Št. 11. V Gorici, v cetvrtek 13. marcija 1873. "i, - -V, „Soča" izhaja rtssk Četvrtek tti'telja b pošto prejemana ali т Gorici na (lom роШјапа z'a druiubrtilt polit, društva „Sofa": Vse leti»......t i - Pol leta......t. S.1— Crtvrfc leta...... 1.10 Za ticđružnbnike: Vse leto.......f. 4.50 Pol leta ...... 2,30 Oetvrt lets---ГГГ, „ 1.® Posamezii" Številke se dobivajo po 10 goldov v (joriei pri Peteri) o Iii јц ш Sobarja; v Trstu v totiakarmcali „Via del IjehcJere 17(1" in „Vb della caseraa 60", Pri ojsaanilih m plačuje. ia navada* tristopno Trato ; . 1 " . , V . ■ ■ ■' ■.. ■ S, ' 8 kr., <5e se tiska 1 Inrafc 7 ^ ,, „ ,, 2 krat ff >» it ti t« 3 krat. 1 Za vete Črko po prostoru in vaak pot 30 kr. za kolek. _ Nimifumft-in dopM »ai ве.Шго. voljno poSiljajo urednika; Tt'W-otjw Dolencu v Gorici, Con. dol Griato 186 Wim živ in sitega tea kJcrsu nahaja tudi «piuv-niätvo, — liolcopini se ne vraättjo \ douis! naj so t lag a volj no franku je j o, — Delal-eera in drugim iiqmimninltu ee nwoiiilna znif.a, ako ee oglase pri uredništvu. Glasilo slovenskega političnega društva goriškega za brambo narodnih pravic. Predelska železnica. Kakor pomorska kača se Tlači uže dolgo let vprašanje predetsk» železnice po raznih zastopih; stopilo pa je tu dni v čisto novi stadij, kajti po dolgoletnem dvoboju zedinila sta se dva prva tržaHka zastopa, trgovska zbornic* in mostno stire&mitvo v resoluciji, da »a poda državnemu zbjru in ministerstvu nujna prošnja, naj državni zbor Se v tej sesijl sprejme eno ali drago črto, samo d* bo v svoji celi dolgosti popolno* ma neodvisna od južna železnice in o pravem času zagotovljena gleJe na prav,o prednosti, katera l>o vzrastU drugo leto južni železnici. Bog daj, da ne bi bil prišel prepozno ta klic ob upajočega, kajti kot tuca-ga si zamoremo smatrati ono resolucijo pri sedanjem kritičuam položaji; ker žali hog grešilo se je glede tega za Trst in Gorico prevažnoga vpraSanja uže od prvega začetka, kur S3 je vsa reč nepraktično, narobe počela in sodila z raznih stališč ustvarjenih po strankarskih interesih, po predsodkih in po .nepoznanji stvari« največ p< je zakrivila v tem obziru trdovratna opozicija nekterih tržaških stranek na korist tako zvane loške železnice. Ć. pa hočemo biti nepristranski in pravični na vsako stran, ne smemo ravno_dolžiti vse krivde doseda-r. j -ga neuspeha sli celo papuščeiija zuželjene izpeljave Uudolfove železnice do morja onih dveh za Predel in Loko - boje vaj o Ćih se stranek ; še matije pa hočemo verjeti, da ono v vsaki drugi državi nemogoče zavla-čunje ima svoj vzrok v obzirih raerodnjnih krog .v do interesov francoske družbe južno žcležaice; ker predobro vemo, da kder se vnamejo strankarske stiasti, postane obrekovanje dopuščeno orožje in v Avstriji smo uže navajeni, da se kliče precej po policiji in po kazenskih sođtiijah, če gre za uničenje kaccga političnega nasprotnika. Vkljub mnogim leta 1860. počcnŠi vrata si podajajoči m mimsteretvam in napakam, vkljub čudnemu postopanju raznih v tej zadevi mterbovaiiih kronovin, bi bilo vendar mogočo konečoo sklenili z-laljsanje Rudolfov o železnice do morja še v tej «siji drž. zbora, Ča no bi zmerom trdile uplivue osobe v odsekih in v h ši poslancev, da