Vsebina 7.—8. štev.: Zlate rože iz božje krvi 161. — »Njemu, ki nas je opral s svojo krvjo« 162. — Molitev h Kristusu 163. — Škof o. Alojzij Mišič 165. — Sveti Frančišek Asiški 166. — Povišana je Marija 168. — Razdelil je in dal ubogim 169. " Porciunkulski odpustki in bolniki 170. — Katekizem tretjega reda sv. Frančiška 171. '' Dobrodelnost prvih kristjanov 172. — Srce naše vere — sv. maša 174. — Frančiškanska znanost 176. — Kako se gibljejo tretjeredne skupščine 177. — Na varnejši poti prot' cilju 178. — Pasivnost krščanstva 179. — Albanska mladenka 181. — Iz moje celice 18* — Služabnica božja m. Marija od Trpljenja, ustanoviteljica frančiškank-misijonark Marijinih 186. — f Častita mati Melanija — šolska sestra 188. — Pax et bonum 189. " In naj molijo za mrtve... 191. Celoletna naročnina 12 lir. Posamezna številka 1‘50 lir. Za Nez. Hrvatsko 40 kun. Izhaja mesečno. Z dovoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti izdaja frančiškanska provincija sv. Križa. Zastopnik dr. p. Stanko Marija Aljančič OFM, prov. prokurator. — Urednik, p. Odilo Hajnšek OFM. Uredništvo in upravništvo *Cvetja“, Ljubljana, Frančiškanski samostan. — Številkr Jt“v- računa 11.495. Natisnila Ljudska tiskarna, Ljubljana (Jože Kramarič). . Rimsko serafinski koledar za 1.1942-XX Julij 1 S Predragocena Kri Jezusova 16 Č 2 č VO. Obiskanje Marije Device, Sv. Proces in Martinijan ni. 17 P Čin. 3 P Čm. S. Leon II. papež 18 S 4 S Čin. K. Rajmund Lul. muč. 19 N 5 N 6. pob. n., Sv. Ciril in Metod šk., 20 P S. Anton M. sp. 21 T PO. 6 P Osmina sv. Petra in Pavla 22 S 7 T Od dneva 23 Č PO. 8 S PO. S. Elizabeta Port. vd. 9 č PO. S. Nikolaj in tov. gork. muč. 24 p 10 P B. Emanuel in tov. muč. 25 s 11 S PO. S. Veronika Jul. d., S. Pij I. pni. 26 N PO. 12 N 7. pob. n., S. Janez Gv. (Sv. Mo- 27 P PO. bor in Fortunat) 28 T Cin. 13 P PO. S. Frančišek Solan sp. 14 T PO. S. Bonaventura šk. in c. uč. 29 S Čm. 15 S Praznik presv. božjega groba, 30 Č Cin. S. Henrik sp. 31 P Avg U S t 1 S Vezi sv. Petra ap., Makab. b. m 16 N PO. 2 N PO. 10. pob. n., Porcijunkula, M. A. 17 P PO. 3 P Čm. Najdba sv. Štefana 1. muČ. 18 T PO. 4 T PO. S. N. O. Dominik sp. 19 S PO. 5 S Marija Snežna 20 Č 6 Č Spremenjenje Gosp., S. Sikst II. 21 p 7 P PO. B. Agatangel in Kasijan muč., 22 S S. Kajetan, S. Donat 23 N 8 S S. Cirijak in tov. muč. 24 P 9 N PO. 11. pob. n., S. Janez-Mar. Vian. 25 T VO. PO. 10 P S. Lavrencij muč. 26 s PO. 11 T PO. Čin. B. Ludovika, Sv. Tiburcij, Suz. 27 c 12 S VO. PO. S. Klara dev., ustanoviteljica 28 p 13 c B. Janez, Vincenc in Novelon sp. 29 s S. Hipolit in Kasijan m. 3( N 14 P B. Sanktes in Frančišek sp. 15 S V O. PO. Vnebovzetje Mar. Device 31 P Karmelska M. B., Kanon. sv. 0-Frančiška S. Aleš sp., Molitve za naše rajne S. Kamil sp., " *' S. Marko in M. im 8. pob. n., S. Vincencij Pav. sp-S. Hieronim Em. sp., S. Marj. dim B. Angelina, Osni. sv. B., S. Prak-S. Marija Magdalena spok. S. Lavrencij Brund. sp., S. ApO" linarij škm., S. Liborij šksp-B. Kunigunda d., S. Kristina dm-S. Jakob apostol, S. Krištof n., S. Ana, mati Mar. D- 9. pob. B. M. Magdalena d., S. Pant. im S. Nazarij, Celz, Viktor muc. i" Inocenc, psp. S. Marta d., S. Feliks in tov. im B. Simon, Peter in Arhangel sp-S. Ignacij Loj. sp. 12. pob. n., S. Joahim oče M. D* S. Kok sp., S. Hijacint sp. B. Beatrika in Pavla dev. S. Ludovik šk., S. Janez Eudes S. Bernard c. uč. S. Ivana-Fr. Šantalska vd. 7 veselj B. M. Dev., S. Timotej 13. pob. n., S. Filip Benicij sp-S. Jernej apostol S. Ludovik kr., zavetnik III. r' B. Timotej in Bernard sp. S. Jožef Kalasanski sp. S. Avguštin šk. in c. uč., S. H e P Obglavljenje S. Jan. Krstnika^ 14. pob. n., S. Roza Liman. d., S. Feliks in t. muč. S. Rajmund Non. sp. Razlaga kratic: VO. = vesoljna odveza. PO. = popolni odpustek. čm.= črna niašm ki je dotični dan dovoljena. <š> <& 45. Letnik LIX Ljubljana, julij-avgust 1942-XX Štev. ?—8 P. KRIZO STOM: Zlate rože iz božje krvi Iz dragocene božje krvi sedem zlatih rož je vzklilo in zemljo žejno prepojilo z roso rajskih milosti. Soeti krst je prvi cvet; po njem iz satanovih rok je človeški rod otet. Druga roža: birma sveta, ki človeku da moči za življenja težka leta. Tretja: sveto Rešnje je Telo — dušam čudovita hrana za popotnico v nebo. Cvet četrti: sveta spoved, ki pregrehe nam izmiva in veselje v duše vliva. Peta roža pa krepča bolne s svetim oljem in življenje novo da. Šesta roža posvečuje mašnike za službo božjo in jih v bojih utrjuje. Sedmi cvet iz raja pa je soeti zakon, ki dvoje src o enoto spaja. P. DOMINIK: »Njemu, ki nas je opral s svojo krvjo« Raz. 1, 5. »Preživite v strahu čas svojega bivanja v tujini, ker veste, da niste z minljivimi rečmi, s srebrom ali zlatom, odkupljeni iz svojega praznega življenja, ki ste ga imeli od očetov, marveč s krvjo Kristusa ko nedolžnega in brezmadežnega Jagnjeta« (Petr 1, 19). Iz Babilona, kakor so Judje in kristjani radi imenovali Rim, opominja s temi besedami apostol Peter, prvi papež, ovčice Kristusove. Živite, kakor se spodobi kristjanom, hoče reči, in glejte na neskončno vredno odkupnino, ki jo je Kristus v svoji predragi krvi z® nas dal. Kri dragocena Kristusova, kri našega Gospoda in Odrešenika! Ta presveta kri en del je njegove presvete človeške narave, prelita v dneh trpljenja, pri vstajenju pa v poveličanem stanu zopet s telesom Gospodovim združena. Kri vsega in največjega češčenja vredna zato, ker je del Jezusove človeške narave, ker je v osebi Gospodovi neposredno združena z božjo naravo. Prečudna sila ljubezni božje! Ena sama kapljica presvete krvi bi bila mogla oprati vso zemljo vseh grehov, pa je prelil Gospod in dal vso do zadnje kaplje. Prvikrat je tekla kri Odrešepikova, v majhnih kapljah, osmi dan p° njegovem rojstvu, ko je bilo Dete po postavi obrezano. To je začetek in prvo dejanje skrivnosti polne zgodovine dragocene krvi božje. Potem je tekla presveta kri na Oljski gori. »In njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki so tekle na zemljo.« (Luk 22, 44.) Kri Kristusova teče, ko je Pilat Jezusa vzel in ga dal bičati. Bičanje je strašna, pretresljiva skrivnost, vsa potopljena v božjo kri. Spet curlja iz presvete Gospodove glave, ko so vojaki spletli krono iz trnja in mu jo deli na glavo.1 In grenki, težki križev pot Gospodov, ali n> ves orošen z dragoceno krvjo? Na Kalvariji v potokih lije božja kri iz nešteto ran na z grehom napojeno zemljo. Vse dotlej, ko je vojak s sulico prebodel Jezusovo stran in je takoj pritekla kri in voda. O dragocena kri, ker prava resnična cena za naše odrešenje in spravo* dar za grehe človeštva. »Bil si žrtvovan in si nas s svojo krvjo Bogu odkup1* iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva.