55 Listje in cvetje Nekaj evetlieja iz pesništva. (Naliira in r&zkazuje St. pl. Orlovič.) CJ I z metafore se izvaja: «; Alegorija. Ta prenos smo že označili ob koncu poprejšDJe razprave, a ker nekateri dajejo alegoriji posebno mesto, bodi tudi tukaj še jedenkrat omenjena. Alegorija stavi namestu resničnega dogodka drug izmižijen v obliki po-dobe, dočim metafora prenaša le posamezne pojme, n.pr.: >Jabolko nepadedalečod drevesa« (sin ima iste lastnosti fcakor oče, ne razlikuje se dosti od njega). >Kopriva ne pozebe« (hu-dobnež se reši iz smrtne nevarnosti.) Alegorija toraj ni nič druzega nego razširjena metafora, ime predmeta je navadno zamolčano in se mora brez dolgega premišljevanja dobiti iz opisovanja. Alegorija spada bistveno h kiparstvu in rezbarstvu, kjer se predočujejo abstraktni pojmi (sreča, pravica, vera, usmiljenost itd.) kakor osebe. njih pomen se izpozna, iz. pridejanih jim atributov, n. pr.: srečo vpodabljajo kot devico, trosečo iz zavitega roga rože in premikajočo se na krogli; pravičnost kot devico z zavezanimi očmi, držečo v jedni roki tehtnico, v drugi meč itd. Pesniška alegorija se razlikuje od ki-parske in rezbarske v tem, da nastopi abstraktni pojem kot delujoča osebii in se nje pomen uvidi iz njenih dejanj, dočim gledamo tam le mrtvo soho ali sliko. V Iepi alegoriji nam opeva Gre-gorčič svojo iskreno ljubav do domovine: Na polji znamenje stoji, Podoba krasna v njem žari, Ni slika blažene Device, Svetnika ne in ne svetnice. Čeprav obraz svetnika ni, Čeprav svetnice slika ni, Podoba ta je meni sveta, Casti jo moja duša vneta. Pred njo presvitlo luč gojim, Lep6, zvest6 za njo skrbim, Naj sveti solnce, zvezde jasne, Pred sliko moja luč ne vgasne. In cvetek, ki lepo cveto, S pobožno berem jej roko, Pred njo prekrasne vence devam, In zraven glasne pesni pevam. (Znamenje.) Lepo alegorijo je razvil pesnik tudi v pesni »3určiCu v spomin«. 6)Personifikacijaalipoosebitev nam prikaziva abstraktne izra?e (fas, bolezen, prid-nost, lakota, smrt itd.) nežive stvari in živali kot živa, razumna bitja, kot osebe. Personifi- kacija je že to, ako nagovarjamo neživo stvar ali brezumno žival, čeS, da nas razume, z nami čuti itd. človek začne že zgodaj poosebljati; že otrok se jezi nad kamenom, ga krega in suje, ako se je izpodtaknil obenj. Včasih ni prav lahko ločiti personifikacije od prave metafore. Menim, da jo bodeS naj-lažje spoznal na tem, ako ti prenos dotično reč ali žival res prenese, da ne ostane — rekel bi — nič več na svojem stališču, marveč deluje povsem kot oseba; ako pa reč ostane neživa ali žival brezumna in se ji le nekako memo-grede pripiSe kaka človeška lastnost ali posa-mezno človeško dejanje, imamo le metaforo. Če n. pr. o letu, ali času nisem druzega iz-rekel, kakor da hitro mine, ter se pojera ,leto', ,čas' sicer ne pooseblja, ostane izraz ,bežeče leto', ,ubežni čas' le gola metafora; ako rečemo vetru, da šepeta ali pleSe, sicer pa ostane v svojem elementu ter deluje še dalje kot veter ne kot oseba, to še ni personiflkacija, marveC le metafora. Zato smo v zadnji razpravi po pravici šteli med metafore: »Tožao glavice vise cvetlicam« ali: >Vrhovi (ne: vrfovij se zibljejo drevju<, »Kak' umira luC očij« itd. Važnost personifikacije se nam pokaže, ako pomislimo, da so se razvile paganske vere iz poosebljenja raznih močij v človeškem srcu in v naravi. Tudi močno poživlja opisovanje in je podlaga bajkam, pravljicam, basnim itd- Zgledi personiflkacije: Grozi sovražnica srdila, V oblakov sivi plašč zavita; Beseda njena — grom rohneč, In nje pogled je — blisk gored. Besede grom in blisk očesa Nebesa in zemljč pretresa. Pod plažčem nosi bič prikrit, Oj bič iz zrn ledenih zvit. (Gregorčič BNevihta".) Modrost, pravičnost, učenost — device Brez dot žalVati videl sem samice. (Prešeren.) Hči greha, mašfievalna smrt! Kjerkoli dih tvoj jadni dahne, Vse pade, zvene, vse usahne, Zemljan v odprti grob omahne! Strašna si vselej, kjer prestol Postaviš SVOJ...... (Pontek.) V svojem najnovejšem delu »Smrtt jepesnik A. Funtek spretno porabil ta prenos in nam naslikal mnogo krasnih pretresljivih prizorov. Pretresujodo personifikai ijo nahajamo v Stritar-jevi pesni »Junak in lastovka«, kjer se junak pogovarja z lastovko in ji toži svoje go je. 56 Pregovori, izreki in pametniee. (Zapisal A. K. Sežun-ov.) 4. Kogar malenkost rada moti, Lačen je večkrat na svojem poti. 5. Prevzetnost je nizko, ponižnost visoko. 6. Mladina naj dela, tnožje naj svetujejo in staiost dajej nam poguma ! 7. Molčečnost žena' je vredna pol svetd. 8. Ta svet ni pekel niti raj, A jeden od teh bo tvoj še kdaj. 9. Kdor črni kruh spoštuje, Za starost si pogačo snuje ! Pustna zastavica. (Priobčil Cid Em Nafr; risal J. Dostal.) 1. patron norcev, 2. mesec, 3. golobje bivališče, 4. gozdno drevo, 5. običajni predgovor v knjigah, 6. posoda, 7. dotok Donave, 8. del voza, 9. rokodelec, 10. uradnik, 11. spoznovalec turške vere, 12. slaven Milanski Skof, 13. žito, 14. denar, 15. mrzel veter, 16. inedvedov priimek, 17. posteljna oprava, 18. žuželka, 19. vrtna rastlina, 20. domača žival, 21. pokrivalo, 22. pratika, 23. domača živad. Am, bo, bro, bur, ca, car,