finančno stanje državo iu nezadostn i renta-liiliteta predehke iu arlberške železnice ne dopušča njiju izpeljavo na državne stroške. To oskosrčno mnenje ne daje ravno spričevala dr -žavniške sposobnosti ouim v mejah ntiäe države ime- LISTEK. Neklere opazke ruskega profesorja. Spital prof. S. Bauilottiii tie Cuurtnnay. (Nadaljevanje.) XV. Zdaj hočem priobčiti nekoliko орагек o duhovnih, katere sa mi je posrečilo videti na svojih potovanjih. Duhovni so še dan danes središče in glavni prtd-etavitelji tako rečene slovenske inteligencije na deželi, in v nektenh okolicah celo edini omtkanci. Iz mej okolic, katere sem imel priložnost obiskati, ee v.ajde samo v vipavski dolini, na Notranjskem in v Tomiun samem v obilnem Številu tudi druga baža tako rečene slovenske inteligencije: to so razni veči posestniki, trgovci, vladni ju privatni uradniki itd., z eno besedo vse to, kar spada pod kategorijo „gospod*, ukoravno besedi „gospod" in „omikanec* ne morete se na uoben način šteti identični, kajti lahko najde se tudi neomikani „gospod" alt pa omikani „negospod", omikani kmet. — V druzih pa obiskanih okolicah, na Gorenjskem, in na Tominskem sploh (razen samega trga) slovensko iute-ligencijo predstavljajo (reprezentiraja) te duhovni. Mojo nitiiim možem in če nočemo sumiti, da so pri nas «a voditeljstvc sposobni manjši talentje, kakor v drugih civiliziranih državah, moramo se mlati mnenju, da oni možje, imnjoči edinost in mogočnost države vedno na svojih ustnicah, vso drugače mislijo, kakor govore, in da je vse, kar govori o patrijolizmu, le naga fraza. Kajti vsaka knjiga it narodnem gospodarstvu uči, da nobeno ljudstvo vesoljnega sveta ne more razvijati svojih naravnih pripomcčnili virov in da tudi ne more dospeti do kake viye stopinje blugoatanja in omike, če ве ne udeležuje svetovno kupčije, po kateri še le so zamorojü izdatno in dobro okoristiti naravni pridelki iu proizvodi kmetijstva in obrtmje, da v ta na-mun so potrelme uajobŠirnejSe komunikacije, najboljše ceste in mnoge železnice ш da pri sedanjim stanji civilizacije le bogata država zamore postati' tudi močua in mogočna. Iz ravno rečouega jo tudi razviden Yzmlt, zbog katerega so v zgodovini zmerom prvo mesto zasedale take državo, ki so v veliki obäiftioati mejilo a morjem ter imele dolg morski breg. Uže mesta ttarega veka, kakor Tynis in Kartugo so postala imenitna in so gospodovala na vseh tietikrat znanih morjih iu to le z i rad njih srečne lege na morji ; znano nam je tudi, da so državo iu mestu, kakor ЛшаШ, Genova, 1'isa, Benetk*, hanzentska mesta, Por* tugalsku, Holaudskt in Angležka le zbog srečnega položaja giodo svojočasiie kupčijske poti, ati pa z urad iz-najde kake nove pomorske krajše poti pridobilo si veliko veljavo, katero so pa ravno tako hitro zgubile, kadar je svetovna kupčija nastopila drugo novo pot. ICedo dan danes govori Še ob Aшalfi-ju inPizi; po enkrat bogatih in krasnih- njiju ulicah zdaj trava raste; in kak razloček je mej Genovo ju Benetkami srednjega veka, ali pa sedanjega časa 1 Tisti dan, ko je naäel Vasco de Gauia r.ovo kup-Čljsko pot okoli predgorja dobrega upanja, je bil neustavljivo skleuen njiju propad, in 5e ctlo mogočna Angležka, kakor je oua suma