« (Raz. 5, 9.) To novo peseO1 pojo Jagnjetu božjemu v nebesih. In pojmo tudi mi: »Njemu, ki nas ljubi in »aS je opral naših grehov s svojo krvjo... njemu slava in moč na vekov veke' Amen.« (Raz. 1, 5.) Že od nekdaj so sv. očetje in cerkveni učeniki slavili in poveličeval* presveto kri Gospodovo. Splošno češčenje se je v cerkvi razvijalo seveda j počasi. Močno se je povzdignilo zlasti ob času križarskih vojsk. Nastalo je mnogo bratovščin v počeščenje predrage krvi Gospodove. V začetku 19. s*°' je bi. Gaspar del Buffalo ustanovil kongregacijo svetovnih duhovnikov misij^! narjev od dragocene Krvi. L. 1849. je papež Pij IX. praznik predragocene KrV Gospodove, ki se je obhajal skorajda le v tej kongregaciji, raztegnil na vesolj11 cerkev in ga prvo nedeljo v juliju obhajati ukazal. Pij XI. pa je, da bi sadov dragocene Krvi, s katero smo odrešeni, obilneje prihajali na človeški r° in bi se spomin nanjo vernim bolj živo priporočil, predragocene Krvi na§eP.j Gospoda Jezusa Kristusa praznik povišal v praznik prvega reda in ga presta1' na prvi dan julija. 1 »In ima ogrnjen plašč, ki je namočen s krvjo, in njegovo ime se imenuje Besel* božja.« (Raz. 19, 13.) G. PAPINI — I. C.: Molitev h Kristusu Še vedno in vsak dan si med nami. In z nami boš vedno. Med nami živiš, pri nas na zemlji, ki je tvoja in naša, ki te je sprejela otroka med otroke in obsojenca med obsojence; živiš z živimi na zemlji, ki ti ugaja in ki jo ljubiš, živiš nadčloveško življenje na človeški zemlji, morda neviden tudi onim, ki te iščejo morebiti v podobi reveža, ki kupuje sam svoj kruh in se nihče zanj ne zmeni. Ali sedaj je prišel čas, ko je treba, da se nam znova razodeneš in se odločno izkažeš temu rodu. Ti, Jezus, poznaš našo revščino; ti veš, kako je ogromna naša beda, priznati moraš, da smo nedopovedljivo ubogi, da so naše tegobe težke in resnične, poznati moraš naše pomanjkanje in našo obupnost. Ti veš, kako potrebujemo tvojega posredovanja, kako nujen je tvoj povratek med nas. Vrni se, morda samo za malo časa, znamenje daj, nepričakovano in nenadoma, četudi spet takoj izgineš; samo da se pokažeš, prideš in greš, eno edino besedo reci ob svojem prihodu; eno znamenje daj, eno edino sporočilo nam izroči, morda naj bo to svojevrsten blisk na nebu, luč v noči, odpri nebo, razsvetli noč, daj nam eno samo uro svoje večnosti, z eno edino besedo prelomi svoj molk. Potrebujemo te, tebe in nikogar drugega! Samo ti, ki nas ljubiš, moreš razumeti nas, ki trpimo, kako razumemo sami sebe. Samo ti moreš razumeti, kako si silno, neizmerno potreben na tem svetu, v tej uri! Nihče drugi, nihče •zmed toliko živečih, nihče izmed onih, ki spe v blatu slave, ne more dati nam revnim, ki smo zašli v strašno pomanjkanje, najstrašnejšo duševno nesrečo, °no dobro, ki bi nas rešilo. Vsi te potrebujejo, tudi oni, ki tega ne vedo, in °ni, ki ne vedo mnogo več od onih, ki vedo. Lačni misli, da išče kruha, a ruti glad po tebi; žejni misli, da hoče vode, a ga žeja po tebi; bolni se vara, da hrepeni po zdravju, a je bolan, ker nima tebe. Kdor išče na svetu lepoto, išče nevede tebe, ki si popolna lepota; kdor v svojih mislih zasleduje resnico, hrepeni nehote za teboj, ki si edina znanja vredna resnica; kdor teži za vero, išče tebe, edini mir, v katerem morejo počivati najbolj nemirna srca. Ona te kličejo in ne vedo, da te kličejo, in njihov klic je neizrečeno bolestnejši °d našega. Ne kličemo te iz ničemurnosti, da bi te gledali, kakor so te gledali Gali-igjci in Judje, ne iz radosti, da gledamo enkrat v tvoje oči, niti iz neumnega Ponosa, da te premagamo s svojo molitvijo. Ne prosimo, da prideš v nebeški stavi, v blesku spremenjenja, niti v angelskih zvokih in v vsej zvišeni liturgiji ^adnjega prihoda. Ti veš, koliko ponižnosti je v naši silni drznosti, samo tebe hočemo, tvojo osebo, tvoje ubogo, raztrgano in prebodeno telo, v tvoji revni frajci revnega delavca; pogledati hočemo v one oči, ki vidijo skozi prsno steno hi srčno meso in ozdravljajo, kadar s pogledom ranijo in povzročajo krvavitev, hadar pogledajo nežno. Radi bi slišali tvoj glas, ki strahuje hudobne duhove, ha je mil in očara otroke, ko glasno doni. Ti veš, kako silno potrebna sta ravno v tem času tvoj pogled in tvoja heseda. Ti dobro veš, da more en tvoj pogled spreobrniti in spremeniti naše jjnše, da nas more tvoj glas potegniti iz gnoja naše neskončne bede; ti veš b°lje kakor mi, mnogo globlje kakor mi, da je tvoja navzočnost nujna in neulovljiva v tej dobi, ki te ne pozna. Prvikrat si prišel, da nas rešiš, rodil si se, da nas rešiš, govoril si, da nas rešiš, križati si se dal, da nas rešiš: tvoja umetnost, vse tvoje delo, tvoje poganstvo, vse tvoje življenje je bilo posvečeno naši rešitvi. In mi smo danes v teh črnih dneh, polnih bridkosti in hudobije, v teh strašnih in obupnih letih, ki so kakor ena sama zgoščena, nezmožna groza in bolest, še bolj potrebni, da nas rešiš! Ako bi bil ti zavisten in samoljuben Bog, jezen, maščevalen ali tudi samo pravičen, ne bi poslušal naše prošnje. Kar so ti namreč ljudje mogli narediti hudega, so ti naredili tudi po tvoji mučeniški smrti še več kakor v življenju; vsi, jaz, ki ti govorim, ravno tako kakor drugi, smo ti storili. Milijoni Judov so te poljubljali potem, ko so te prodali, ne samo za 30 srebrnikov in ne samo enkrat; legije farizejev in roji Kajfov so te obsodili za hudodelca, ki zasluži križ; tisočkrat so te križali v mislih in željah; ničvredna drhal ti večno daje zaušnice in ti pljuje v obraz; sluge, vojaki in vratarji krivičnih denarnih mogotcev in svetnih oblastnikov so ti kruto izmrcvarili hrbet in okrvavili čelo; tisoči črno in rdeče oblečenih Pilatov, parfumiranih z mazili, lepo počesanih in obritih, ki so ravnokar stopili iz kopeli, so te tisočkrat izročali krvnikom, potem ko so dognali, da si nedolžen. Nešteta prevzetna in pijana usta napuh-njencev zahtevajo svobodo za uporne tatove, priznane hudodelce, za javne morilce, tebe pa gonijo na Kalvarijo in te pribijajo na križ z žeblji, ki sta jih skovali strahopetnost in sovraštvo. Ali si ti odpuščal vsem in vedno. Ti, ki si živel v sredi med nami, poznaš temelje naše nesrečne narave. Mi smo samo krpe in izrodki, nestalno in prehodno listje, krvniki samim sebi, slabe nakaze, ki se valjajo v svojem zlu, kakor se valja poviti dojenček v svoji mokroti, kakor pijanec, ki je telebnil na tla, v svojem izbljuvku, kakor zabodeni v svoji krvi, kakor gobavec v svojem gnoju. Zavrgli smo te, ker si za nas preveč čist, obsodili smo te na smrt, ker si ti obsojal naše življenje. Ti sam si govoril te dni: »Med ljudmi sem bil in v telesu sem se jim razodel; in dobil sem vse pijane in nikogar med njimi nisem našel žejnega, in moja duša trpi zaradi človeških sinov, ker so slepi v svojih srcih.