočne učiteliske organizacije, ki je skrbel vedtio le za procvit narodnega šolstva in dobrobit učiteljskega stanu, kot neumornemu podpredsedniku poverjeniištva, kJoit prvemu svoječasnemu podpredsedniku bivše Zaveze kliče slavljencu: na mnoga ieta! Nato se je oglasil k besedi oblastni šolski nadzorniik g. E.. Gangl. Uvodoma je povdarjal, da ni prišel na slavlje kot uradna oseba, temveč fcot človek, ki je prebil vse dobro in zlo z dai_a_njim častnim članom. Čestitai je tov. Gnusu na najvišjem odlikovanju, -Ci" ga more podeliti društvo svojemu olanu. Prepričan je, da bo d.ploma kakor oltar sreče v njegoveim jugoslo-v-nskem domu. Ob pogledu nanjo naj mu zaplamti vedno ogenj tiste mladostne navdušenosti, ki je vsikdar vodila njegiovo delovanje. »Ziaikaj, blagor onim, ki s ponosom lahko zro ob oficijalnem svršetku dda na plodoniosno preteklost!« Končuje čestHko s pozivom na mlajše tovariše, naj imialjo vedno pred ločmi tov. Antona Gnusa in naj nadaljujejo tam, kjer je odnehal on. Kažipot i_a"d jim bo pri osnutkih in zasnovah, kadar so saimi med seboj. »Kadar ti bo zlo v duši«, je klical, »zateči se k njemu, dobtl boš besede, nia.vete, ki ti pomagajo aravnavati in olajšati delovanje!« Oglasil se je še srezki šolski nad_.ornik Fr. Drnovšek. Omenjal je svoje spomine na slavljenca še iz šolske diobe. Njegove čestitke, njegove besede so izzvenele: To je mož, on je to zialslužLl! Vsi, ki poznajo tov. Gnusa, to dobro vedo. Globoko ganjen je nato vstal slavIjenec tov. Gnus iti se je prisTčno zahvalil za vidni izraz simpatij navzočili društvenih čLalnov, imertoima vsem govornikom, ki so se ga ob tej priMki spominjali. V toplih tovariških besedah je zagotavljal prisotne, da hoče ohranki vsem t_.d't nadalje svioge odkrito tovarištvo. Nalto so se še obravnavale razne interne društvcne zadeve. Po končanem zboirovanju smo sedli k prijetni zabavi v tovariški krog. odtoder smo pa morali, žal, prehitro domov, vsak zopet k resnemu stanovskemu delu. Bil je to lep dan, bil je učite_jski pnafcnik! Društvena tajnica in strokovnl tainik.