zatrla Nizozemsko in Portugalsko, jo zdaj prisiljena p j konkurenci druzih pomorskih držav, deliti i njimi gospodstvo črez morja in bode morda s časoma morala stopiti v vrsto Nizo* zeinske in druzih po njej nazaj potisuenih držav. Le Avđtrija se svojimi dolgimi morskimi bregovi in svojimi b;zštevilniini segmniimi lukami, imajočavse pogoje živahnega, direktnega prometa na vse kraje in na vse vetrove, le Avstrija zanemarja svoje primorske opazke o duhovnih no morejo imeti nobenega posebnega pomena, ker hočem popisati samo to, kako so mene ti uli po oni duhovni sprejemali ia kako se z mauoj ob naš di. Nekteri iz mej njih so me ep rej o mal i, kakor hlapca, ter so govorili z m a noj ošabno in neuljtidno, sicer njih število bilo je-jako malo. Nekteri pa spet so se držali z mauoj preveč ponižno ter so nasprotno onim hoteli skoro hlapčevati meni. Pa vendar precejšna večina duhovnov se je obnašala z m a noj popolnoma pristojno iu dostojno, kakor so spodobi omikanim ljudem. Toda obnašanje se z mauoj ja reč skoro Čisto osobna in nema nihenu posebne važuosti. Veliko važnejše je to, kako so me gospodje zastopili in kako so mi pomagali v mojem opravilu. Kakor veliko druge gospode, tako so tudi nekteri duhovni mislih,' da ms morajo postreči z jedrni in e pijačami, ter da mi bo zadostovalo to, kedac bom sit. Marsikttri ni,iV!tft kolenih plazimo vsi skup, da bi državni zbor vrgel ou par miljonov za zidanje in do vršenj o Želcznilke črte, katere veliki det je uže dovršen, ш katera ima velikansko Bvrho in krasni namen, da svežo po tmj krači poti Indijo iu Anglijo, potom srednje morje z severnim morjem kar, je äö važnejl j in kra, adransko morje г kon-Stenskim jezerom in z vso obrtnijiko in jako bogato južno Nemčijo in to vse po avstrijski zemlji in в pomočjo avetrijskih luk, — jo odgovor kajna vse te naše važno, tehtno podprte prošnje? Noti possumusl In na tak način se sklepa na Dunaj i jako hladnokrvno Avstrije jzključba iz svetovnega trgovstva, ter se obsodi, da mora od atranij gledati, kako ^t druge države miijarde kujejo, na njen račun, ker sama noče apotrehljati evo* jih lastnih prednosti, kajti zdaj morajo avstrijski politi-karji štediti, (braniti) da vojnemu ministru nolens vo-lens Yotujejo povišek proračuna za nakup novih montur jako dvomljive koristi in [ opoluoma dvomljivega okusa. Oe nočemo tedaj odrekati nasprotnikom .predelske Železnice v poslanskih krogih zmožnosti razsojevati tr-govsko-političue vprašanja v večem Stilu, potem pa jim moramo na vso zobe povedati, da jim res nij tolik» mar za biviočuost Avstrije, kakor oni pri vsaki priliki zagotavljajo. Kajti oči v idii o je, da bode Avstrija vslcd pomanjkanja potrebnih komunikacij z jadranskim morjem iu po tem morju naprej z vsem Orieutom in z severno - io južno-amerikanskemi državami, zmerom bolj odvlsnapo-stalagledeevojihnotraujihpotreb od Hamburga in vsled remo Čuditi, kajti težko je tirjati od duhovnov, da bi vsak izmej njih interniral bo zato, kar zanima tega ali onega jezikoilovuega-narca": vsak ima svoje opravilo in sa no potrebuje pečati z drugimi rečmi. Nekteri gospodje, kadar so mi hoteli pomagati, so šs ovirali ma in kvarili mi moj opravek, in to namreč vsled velike nezaupaosti