«. Vsi rodovi so podobni tistemu, ki te je križal, in v kakršni koli podobi se jim približaš, te zavračajo. »Podobni so, si rekel, otrokom, ki stoje ha trgih-in kriče tovarišem: Svirali smo vam na flavto in niste plesali; zaigrali smo vam žalostinko in niste jokali.« Tako smo delali skozi skoraj šestdeset rodov. (Se nadaljuje.) Škof o. Alojzij Mišič V Mostarju je 26. marca umrl tamošnji škof frančiškan, prevzvišeni o. fra Alojzij Mišič. Dočakal je visoko starost 83 let. Smrt je prišla nenadoma, saj je pokojni vladika še dan pred smrtjo posvečal svoje novomašnike in narod ga je v cerkvi videl zdravega in čilega. Umrl je kakor je živel: tiho, med molitvijo in delom. Pokojni vladika je bil rojen 10. nov. 1859 v Bosanski Gradašci. Njegova mladost pada v burno dobo okupacije Bosne po Avstriji. Študiral je pri frančiškanih v Fojnici, bogoslovje pa v Guči Gori in v Ostrogonu. Takrat je nosil že seveda frančiškansko obleko. Kot novomašnik je bil nastavljen za kateheta v Sarajevu, kjer si je s svojim neumornim delom in lepim nastopom pridobil simpatije vsega naroda. Dve leti nato ga je vzel banjaluški škof za svojega tajnika. To služba je opravljal sedem let. Pozneje je bil tudi generalni vikar iste škofije. Gvardijan in župnik je bil pokojni v Petričevcu in v Bihaču. Delal je na verskem, ekonomskem in narodnem polju. V Petričevcu je ustanovil gospodarsko zadrugo, ki je postala jnatica zadrugarstva v banjaluški okolici. V Bihaču je razširil farno cerkev in jo najlepše opremil. Leta 1907. je bil izvoljen za prov. kustosa in je postal ravnatelj velike frančiškanske gimnazije v Visokem. Pokazal se je izvrstnega profesorja in yzgojitelja serafinske mladine. Ker so vsi poznali njegove visoke zmožnosti, je bil že po dveh letih izvoljen za bosanskega provinciala. Bili so pretežki časi, bo je on prijel za krmilo najstarejše frančiškanske provincije v hrvaških deklah. Sovražniki so od vseh strani napadali bosanske frančiškane in so hoteli Uničiti cvetočo provincijo. Modri upravi in diplomatski zmožnosti pokojnega fra Mišiča se je zahvaliti, da sovražniki niso uspeli in provincija je prišla iz borbe ojačena, centralizirana in pomlajena. Po smrti mostarskega škofa Buconjiča je bil fra Alojzij Mišič imenovan za njegovega naslednika in sicer 29. aprila 1912. Posvečen v škofa je bil 11. junija, ^stoličen pa na mostarsko škofijsko stolico na god sv. Bonaventure 14. julija istega leta. Škofijo je torej vodil polnih 30 let. Njegovo veliko delo je težko v kratkem oceniti. Ni bil človek parade in bučnih nastopov, pač pa mož molitve, tihega in vztrajnega dela. Predvsem je Padala v oči in osvajala njegova frančiškanska ponižnost in preprostost. Vse Svoje moči je uporabljal za verski napredek naroda. Z veliko ljubeznijo in z gorečim zanimanjem je spremljal delo katoliških organizacij v škofiji. Posebno 1110 je bilo pri srcu Mladinsko društvo sv. Antona, ki ga je proglasil za temeljno 'huštvo katoliške akcije v škofiji. Na dan smrti je pokojni škof še opravil sv. mašo in po sv. maši je dolgo Molil ter se zahvaljeval. Nato je šel na izprehod po vrtu, vrnil se je v svojo glavnico in začel delati. Pisal je pastirsko pismo svojim vernikom. Ko je lzpisal besede: Presveto Srce Jezusovo pomeni... je nehalo utripati ®rce pokojnega dobrega škofa. Zadela ga je možganska kap. Našli so ga se-uečega na stolu mrtvega. Presveto Srce Jezusovo, ki ga je vse življenje tako častil, naj mu bo Milostljivo in naj mu podeli nagrado večnega življenja! Pokojni' je bil velik prijatelj Slovencev. Ob vsaki priliki smo ga videli v Ljubljani. Zadnjič je bil pri nas za svetovni kongres Kristusa Kralja. Ohranimo mu lep spomin v molitvi 1 PETER LIPPERT, K. R.: Sveti Frančišek Asiški (Nadaljevanje.) Tu se pričenja tragika Frančiška, zaupljivega ljubitelja življenja, tu se pričenja njegov križev pot, nesluteno grenak. Dosti premalo se je še poskušalo poglobiti se v duševne muke tega iskrenega in pristnega človeka v njegovih zadnjih letih življenja. Prvo je bilo neizogibno spoznanje, ki ni moglo ostati skrito niti njegovi otroški zaupljivosti, da njegovi bratje, ki jih je tako ljubil, le nimajo duha in življenja tako, kot je bil on preprosto računal. Kako ga je moralo žaliti in pretresati, ko je vsak dan znova gledal ošabnost, udobnost, pohlep, pomanjkanje preproščine pri svojih učencih. K temu je pristopila še gori opisana premočrtnost, s katero je iz zunanjih dogodkov enoumno sklepal na notranjost; celo tam, kjer zunanje obnašanje njegovih bratov še daleč ni moglo pomeniti odpada od notranjega ideala, ga je kljub temu gledal v tej luči. Knjižnica, za trdno obljubljena hiša, nezakrpana obleka, vse to mu je neposredno in enoumno že bila sama izdaja in odpad, ne več samo znak tega, ne le sumljive okolnosti, po katerih bi se dalo sklepati na odpad ali se ga bati. In Frančišek je živel v svojih učencih ter z njimi v povsem neizrečeno iskrenem dušnem razmerju. Ne bi bil popoln ljubezenski genij, kakršen je bil, ko ne bi bil sleherne skalitve v katerem koli svojih bratov občutil kot lastno opustošenost in krivdo. Z druge strani pa se zdi, da so posredovanja prijateljev, pa tudi zahteve cerkvene oblasti v enakem smislu uničujoče učinkovale na njegove življenjske vzore. Kot zahteve praktične pameti, kot izkazi naklonjenosti in privilegiji? kot postave cerkvenega prava — v vseh teh oblikah se je nagnetlo nešteto brusov, ki so spreminjali čisti vzor nevestinstva z revščino, preprostosti srca, popolne skromnosti in uboštva manjšega brata, ljubezenske prostosti v hoji za Križanim, ki so ta vzor celo hoteli izbrisati. Neposrednost in naivna izvirnost Frančiškove duše seveda ni mogla razumeti, da bi morali vsi ti brusi po nekakšnem čudnem ovinku delovati prav v smislu njegovega vzora in v njegov prid ter da so bili naravnost potrebni; da bi morali njegovo življenje ali vsaj nekaj kapljic njegovega življenja neogroženo speljati v poplitvujočo maso njegovih bratov in v razpršujočo širino bodočih stoletij. Težko si je misliti, da bi se bil Frančišek sam po pametnem presodku oprijel teh potrebnih varnostnih ukrepov, da so morda pravila iz 1. 