ljudstva, katero so si ti gospedje pridobili z ošabnim iu v Časih tudi nečloveškim postopanjem. V nekterih krajih nijso krivi te nezaupaosti zdaj vladajoči gospodje, ampak njihovi predniki v tisti fori ali pa vikariji. „ - " _ Sicer, ča je tudi gospod dober, so ga vendar ljudstvo en maio boji, kajti on ima nad njim veliko oblast, more koristiti ali pa škodovati, Ako ima kedo ofici-jalen strah pred drugim, uže mu ne mora zaupati takč, kakor Človeku, od kterega se čuti neodvisnega in njemta enakega. Zatorej vsak duhoven potrebuje straäuo u* metno in pametno ravnati z ljudstvom, da bi, pri svoji oficijalni razmeri k njemu, pridobil si njega prijatelj sko zanpanje.* Mej tem nekteri gospodje nikdar nijso v stanu pozabiti, da so spovedniki svojih farmäuov, ter, na mesti da bi prijazno iu uljudno z njimi govorili, je prav po iud„gatorsko izprašujejo. Nij tedaj čuda, da sa ljudstvo boji tacih gospodov in daje zadosti priČa-jočnasti duhovnega, da bi jenjal vsak prijateljsk in odkritosrčen pogovor, t . h - ,te V enem kraji mi ja hotel pomagati mestni gospodi hodil je zmerom z manoj, ter» tile je vodil k .raznim Ш rooTa Avstrija з časoma v topniškem obz?ru složna - postati Nemčiji, kakor bode od druge strani avstrijsko Primorjo do Jnlijskih Alp vsled pomanjkanja , eiiu od Tciaa želazttica neodvisne železnice, katera l« jo vezala % dragimi avstrijskimi kronovinarai, ravno po-jpžui zeležnic: вато ва Italijo navezana ве svojo kupčijO, in ha atcw, в» k»tero vlečejo interesi, vlečno tadt simpatije. Gotovi pa naj bodo naši državnik!, tla Italy* ne pozabi ugodega slućajai« da« preskerbi mcez, po ka-МШ si posvoji vse tisto na jugu, kar bi ft jebko Avstrija pridobila in Se vež. . Air hočemo iz tega sklepati, da om gospodje na ptu-lamoctariiem in vladnem krmilu smalrajo za važno .-eć samo promet z Nettčijo, nasproti pa Promet z A-drn« za prekarno stvar m kapital,ki bigazazadtno do-Ä ^eeigorw» n«Iož«n? Ali pa da hoĆDjoPnmor-06 za to kaznovati, kw nijao tako erečni, da jih roda nemške matere ? To dibao vendar preveliko m absurdno та z Širjenje nasledkov prvotnega greha. He, mi nočemo tega verovati, temveč bi hočemo reč tako tolmačiti, du je vsakemu (Bluncnländler) no-trossemcu t»iko prowjevati in dobco lazumeti prednosti ia važnost pomurskega trgovsta,- ker je menda «adosti,-da vedo, da pridejo kameuice (auaterge) od morja, Iu zarad tega nočemo Še obupati nad »mag» pravične reči, temveč se nadjamo, C& bodo združena ( petio# tržaške trgovske kamoro iu tsž-i$k*3* Btareämatwi našla boljši odmor v odsekih in v luŠi poslancev na Dunaj', ker je zadnji čas; da ae kaj resnegnin odločnega sklene v tej zadavi, dokler ne bo prepozno in da zopet po znanem pregovoru Napoleona tie zaoslaiiomo za eno idejo i» za eno železnico. Lticamts n »Kontumacirani,? 6tra. ae jo zgodilo v državnem zboru nekaj ne Kaslišanega, nebtg tacega, kar mor» vsacega dobrega Avalrijanu pa tndi vsakega "■ pravico iu po i ta vnosi vnetega državljana globoko .aliti in napolniti se skrbjo aabodočnost Avstrijo: tako zvana ustavoverna svojat je ustavo prelomila» ker je ea bloc (brez prenerodne i brez debate) sprejela našim čitateljem užđ iz mnogih člankov znano postavo o neposredujih volitvah. Poročevalec ustavnega odbora, dr, Herbst, prvi jurist ustavo v orne svojati, tisti človek, ki je leta 18f>7 pri obravnavi o spremembi osnovnih postav odtočno izrazil se, ka direktne volitve bi bile ust atolom, ker imajo dežavni zbori pravico pOslanco voliti v državni- zbor/ v katero pravico segati državni zbor nema postavne oblasti, ravno tisti dr. Hrbat je 6. t. шц komaj pet let pozneje, v svojem dolgem sporočilu nasprotno dokazoval, da državni zbor ima pravico in < dolžnost od deželnib zborov neodvisnega proglasiti se iß skloniti postavo, po kateri se bodo iz ljudstva naravnost volili poslanci v državni zbor. Lehko je soditi s kako pulilo sofistiko je dr. Herbat zagovarjal svoje novo stališče, kako je po nilvo-katsko zvijal pravico; Slo mu je tako urno, kakor da bi bil zagovarjal naj pravičnejšo reč, kajti v svoji slepi strasti in v svoji trmi proti stovanstvu zgubil je me davno čut prava; on Bij v tč mirno tehtajoč in sadež pravnik, marveč je had fanatik, kakor nam jih zgodovina kaže v francoskem konfantu, in knkorsnib fanatikov ima ustavoverna svojat na kupe. Temu fanatiku so ploskali v državnem zboru njegovi privrženci ter brez debate sprejeli postavo, kakor bi bili sprejeli m indi vidu vom obeh spolov, od katerih je mislil, da bodo znali povedati-nekaj za meno pripravnega. Se ve da je to imelo namen oblajšati meni mojo opravilo. Mej tem, dobil sem tam јако malo in ko sem sel nazaj iz tistega kraja, srečal sem eno žensko, katera mi je im-ravttöet rekla: „Oe bi hodili brez gospoda, bi nie ue-kaj dobili." ■S^^i«'.- Sicer zarad rosnice moram priznati, da sem našel nekolika duhovnov/ki za res znajo ravuati z Ijnd-sivom popolnoma zaupno. Taci gospodje so tudi meni veliko, pomagali. Ne potrebujem jih tn še enkrat omenjati, ker vsem tem gospodom, ki so mi kaj pomagali, sem ae uže poprej« zahvalil. Zdaj pa pod konec tega oddelka, nekoliko prav-Ijicic resaičnih prigodeb. Pcva prrgodba. Pridem k enem» gospod« ter mu začnem popisavati, kedo sem in kaj da hočem. Ko sem la jenjal pripovedovali ter som omolknil, da bi eliijal njegov, odgovor, na mesti odgovora je rekel samo: „top, potle;" To ,inu potle" ponavljalo se je ne-kolikokrat. Ko aem mu pa vse natančno razložil, me je vprašal: „A kde je ta gospod?» Tedaj gotovo je mislil, da jaz sem le sluga in poslanec ter da resnični gospod profeasör inora čakati v lepi kočiji v paradni obleki in ponosno gledati na bližnje hribe ifl doline. Töga pa, da sem vse.prfpovedaval o sebi v prvi osobi - (z rfjaz sem",. »prišel sem" i. t. p.) ta gospod ni j ra-šumel. Vsled tega se ma je bralo na obrazu veliko začudenje, ko je zaslišal, da ta ruski profesor, študirajoči dijalekte, som namreč jaz, Človek, ki je bil po ■ • ■ Г-... vsak dekret, ki bi se glasil na pokončanje vseh lie-netnških narodnosti v Avstriji. Pogl5fl|p&p ЈШјва kratko, клко veljavo more imeti ona postava Za avstrijske narude in na kakem ustavnem prava sloni.' T državni zbor je po Kollerjevem pritisku pri volitvah пч C.;skem prišlo ša pra^j močno število Nemccv; to močno število pa zastopi 1« o»dot-no nemško manjšino; enako zastopajo poslanci iz Mo-ravskega samo nemško narodnost na Moravskem; mej tem ko so Cehi obeb krono vi ti, tedaj Čez 5 milj