1223., ki jih je potrdil Honorij III., plod njegovega razumnega preumka ali celo srca. Prav gotovo je v mnogih členih teh pravil videl nekaj tujega in nepojmljivega — neko tujo silo, ki mu je njegove najljubše misli iztrgala iz rok, ki je njegovo srčno kri zajezila, da bi j° speljala kamor koli v kakršne koli namene, ki jih ni doumel. Kako je tedaj Frančišek sprejel te zanj neizrekljive bridke spremembe svojega ideala, svoje življenjske oblike, izraznih oblik, samo njemu možnih? Gotovo se je z dobrohotnima prijateljema Ugolinom in bratom Elijo borih mogoče s strastno energijo, mogoče s smrtnim strahom človeka, ki mu hočejo razbiti njegovo nebeško kraljestvo, mogoče tudi s strastno in sveto jezo, ki je v njej preklel brata Petra Stacia, organizatorja učenih študij. Toda ugovoru ii> volji cerkvene avtoritete, »duhovnikov«, kakor se je po navadi izražal, »ki v njih spoznavam Sinu božjega in ki so moji gospodje«, in »teologov in onih, ki skrbe za presveto božjo besedo in ki jih moramo častiti in spoštovati kot oskrbnike duha in življenja našega«, se je podvrgel in niti najmanjšega znamenja nimam°> da bi se bil zoperstavil. Niti s tako zakonitimi sredstvi se ni postavil v bran, 8 kakršnimi se je pozneje sestra Klara uprla nasilnim papeževim olajšavam Postave uboštva. Da, podoba je, da se Frančišku niti na znotraj ni porodila uporna misel proti željam cerkvene oblasti, da se torej zahtevam Cerkve niti ui podvrgel z jasno in ostro zavestjo in močnim premislekom premagavca zaprek, ampak kakor je vse v njem pritekalo iz neposrednega in varnega življenjskega čuta in mogočnega življenjskega nagona, tako tudi njegova otroška cerkvenost ui bila nič drugega kot genialnost človeka, ki z nezmotno varnostjo hodi pravo Pot, četudi je to križev pot, ki padajo nanj kaplje njegove lastne krvi; hodi po ujem, ker iz notranjega zakona svojega lastnega bistva po njem hoditi mora. Frančišek je bil bistveno, da genialno katoliški. Tudi cerkveno katoliški čut je duel v njem obliko karizmatične milosti, bil je čudo nezmotljive gotovosti za to, kar je potrebno in pravo in živo in božje. Frančišku bi morda delali celo krivico, ako bi mu hoteli pripisati kakršna koli racionalna razmotrivanja, kot recimo, da na poti nasilnega spora in upora ui mogoče dobiti nič živega in plodnega, da sila samo v svetu mehanike in ne v svetu duha nekaj velja, da svojemu idealu ne more služiti s protestom in bojem, da bi z upiranjem ogrožal svoje lastno bistvo in svoj ideal; ne, Frančišek Pač nikoli ni postavljal podobnih sodba, on jih je in6tiktivno izpolnil, ker je Pri njem vse bilo dejanje in življenje, ne mišljenje! Frančišek je bil z vsem svojim bistvom vstopil v svobodni, širni cerkveni Prostor katolištva — in tam je ostal. Tamkaj je sicer utegnil doživeti neizrekljivo bol, toda konfliktov in njih težavnih premagovanj zanj ni moglo biti. Njegova cerkvenost mu ni le prešla v meso in kri, zrasla je bila iz lastne njegove krvi, bila mu je življenjska forma tako, kakor nikdar ne more postati življenjska eblika večjih mas ali splošnosti, kakor tudi karizmatičnost njegove človeške ljubezni, njegove bogopijanosti, njegove preproščine in naravnosti pač nikoli ue bi mogla postati zakon in pravilo za vse. On je celo nepojmljivo, bolečine Povzročujočo Cerkev sprejel v globine svojega krepkega notranjega življenja, Ue po presoji in odločitvi dolžnosti, temveč iz notranje veličine in širine in 8Vobode. Iz tega lahko sklepamo, kako neskončno daleč stran od upora kakega reformatorja je stal Frančišek. Stežka si mislimo večje duševno nasprotje kot Uemara med Frančiškom in sodobnimi Waldusovei ter albižani ali celo reformatorji 16. stoletja. Kakšna je bila tedaj usoda živih vrelcev, ki so izvirali v Frančišku Asiškem? Gotovo niso koj v najbližji okolici njegove osebe spet usahnili. Zakaj 8edein stoletij že napajajo krščanstvo in Bog ve, kako daleč v prihodnost bodo 8e tekli in kakšna naloga jih tamkaj še čaka. Razume se, da se niso mogli Prelivati tako neposredno, kot so v Frančišku izvirali. Kajti v njem je bilo življenje karizmatične, čudovite sile in oblike. In karizmi se niti ne dado podedovati niti organizirati. Toda življenjska sila njegove duše je vendar lahko drameče in rešilno učinkovala na ostali svet in tudi tam je lahko marsikaj jdvega obudila v kalitev in rast. In to je storila, storila s skoraj nezaslišno silo ln obiljem in vztrajnostjo ne le v frančiškanskem gibanju 13. stoletja, temveč v življenjih, ki jih je zaplodila, ki se statistično ne dado ujeti in meriti. Kako mogočno so se širili življenjski valovi, ki so izhajali iz Frančiška, dokazujejo ‘avno tudi spori, ki so omajali njegove redovne družine, in številni razdori, v katerih so se valovi razgubili. V vseh tistih bojih za kar najboljše izpolnjevanje frančiškanskih pravil pač nič tako ne prevzame kot dejstvo, da je Frančiškova duša pobudila in zajela ravno najresnejše ljudi vseh prihodnjih stoletij, 'm je v tisočih in stotisočih vžgala resnično strast do uboštva, strašen glad po P°Polnosti, razvneto voljo po popolni hoji za Jezusom. Da, lahko rečemo, da je rančišek kot noben drug redovni ustanovitelj (če ga hočemo tako imenovati) uzivljal in razplamteval nepregledne trume, ki so se imenovale njegovi sinovi in hčere. In številne cepitve in neprestane nove ustanove dokazujejo, da je prvotno iz Frančiška žarela ideja, ne simbol, duh, ne shematičen program ali črka. Zakaj ideje zadobe v praktični izvedbi vselej mnogo pomenov, samo z eno črko jih nikoli ni mogoče izraziti in zato je črka mogoča in potrebna v neštetih različnih oblikah, kadar hočemo duha zapisati v besedah. Iz tega sledi, da je praktično izvrševanje Frančiškovega duha nujno moralo voditi do različnih oblik in simbolov in pravil, ki sicer niso več prvotna živa ideja sama, ki pa vendar predstavljajo razodetja, ki jih je ideja zgrabila in pognala v prostor, razodetja, ki v njih vsaj nekaj tega prvotnega duha zadobi izraz in podobo. (Se bo nadaljevalo.) P. DOMINIK: Povišana je Marija Smrt, greha grenki sad, kazen prebridka za greh, kakšen delež naj bi imela pri ženi, 9 soncem odeti, ki je od prvega začetka vsa nedolžna in sveta, pri Mariji, ki je Kristusova, večno Življenje, v svojem naročju nosila? Pa je smrt prišla tudi k njej, tudi ona mora umreti. Za deklo vdano Gospodovo to ni nobeno presenečenje: nič drugače ni pričakovala, nič drugega želela, kakor da sme iti tudi ona tisto temno pot, ki jo je šel Jezus. Na Kalvariji je gledala smrt v najstrašnejši obliki, ko je umiral božji in njen Sin, umiral smrti, kakor ni umiral nikoli noben človeški otrok. V življenju je bila najbližja Jezusu, njemu najbolj podobna. Z Jezusom j® živela, z njim ljubila, z njim trpela, z njim do dna izpila kelih, ki mu ga je Oče pripravil. Z njim hoče tudi ona skozi temna vrata smrti-Za smrtjo pa že čaka Jezus, da njeno dušo vzame smrti iz rok v svoje naročje-Njena smrt je res smrti smrt, je rojstni dan, začetek novega, večnega Življenju o domovini. Domovina duše pa je Bog. Dragoceno telo Marijino so apostoli položili v grob. Mi ubogi ljudje! Na koncu ne vemo za nobeno drugo pot, tudi za najdražje na svetu ne, kakor pot v grob. Bog pa ni pustil, da bi bilo Marijino deviško telo, tabernakelj Najsvetejšega, prečudežna posoda večne Besede, telo, ki je Sina božjega, Očetovo podobo, zaklad njegov in njegovo bogastvo, življenje njegovo in njegovo bistvo, nosilo, Bog ni pustil, da bi bilo to telo ostalo v grobu. Spet je z njim združil dušo in ga pred občnim vstajenjem veličastno obudil on, ki pri njem ni nemogoča nobena reč. »Použita je smrt v zmago.