ono v državljanov češke krone v državnem zboru nezastop ini. Enako Dej maj o Tiroljci in Prednrelci nobenega poslanca v državnem zboru, tedaj zopet 1.300,000 državljanov uezastopauib. Nadalje so Poljaki odšli m nijso zastopani v drž. zbora, zopet 31/» miljouov nezastopmb. Po odhodu črneta smo tudi mi Slovenci 1,200,000 državljanov brez zastopnika v državnem zboru. Ce štejemo potem še večino državljanov iz tiakariae in dalmatinske Slovane, kateri so proti svoji volji zastopani v dunajski lesenjači in potem ša goriške in tržaške Italijane, dobimo tudi tukaj l1/» miljon državljanov, kateri so uroti direktnim volitvam, dasiravno so deloma njih poslanci za to postara glasovali. Pa tndi. konservativna nemški» stranka na gorenjem Avstrijskem in na Štajerskem ju nasprotna tej postuvi. Co tedaj primerjamo te številke, najdemo, da je v sedanjum drž, zboru velj iv-no zastopanih k večerna 5 do ti miljouov usuivovernih Nemcev iz obeb Avstnj, Sol nog; ruškega, Štajerskega Koroškega in Ce3ko-Moravskeka; čez 13 miljouov državljanov pa S3 ne udeležuje ustavoloma tn ua glas protestnje zoper postavo, s katero namerava nstuvoverna svojat prisvojiti si uad.lado čez vse ne nemške narode ter v Avstriji prav teroristično gospodovati. Blizo 6 miljonov državljanov je po Schmerlingo-vem volilnem redu s takimi previEegiji obdarovanib, da imajo blizo lOti sedežev v državnem zb>ru, mej tem, ko pride na 1.3 miljonov državljanov samo 07 poslancev; iu oče Schmerling je preskrbi;! za svoje potomce tako izvrstno, da jih zadostuje 100, da Miko sklepajo in ogromno večino državljanov kontumacirajo. Nova volilna postava pa ta pvevilegij le še zvišuje, ker po ujuj bode sicer število poslancev vzvisano ua 351, in vendar bo še zmerom zadostovalo število 100 poslancev za vse sklepe, če tudi obsezajo preuaredbo ustave. Jasno je ted^j, da po novi volilni postavi je onih 13 miijonov državljanov kontumacinmih, da v novem državnem zboru za njdi pravice in težnje ne bodo našli drugega nego posmeh. Kuj bi tedaj imeli iskati poslanci ono ogromne opozicijo v lesenjači pred Škotskimi vrati ? Je li morda častno ?.л kaki naro I, da njegovi poslanci hodijo moledovat na Dunaj in da tam čakajo na drobtinice, katere padajo z bogate mize nstavover-cev? Ne I to se je morda dozilaj godilo in Žalo3tuo je, daje bilo treba tolikih izkušeaj, pre d no so se vsi ti poslanci prepričali, da v Schmerlingovi ustavi uij prostora za pravice onih državljanov, katere oni zastopajo. Žalostno pa je tudi, da so ravno slovanski poslanci krivi, da ве je sedanja - vlada utrdila, kajti lansko leto so nekteri iz mej njih vzdržali miaistertsvo, ki je bilo na poskoku, ker so glasovaii za postavo o posil-nrh volitvah in rn^j temi je bil tudi poslanec goriških Slovencev, g. ćrne. On nij sicer dosledno ostat v ustavo vernem taboru in ker je imel priliko od blizo poznati manonje svojih volilcev, je hotel letos popraviti, kar je lani zakrivil; to bo gotovo njegovim volil-cem in vsem Slovencem po godu in njegovi volil-ei smej» biti zadovoljni z uspehom svojega odločnega postopanja. Sicer pa jo se zmerom vprašanje, če bode g. Orne odslej zmerom solidarno postopal z drugimi uloveuskimi poslanci, kar bi bilo želeti in pričakovati. svoji obleki in celi zunanjosti v njegovih očeh le sluga gospoda profesorja. Druga prigodba. Stari gospod, ki je nek. j časa konkuriral tndi z mestnim krčmarjem, dokler mn nijso tega prepovedale dotične oblastnije, se je mej drugim izrazit proti nekemu kmetu: „En takšen gospod, ki je prišel tako daleč z Ruskega, bi moral tudi moji кц. harci nekaj šenkati." , Tedaj gospodje, ki prihajajo z Roškega, morajo razen drugih opravil, skrbeli tudi za stare kuharice. Pravljica. V nekem kraljestvu, v trideseti državi se jo pred mnogo in mnogo leti bilo osnovalo neko eveio in pobožno društvo, kt^ro so je ravnalo mej drugim po lepih načelih: „denuntiare se invicem", „sis uti baculus in manu magistri" itd. To društvo, .skrbeč za izveliČanje duš vsega človeštva, je prevzelo tudi т svoje roke odgojo mladega pokoljenja, je poveodi na-rejalo svoj'J šole iu druge učne zavode ter prav po očetovsko je skrbelo za to, da bi uničilo v mladih iu starih umih celo zadajo mrvico samoatalnega in neodvisnega mišljenja in na ta način otelo je uplivu hudiča in njegove tovarušije. Kakor vse ua sveti, .tal-^rVi moč tega društva nij mogla trajati vekomaj je s časi Žalibog veliko oslabela, mej drugim je zgubilo to društvo svoj upliv na narodno" omiko, katera je postala skoro izključivuo odvisna le оЛ vlade in samega ljudstva. Pa vendar ti skrbeči očetje so obdržali v svojih rokah vsaj del svoje moči: tako mej drugim *so si ustanovili zavod za stn-novanje in hrana teb učencev javnih šjl, kateri bi s mi piide.i.o v smo vredni kot avstrijske drža-potrdil postavo, O dalmatinskih poslancih, kateri so lani s črne-tom vred odločili zmago u^tavovercev in so dosledno tudi letos glasovali za volilno reformi, sodbo izreči je nepotrebno; izdajice so na Slovanstvu in pomilovanja vredni,; oni so ravnali na svojo roko ue oziraje se na тепицјо nni'oda, katerega zastopajo : kaz^n , zato jim ne «(Ude; pridno prü'ejo domov, dobe vsi nezaupnice, Če smemo verjeti hrvatskim, dalmatinskim in tržaškim listom. (Glej. polit, pregled.) Zanimivo ja to, dajihše celo n€ittadiru>*innProgre3so" obsojata. O Coroimmju iao Pa-scotiuiusmetno trditi, da sta tudi ona2glasovala proti volji votilcev; pa saj ta dva gospoda bosta zmerom glasovala ža vlado; žalostno je le, da volilci tegu ne vedo ali netč vedeli. Sicar pa so ubogi „Südländerjl'* u»tuvovercem le »arado t|olali, ker brez njih jih je še zmerom bilo 106 "'i uitavovcrcev, kateri bi biti tuii zadostovali, d* imaeirajo opozicijo. A odsk-j je pot zaznamovana, kti/ero mora hoditi PO brezobzirnosti ustavovercev okrepčana opozicija. Tisto pot, katero to Oeht uže davno nastopili, mora zdtij edina hoditi vsa državnopravna oposicija, po w bo o pa vsi .mi Slovani, če močemo hlap če vati ustavovercem. Naj bode enkrat po tolikih skušnjah odinist mej Slovani, ber le tako bode oogow', da Avstriji do one veljavnosti, katere najvažuejši f.iktor za vsdrževanjc ve. Nemogoče je ikoraj, da bi cesar katera jo izraz nnjveče kmičnosti, saj mu to zanikava korist d:žave iu lastne dinastije in morda bo krona še v zadnjem tfenutku krenila na drugo pot, kajti če ke-daj, je potreben zdaj klic našega ccsarja: „Naredite mir mej mojimi narodi!" Vendar pa moramo bitimi Slovani »avse pripravljeni. Vsak slovanski poslanec naj bodo proglašen iz-dajica, kateri bi Šel na Dunaj na podlagi direktnih volitev; potrpi uto in Čakajmo boljših časov, kateri morajo priti, če smo doslednji in marljivi; m»j tem pa izo-braznjmo narod, pomagajmo mu do blagostanja in neodvisnosti, da se bodo vse nakana uttavovercev razpršila nad našo resno voljo. Kuntumuciranje nej nas ne straši t „Narodna šola/' P. Tako se imenuje pretočeno jesen v Ljubljani osnova o društvo, katero ima namen: materij al no podpirati slovensko ljudsko šolstvo. Slovenci so snujoč to društvo posnemali svoje nemške sosede, kateri posebno na bližnjem Štajerskem vsako leto ua tisoče goldiuarjev nabero v podporo revaiftt, šolo obisku jo či m otrokom, katerim kupujejo potrebna učila iti obleko. Zbira рл se tak denar (Nemci ga imenujejo „Schulpfenuig" t. j. sold za šolo) prav na pri* prost način. Po krčmah, kavarnah, bralnih društvih iu sploh po krajih, kder se zbira več ljudij, se napravijo pušice, kakor jih vidimo po naših cerkvah, Kadar sedi vesela družba pri bokalu, pri črni kari ali pri igri, vzame eden izmej družbe pusico v roke ter gre od mize do mize (kakor cerkovnik v cerkvi od klopi do klopi) pobirajo sold za 3oIq. Vsak navzočuih mora darovati vsaj en krajcar; daruje pa jih lahko tudi 10 ali pa še več, morda celo 1 gold. Vsak mesec enkrat se potem pušica olpre, denar sešteje, shrani in kedar st> ga nabere mala svota, uakuptjo se knjige, zvezki, peresa, svinčniki i druga učila, ob zimskem času se da narediti tudi nekoliko zimske obleke, sokonj, kril, Črevljev i dr. in vse to se potem razdeli o posebni časom hoteli ustopiti namreč v tisti stan, skrbeči za duševno in moralno blagostanje ljudstva. Hitro se pravljica poveda, ne-fcitro se stvar izvršuje. Po mnogih in mnogih letih jp prigcal hudič v to mirno deželo nekega norca, ki, hode po svetu, je zapeljaval poštene ljudi ter je tir jat od njib, da bi mu pripovedovali pravljice in druga t. p. reči. Hudobnost tega norca, — od katerega so po pravici pripovedovali nekteri, da je antikrist, — je dosegla uže to stopinjo, da se nij ob-mejil samo na zapeljavanje ljudstva; ampak je začel učiti nov« vero, in je namreč nagovarjal razue možo in mladeniče, da bi mu pomagali v tain njegovem opravilu, tu je: v zapeljevanji ljudstva. Ker pa človeška natura je sploh veliko več naklooona k slabemu, nego k dobremu, tako tudi mnogi možje in mladeniči so -dali porluh nagovarjanja norca-antikrista ter so mu začeli pošiljati razne zbirke podobnih stvarij, Spride-nost mladine je bila tako velika, da celo v nedriji -omenjenega zavoda za bodoče voditelje ljudstva na poti k izveličanju so se našli predrzni fantje,, ki so se odločili pomagali omenjenemu norcu. Mej drugim do-padla je temu norcn ena zbirka ter sa ja hotel seznaniti s tem fantom, ki jo je poslal. Pa očetovski varuhi tega zayoda so prepovedali fantu, obiskavati norca, ter so mu zapovedali, da mora doma sedeti. Ootovo vsak pošten in bogaboječ človek mora le odobriti to odločbo, ki je imela namen, oteti mladino spridenoiti -io nepotrebnemu pečenju uma in sca. Sicer vse to je-' le pravljica, a v pravljici po navadi nij nič resničnega, Ш . «i Шј&јш^јјја, .»-L. -h Ш '■шаш*