« 1 Kor 15, 54. Že vabi Jezus: »Pridi, blagoslovljena mojega Očeta, sprejmi krono, ki ti je pripravljena na veke.« Tako pravi apostol: »Oko ni videlo in uho ni slišalo in v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo.« 1 Kor 2, 9. Tri stvari so, ki jih sam vsemogočni Bog ni mogel popolnejših narediti, človeška narava Kristusova, čast materinstva Marijinega in sreča večnega blaženstva. (Tomaž 1) q. 25.) Kako srečni bi bili, če bi nam kdo popisati mogel in bi mi seveda tudi razumeti mogli, kaj ima Marija, ki je Boga v večni domovini našla, se ua veke utopila v Njega, ki je Resnica in Lepota in Dobrota, ki je Ljubezen, Sonce ljubezni, Ljubezen ljubezni! ŽAKELJ FR.: Razdelil je in dal ubogim (Ob mučeniški smrti dr. Lamberta Ehrlicha.) Gospod Lambert je že v Celovcu sto-.Pil kot novinec v tretji red sv. Frančiška, Njegove obljube pa je sprejel v Ljubljani P; Salvator. Gospod Lambert je sv. Frančišku podoben zlasti v goreči ljubezni do Koga, v apostolski preprostosti, prav posebno pa v veliki ljubezni do uboštva. Sam zase ni veliko potreboval. Njegova oprava v sobi je bila kaj preprosta. Nekaj starih omar, pisalna miza, večja •fiiza, na kateri si vedno videl sliko sve-Jfga Ekspedita, zavetnika za hitro oprav-uanje dnevnih poslov, preprosta stara po-stelja. Pač pa je bila njegova soba kakor sveta kapelica. V kotu si opazil sliko vi-sarske Matere božje. Okoli nje pa celo vrsto cvetnikov. Gospod Lambert je posebno častil sv. Emo, Devico Orleansko, sve-. §a Andreja Bobolo. Kadar je govoril o Boboli, se je ves razvnel. Vsak dan prebiral življenje svetnikov, ki jih je skušal kar moč posnemati. Največja . ragocenost v njegovi sobi sta bila bič in spokorni bodičasti pas, s katerim zatajeval svoje nedolžno telo. Gospod Lambert je bil že na gimnaziji tako °hčutljiv za čistost, da so mu sošolci dejali sv. Stanislav. Obleke je imel prav malo, pa še tisto zelo preprosto. Svojo duhovniško °bleko je silno ljubil. Povsod je hotel nastopati le kot duhovnik. Svoje dohodke je razdelil do zadnjega. Takoj prvi teden, ko je začel s Sv°jo kuhinjo, je dobil že dva na hrano, seveda zastonj. Dolgo vrsto let je imel K° Pet, tudi šest revnih pa vernih akademikov na hrani. Sam jim je plačeval i^esečne nakaznice za ljudsko kuhinjo. Če niso mogli dobiti stanovanja, jih J6 včasih tudi po pet spalo v njegovi sobi poleg kuhinje. Sam je ustanovil zanje P°sebno Vincencijevo konferenco za akademike. Posebno lansko leto je ta °nferenca več sto dijakom preskrbela hrano, mnogim tudi obleko, še zadnje Mesece sem videl, kako mu je hudo, da so akademiki popolnoma suhi. Za Veliko noč jim je pripravil posebno veselje. Zbral jih je okoli sebe in jih P°gostil z velikonočnim zajtrkom, ker mnogi niso mogli domov. Ko so odhajali ^ službe, jim je iz svojega pomagal. Ta je dobil osem sto dinarjev in še čevlje. rugi spet piše: Bil sem ob nastopu službe v veliki stiski. Nekdo me je pri-Poročil g. Ehrlichu. Čeprav me ni poznal, mi je dal za Bog plačaj tisoč dve sto farjev. Gospod Ehrlich je bil velik učenjak, pa tudi izredno preprost. Šel je k*,®d služkinje, jim govoril, pomagal, ustanovil zanje služkinjski dom. Ko je spet grajski dušni pastir, je videl vso revščino zapuščenih družin in po-ma8al, pomagal. Do revežev je sploh imel posebno sočutje. Svoji gospodinji je naročil) da nikogar ne sme pustiti praznega. Dobivali so denar, kruh, kosilo; če drugega niso imeli pri hiši, je pa dala gospodinja vsaj kako jabolko. Nekoč sta prišla dva reveža: eden je bil bos, drugi pa je imel čevlje, ki bi jih rad prodal. Gospod Lambert jih je kupil za 69 dinarjev in jih dal bosemu. V oporoki je knjige izročil bogoslovni knjižnici na bogoslovni fakulteti, skromno pohištvo Baragovemu semenišču, svoje perilo in obleko pa Vincen-eijevi konferenci za akademike. Talar, v katerem se je vračal od svete maše, in drugo obleko, ki jo je napojila mučeniška kri, pa so skrbno spravili v varne roke. Vse svoje telo, srce in velike umske zmožnosti pa je svetniško živeči duhovnik Lambert posvetil bogoslovcem, akademikom, svojemu narodu, ki ga je ljubil s slehernim utripom svojega srca, in ubogim poganom; saj predobro poznamo njegovo misijonsko gorečnost. Nazadnje je za svoj narod kot katoliški duhovnik 26. maja zjutraj ob osmi uri prelil še svojo kri. Naj sedaj za tisti narod, za katerega je tu na zemlji toliko molil, delal, trpel, užil toliko obrekovanja in sovraštva, pri Bogu izprosi obilni blagoslov. Porciunkulski odpustki in bolniki Največji odpustki, kar jih deli sv. Cerkev, so gotovo porciunkulski. če ne bi bil sv. Frančišek drugega dobrega storil, kakor to, da je izprosil to duhovno milost, bi bil velik dobrotnik človeštva že samo zaradi tega. Kolikim je odprl nebesa, kolikim je olajšal in skrajšal trpljenje v vicah! Porciunkulska cerkev v Assisiju in po posebnem dovoljenju sv. stolice vse redovne cerkve Frančiškovih redov so na stežaj odprta vrata v nebesa ubogim dušam v vicah- Kako pa je z ubogimi bolniki glede porciunkulskega odpustka? Posebna papeževa komisija, ki razlaga postave cerkvenega zakonika, je na vprašanje, ali smejo spovedniki v smislu kanona 935 spremeniti bolnikom obisk cerkve v kako drugo dobro delo in če to velja tudi za porciunkulske odpustke >Toties-quoties — kolikorkrat-tolikokrak, ta papeževa komisija je odgovorila, da to velja tudi za porciunkulske odpustke. (Card. Massimi 15. januarja leta 1940.) Torej zdaj smo tudi glede tega na jasnem. Na to ste opozorjeni bolnik' in spovedniki! V kakšno dobro delo naj spovednik obisk cerkve spremeni, }e dano njemu na voljo in v razsodbo. Pri težkih bolnikih bodo kar zadostoval} kaki zdihljaji, pri manj nevarno bolnih pa kaka molitev, miloščina ali kaj podobnega. Perciunkulsko gibanje, ki smo ga pred nekaj leti pričeli, naj tudi letos nikjer ne izostane. Tretja; redniki, udeležujte se bogatih odpustkov v bližnji samostanski cerkvi. Odpustk' trajajo od 1. avgusta opoldne do 2. avgusta opolnoči. Pogoji so znani: Preje1*1 sv. zakramentov, obisk cerkve in molitev po namenu sv. očeta. Moli se za vsak obisk cerkve 6 očenašev, 6 zdravamarij in čast bodi. Sv. spoved velja 14 dnevna za tiste, ki hodijo redno večkrat k sv. spovedi, sv. obhajilo pa mora biti prejeto prvega ali drugega avgusta ali pa v osmini praznika. Onim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine, sffl0 pričujoči številki „Cvetja" priložili položnice. Pos/užite se jih takoj! Katekizem tretjega reda sv. Frančiška 1. poglavje. Sv. Frančišek in njegovi redovi. 1. Kdo je sveti Frančišek Asiški? Sv. Frančišek Asiški je vzvišeni ustanovitelj treh velikih verskih redov: reda manjših bratov, reda ubogih Klar in tretjega reda. 2. Katere so glavne poteze njegovega značaja? Bil je mož visokih idealov, viteške čudi in kremenitega značaja; mož, Popolnoma »katoliški in ves apostolski«, povsem vdan Cerkvi in posvečen rejenju duš. Pogosto ga imenujemo ubogega, ponižnega ali serafskega Frančiška. 3. S kakšnimi sredstvi je dosegel svetost? S svojo globoko in otroško pobožnostjo, ki ga je zaupno zvezala z Bogom in ga napolnila z gorečim navdušenjem za njegovo slavo in za blagor človeštva. 4. Katere so bile njegove najljubše pobožnosti? Posebno je častil skrivnost življenja našega Odrešenika in njegove blatne Matere. 5. Kakšno poslanstvo mu je določil Bog? Njegovo poslanstvo je bilo, da svet prerodi za krščanske vzore v posnemanju življenja in kreposti našega Odrešenika. 6. Kakšen vpliv je imel na človeško družbo? Reformiral je krščansko življenje in navade v trinajstem stoletju. Vtis, ki ga je napravil na svoje in na naslednja stoletja, je bil globok in trajen, njegov vpliv je čutiti še današnji dan. 7. Kateri je prvi red, ki ga je ustanovil sv.'Frančišek? To je red manjših bratov, ki se deli v tri družine, v frančiškane, minorite m kapucine. 8. Kateri je drugi red, ki ga je ustanovil sv. Frančišek? Drugi red je red ubogih gospa ali ubogih Klar, katerega namen je delati rešenje duš z molitvijo in pokoro. Deli se v razne observance. 9. Kateri je tretji red, ki ga je ustanovil sv. Frančišek? To je spokorni red, ki se tudi preprosto imenuje tretji red. 10. Kako se deli tretji red? Deli se v regularni in svetni tretji red. 11. Kako se imenujejo udje svetnega tretjega reda? Imenujejo se spokorni bratje ali frančiškanski tretjeredniki. 12. Kaj pomeni ime »frančiškanski tretjerednik?« Pomeni, da ud pripada svetnemu tretjemu redu. 2. poglavje. Tretji red svetega Frančiška. 13. Koliko tretjih redov je? Tretjih redov je osem, ki se med seboj razlikujejo po imenu in obliki, skladno z njihovo pripadnostjo k temu ali onemu verskemu redu frančiškanov, dominikancev, servitov, avguštincev, premostratencev, minimov, karmelitov in benediktincev. 14. Ali more biti kdo ud več tretjih redov? Ne. Kdor pripada enemu tretjefnu redu, se ne sme včlaniti v katerega drugega; na prosto mu pa je, da se včlani v sodalitete ali druge pobožne družbe, ki jih Cerkev ni priznala kot redove. 15. Kaj je tretji red sv. Frančiška? Tretji red sv. Frančiška je družba svetnih oseb, ki nosijo posebno obleko, prestanejo noviciat, napravijo obljubo (professio) in žive po življenjskem vodilu, ki ga je sestavil sv. Frančišek in odobrila Cerkev. 16. Ali je tretji red pravi red? Da, pravi red in ne le pobožna družba ali bratovščina. Prvič, ker so ga kot pravi red označili papeži, in drugič, ker njegovi udje žive podobno kot udje pravih verskih redov, žive namreč po priznanih pravilih in pod oblastjo cerkvenih predstojnikov. 17. Ali je tedaj svetni tretji red pravi verski red? Ne, ker pogreša tri bistvene verske zaobljube uboštva, čistosti in pokorščine. Vendar svetni tretji red lahko imenujemo verski red v širšem pomenu besede, ker sta njegova narava in cilj resnično verska in ker ima mnogo skupnega s pravimi verskimi redovi. 18. Kakšen je namen tretjega reda? Njegov namen je primerno označil sv. Frančišek, ko je rekel blaženemu Luciju: »Dalj časa sem premišljeval, da bi ustanovil tretji red, v katerem bi svetne osebe mogle popolno služiti Bogu.« DR. IVO CESNIK: Dobrodelnost prvih kristjanov (Nadaljevanje.) Skrb za bolnike Krščanske občine so že v prvih časih skrbele za bolnike. Gospodove besede: »Bolan sem bil in ste me obiskali,« so vzbudile živahno tekmovanje med kristjani, kako bi si zaslužili, da bi jih bili ob sodbi vredni slišati. Mnogo dokazov imamo, ki nam izpričujejo, kako so se kristjani v bolezni med seboj podpirali. Saj je že sv. Pavel pisal Soluncem: »Tolažite obupance, poskrbite za bolnike.« In Korinčanom je rekel: »Ce en ud' trpi, trpe z njim vsi udje.« To se pravi: Cela občina mora skrbeti za kristjana in kristjano, ki je bolan ali v potrebi. Skrb za bolnike je po tem načelu skupna zadeva. Nas pa zanima v prvi vrsti organizirana in s Cerkvijo združena skrb za bolnike. Oglejmo si to karitativno delovanje prvih kristjanov: Gmotna podpora za bolnike se je zajemala iz skupne podporne blagajne’ Od tam, od koder so se dobila sredstva za vzdrževanje službe božje in duhoV' nikov, odkoder so se podpirali reveži, potniki, vdove, sirote in kristjani brez zaslužka, se je tudi bolnikom delila podpora. Glavno skrb za bolnike je imel cerkveni predstojnik, škof ali mašnih Tako beremo na pr. v pismu sv. Polikarpa, učenca sv. Janeza, kako naroča mašnikom, »naj skrbe za vse bolnike,« in naj ne zanemarjajo vdov, sirot i*1 revežev. V Siciliji in Palestini, pa tudi po drugih deželah se je razvila lepa navada, da so za škofe zelo radi posvetili prave zdravnike. Lepo se je ujemala dušni in telesni zdravnik v eni osebi. A Sv. Klemen Aleksandrijski uči, kako naj dušni zdravnik, ki hoče zdraviti raznovrstne strasti, posnema ranocelnika. Globoko je bila v mislih prvih kristjanov zvezana telesna bolezen z duševno. Mnogi kristjani so natančno Poznali zdravilstvo in ranocelniško delo. Zato se nam ne more zdeti čudno, če kujemo o škofih in mašnikih, ki so bili hkrati zdravniki. V katakombah beremo ime Dionizija, mašnika in zdravnika. V Wisemanovi Fabioli nastopa ta sveti mož. Škofom in mašnikom so pomagali skrbeti za bolnike diakoni. Že v prvi dobi pa vidimo, da so bile poleg njih za to službo določene ženske. Iz 2. stol. imamo na pr. ohranjeno tole določbo: »V vsaki občini bodi nastavljena vsaj ena vdova, da streže bolnim ženskam.« Gotovo je, da so že v prvih časih jele bolnikom streči poleg vdov tudi Bogu posvečene device. Organizacija usmiljenih sester, ki toliko dobrega store bolnemu človeštvu, je sicer po obliki nova, Pa sega v prvo krščansko dobo. Povsod pa vidimo, da so bile ženske v službi krščanske ljubezni popolnoma odvisne od cerkvenih predstojnikov. Bolnikom streči je bilo zlasti ob času preganjanja nevarno. Drugi kristjani so se laže Poskrili nego diakoni in pobožne vdove in device, ki so opravljali delo ljubezni v svoji občini. Zato vidimo, da je zlasti izmed teh veliko število doseglo mu-oeniško krono. Posebno težak je bil ta posel ob kužnih boleznih, ki so bile z vednimi vojskami v nepretrgani zvezi. Sv. Ciprijan je zbiral ljudstvo in ga poučeval z zgledi iz sv. pisma, kako dobro je usmiljenje. Pristavljal je, da ni nič čudnega, če samo svojim izkazujemo službo ljubezni; tisti more postati popoln, kateri še kaj več stori grešniku aU poganu, ki slabo z dobrim premaga in posnemaje božje usmiljenje tudi 8ovražnikom zvršuje ljubezen. Kako se je obnašalo krščansko ljudstvo, ki ima °d vere ime? Neprenehoma so si delili raznovrstne posle po lastnostih ljudi 'n stanu. Mnogi, ki zaradi revščine niso zmogli gmotnih darov, so dali več nego samo gmotne stvari, ker so s svojim delom izvrševali dragocenejšo dobroto kot je vse bogastvo. Ker se je tako požrtvovalno delalo, niso dobili pomoči Samo kristjani, marveč vsi. Zato po pravici sv. Ciprijan očita poganom v pismu }?a Demetrija: »Ob kugi so se odkrile in še povečale pregrehe posameznikov; Se bolnikom se ne izkazuje usmiljenje, pohlepnost in ropaželjnost napada celo ^rliče. V ljubezni streči se boje, za podle dobičke so predrzni; pred umirajočimi beže, mrtve pa ropajo.« Cerkev je v svoji skrbi za bolnike izvršila še neko posebno važno nalogo. Poganski zdravniki so podpirali razne podle zločine; umetni splavi so bili na pr. pri poganih zelo pogosti in zdravilska veda je to gojila na najrafinira-Oejše načine. Z vso silo se je Cerkev temu uprla in tako polagoma očistila zdravilsko vedo samo. V 4. stol. so se po cerkvenem vplivu uveljavili državni zakoni proti takim izrodkom. Protinaravni spolni grehi so bili med pogani zelo navadni. Smemo jih imenovati zavoljo slabih fizičnih posledic tudi bolezni, "erkev je začela boj tudi proti tem pregreham, ne samo s svojimi nravnimi zapovedmi, marveč z vso organizacijo skrbi za bolnike. Tudi v tem oziru je dosegla od države zakone proti raznim umazanostim v neizrekljivo dušno, pa ,lldi telesno korist ljudstva. (Dalje sledi.) Za jubilej st. očeta Vrhovni predstojnik frančiškanskega reda general p. Leouard M. Bello odreja v svoji posebni okrožnici, naj voditelji tretjega reda govore na mesečnih ahodih vrsto govorov o božjem poslanstvu in o najvišjih dobrinah pa« Peštva in posebej o slavno vladajočem papežu Piju XII. Narodnim komisarjem tretjega reda general naroča, naj skrbe, da se bo poVelje res izvršilo. P. ODILO: Srce naše vere — sv. maša Vera. • Ob nedeljah in praznikih spada tu notri med sv. mašo pridiga. Od nekdaj je bila v katoliški cerkvi navada, da so po prebranem evangeliju razlagali evangeljski nauk. Čudno je, da pri nas nismo obdržali te lepe in prekoristne navade! Pridigo imamo pred sv. mašo in ljudje zamujajo pridigo in še del sv. maše ter skoraj ni mogoče popisati težkih posledic za krščansko življenje, ker naši verniki niso dovolj poučeni o krščanskih resnicah. »Vera je iz poslušanja in kako bodo verovali, ako niso slišali!« pravi sv. Pavel. Versko življenje se bo začelo med nami šele takrat dvigati, ko bomo svoje verske dolžnosti poznali. Poznali pa jih ne bomo, ako jih ne bomo slišali. Živa beseda namestnika božjega ima velikansko moč. »Kdor je iz Boga, besedo božjo' posluša,« trdi sv. pismo. Takoj po evangeliju oziroma po pridigi sledi pri sv. maši Čredo — Vera. Duhovnik moli vero, daljšo molitev v sredini oltarja. V povečini katoliških dežel verniki stoje, ko duhovnik med sv. mašo moli vero. Znamenje, da so pripravljeni kot vojaki Kristusovi sprejeti boj za vsako resnico svoje vere. Pri besedah »Ki je zaradi nas in našega zveličanja postal človek« duhovnik poklekne, da počasti skrivnost učlovečenja božjega Sina. Ako stojimo, bi takrat morali poklekniti tudi mi, kakor pokleknemo ali se priklonimo, ko molimo »In Beseda je meso postala«. Kadar pri peti maši pevci pojo te besede, je duhovnik globoko sklonjen, ob dnevih skrivnosti učlovečenja pa celo poklekne pred oltarjem. Če je maša slovesna, naredi isto z duhovnikom vsa asistenca. Kako srečni smo katoličani! Verujemo v Boga in v vse, kar nas uči. Ko je naš božji Zveličar bival v človeški podobi na zemlji in je govoril z ljudmi, je marsikaterega vprašal: »Ali veruješ?« Nekoč sta šla za Gospodom dva slepca in sta kričala, rekoč: »Jezus, usmili se naju!« Jezus pa jima je odgovoril: »AH verujeta, da vama lahko pomagam?« In rekla sta: »Da, Gospod!« Vedela sta, da jima Jezus lahko vrne vid, samo če hoče. Pokazala sta, da verujeta, in Jezus jima je odprl oči. Vera pa nam ne sme biti prazna beseda! Ako verujemo v Boga, ga bomo tudi ljubili, ljubili pa ga bomo, ako bomo vse izpolnili, kar On od nas zahteva. Darovanje. Darovanje je prvi bistveni del sv. maše. To se pravi, ako nisem pri darovanju, ga zamudim, nisem bil pri sv. maši. Duhovnik se še enkrat obrne proti ljudstvu in ga pozdravi z običajnim pozdravom: »Gospod z vami!« Nato začne z glasnim »Molimo« darovanjsko pesem, ki se pri vsaki sv. maši spreminja. Pri peti sv. maši to pesem pojo kot ofertorij na koru. To je kratka molitev, ki je bila v starih časih antifona k psalmu, ki so ga peli verniki, ko so prinašali darove k oltarju. Kako je pripravljen kelih za sv. mašo. Po darovanjski pesmi odkrije mašnik kelih. Kelih si duhovnik že prej v zakristiji pripravi za sv. mašo. Cez njega položi rutico, ki ji pravimo purifi' katorij ali po naše čistilnik. Nad to rutico dene pateno s hostijo. Oboje pokrije s palo, to je majhen štirioglat platnen pokrov, ki z njim pokriva kelih darovanja do obhajila. Cez vse to položi velum ali pogrinjalo — to je štirioglat kos istega blaga, kot je mašni plašč. Nad velum še položi burzo, morda bi jo p° naše imenovali torbico, ki je v njej shranjen korporale ali telesnik, prt, ki »9 njem med sv. mašo stoji kelih in kamor se polaga od povzdigovanja dalje sy. Rešnje Telo. Od tod ime telesnik. Purifikatorij, pala in korporale morajo biti iz platna in posebej blagoslovljeni. Kelik mora biti kovinast, ravno tako Patena. Kupa keliha in patena morata biti pozlačeni in od škofa posvečeni. Darovanje kruha. Ko duhovnik odkrije kelih, vzame v roko pateno, ki na njem leži velika Kašna hostija. Strežnik takrat pozvoni, da vernike opomni na glavni del Sv- maše. Po deželi imajo lepo navado, da med sv. mašo pozvanjajo pri glavnih delih tudi v zvoniku, da vsakdo ve, kaj se godi v farni hiši, v cerkvi: opravlja se najsvetejša daritev. Teh lepih navad ni opuščati! — Duhovnik zdaj daruje kruh nebeškemu Očetu. Pred svojim obrazom drži hostijo in moli: Sprejmi, sveti Oče, vsemogočni večni Bog, ta brezmadežni dar, ki ga jaz, tvoj nevredni služabnik, darujem Tebi, svojemu živemu in pravemu Bogu, za svoje brezštevilne grehe, žalitve in malomarnosti, in za vse okrog stoječe, pa tudi za vse verne kristjane, žive in umrle, da bo meni in njim v zveličanje in večno življenje. Amen. — V tej molitvi je po vrsti našteto, kdo je predvsem deležen sadov sv. maše: najprej duhovnik sam, ki sv. mašo opravlja, potem takoj tisti, so pri sv. maši pobožno pričujoči, nato vsi verni kristjani — živi in mrtvi. Kotovo predvsem tisti, ki se zanje posebej daruje sv. maša po naročilu. Darovanje vina. Duhovnik je po končani molitvi darovanja kruha hostijo položil na korpo-rale, pateno pa je spravil pod telesnik. Nato stopi na listno stran oltarja, kjer vzame v roko kelih in ga najprej zbriše in takoj vlije vanj vina. Množina vina •nora biti vsaj tolikšna, da jo človek lahko zaužije — torej vsaj za požirek ali dva. Potem pokriža in blagoslovi vrček z vodo in nato vlije v vino nekaj kapljic vode; 'Medtem moli čudovito pomenljivo in lepo molitev: O Bog, ki si dostojanstvo Človeške narave čudovito ustvaril in še čudoviteje prenovil, daj nam po skrivnosti te vode in tega vina, da bomo deležni božje narave njega, ki je postal deležen naše človeške narave, Jezus Kristus, Tvoj Sin, naš Gospod, ki s teboj ^ivi in kraljuje v edinosti Sv. Duha Bog na vse veke vekov. Amen. Na račun Množine vina in vode padajo včasih celo od strani kristjanov zelo neumestne °Pazke: zakaj duhovnik nalije v kelih več vina kot vode. Pač niti kristjani ne Predro v bistvo sv. maše. Pričujoča molitev nam to prekrasno razloži. Vino Pomeni božjo naravo v Kristusu, voda pa človeško. Katera narava je več 'Tedna? Gotovo božja! In zato vlije duhovnik v vino samo nekaj kapljic vode, ne kot bi imel rajši vino kakor vodo. Ko se voda v kelihu pomeša z vinom, Potem obojega ni mogoče več ločiti. Tako ni mogoče v Kristusu ločiti božje človeške narave. Tako kot sta vino in voda združena med seboj, tako kot sta v Kristusu neločljivo sklenjeni božja in človeška narava, tako bi morali biti mi neloČljivo združeni s Kristusom! Ko je duhovnik nalil vina in vode v kelih, potem daruje nebeškemu Očetu ''no. Takole moli, držeč pred seboj kelih: Darujemo ti, Gospod, kelih zveličanja In prosimo tvoje usmiljenje, naj se s prijetnim vonjem dvigne pred tvoje božje 'Tličanstvo v naše in vsega sveta zveličanje. Amen. Mašnik napravi s kelikom križ, ga postavi na sredo oltarja ter kelih pokrije s palo. Molitev pri darovanju vina se glasi v množini: Darujemo ti! Torej vsi skupaj darujemo! V gotovem smislu smo vsi duhovniki. Vedeti moramo, da '"nramo biti med sv. mašo pri stvari! Z duhovnikom moramo sodelovati! Ne Sluhi gledalci in poslušalci, temveč sodelavci! Potem si bomo naklonili sadove Sv- maše. Naslednja molitev nas na to še bolj opozori, da je treba pri sv. maši 8°delovati. Darovanje sebe. Mašnik nekoliko priklonjen moli: V duhu ponižnosti in s skesanim srcein naj bomo sprejeti od tebe, Gospod, in takšna naj bo danes naša daritev pred teboj, da ti bo ugajala, Gospod Bog. Torej sodelovanje je bistvo sv. maše. Zakaj imamo katoličani tako malo od sv. maše? Ker ne sodelujemo! Ker mnogi med sv. mašo ne vedo kaj početi! Pravo krščansko življenje bo zacvetelo med nami šele takrat, ko bomo začeli živeti s sv. niašo. Naše življenje mora biti maša! DR. P. HILARIN FELDER O. M. CAP. — ATOM: Frančiškanska znanost Tako gotovo namreč, kakor Frančišek dopušča skupne knjižnice, tako gotovo ne dovoljujte nobenemu posameznemu bratu zasebne knjižnice. Že Tomaž Čelanski in trije tovariši ravno to točko najbolj poudarjajo. Oni izrecno naglašajo, da je redovni ustanovitelj dopuščal le zbirko knjig, skupno za celo družino. Tomaž Čelanski poleg tega sporoča, da je nek provincial prosil sv. Frančiška za dovoljenje, da bi smel razkošne in dragocene knjige pri sebi obdržati. Dobil je lakoničen odgovor: >Nočem izgubiti evangelija, ki sem ga obljubil, zaradi tvojih knjig. Stori, kar se ti zdi dobro, toda nikdar ne boš tega storil z mojim privoljenjema Obširneje opisuje ta dogodek in druge podobne brat Leon. Kajti ravno tu je treba bolj kot kje drugje poudarjati, da se pisatelji pripadajočih poročil trdovfatno in brez strahu, da bi jih kdo obdolžil neresnice, sklicujejo na rokopisno ostalino Leonovo in drugih prvih učencev Frančiškovih. Značilna je razlaga, ki jo je dobil brat Riger od Frančiška. Na vprašanje, če se da opravičiti, da ima kdo število knjig za osebno rabo, pod pretvezo, da ne spadajo njegovi osebi, ampak redu, je odgovoril ustanovitelj: >Moja prva in zadnja volja je bila in je ta, naj bratje osebno ne posedujejo ničesar, kakor habit, pas in hlače.« Isti odgovor je ponovno dal Frančišek na podobna slučajnostna vprašanja, sklicujoč se na obljubljeno uboštvo. Iz navedenih primerov je vsekakor razvidno, da nikdar ni šlo za to, dovoliti ali zabraniti kakemu bratu osebno lastninsko pravico na kako število knjig. Da taka lastnina ni bila dovoljena, je bilo samo po sebi umevno. Vprašanje se je glasilo čisto drugače. Manjši brat ni vezan na nobeno hišo; on j® pogosto in mnogo na potovanju. Sme li torej knjige, ki mu posebno služijo z® preprosto uporabo, nositi s seboj od kraja do kraja? Prav to je zanikal Frančišek, kakor izrecno dostavlja Ubertin Kazalski. Seveda pravi, je Frančišek hotel, naj bodo na razpolago knjige v posameznih redovnih naselbinah. Toda nikakor ni bil namen našega blaženega Frančiška dovoliti, da bi si posamezni brat nabral vrečo, polno knjig, in si jo prilastil in pri menjavi kraja s seboj vlačil.« Nasprotno, noben redovnik naj bi ne smel tudi z eno samo knjigo po lastni razsoji razpolagati ter jo nositi od kraja do kraja, celo ne v primeru, da mu je bila podarjena kot drag spomin od sorodnikov ali prijateljev. Vsak naj si iz skupne hišne knjižnice sposodi knjige p® potrebi, službi in nadarjenosti ter naj jih po uporabi zopet tja nazaj postavi- . pa danes ali jutri potuje naprej, naj ne vzame s seboj ničesar razen obleke, ki jo ima ravno na sebi, in brevir, da more opravljati molitvene ure. ' Seveda ni manjkalo bratov, ki so svetniku v tem oziru prigovarjali. Nekateri izmed njih so prosili za dovoljenje, da bi smeli vsaj izjemoma nekaj knjig stalno obdržati in s seboj nositi. Če je tudi Frančišek včasih to molče trpel, se je vendar osebno držal svojega prvotnega načela. Še ob koncu življa je zahteval od svojega naslednika, naj ne bo kak zbiratelj knjig, ampak naj bo zadovoljen z eno knjižico, pisalnim orodjem in pečatom za redovna °Pravila. Toda polagoma nastajajoče potrebe so bile tudi tu močnejše kakor Prvotni vzor. Tožbe, ki izhajajo od brata Leona v »Ogledalu« in od Ubertina, kažejo, da so bratje pogosto knjige, ki jih niso mogli pogrešati, nosili s seboj kraja do kraja. Tudi kronist Matej iz Pariza poroča okoli leta 1255., da so Manjši bratje na svojih potovanjih nosili s seboj majhno knjižnico v svoji •orbi. Pet let kasneje je sv. Bonaventura to stvar dokončno uredil v najstarejših redovnih konstitucijah, ki so bile izdane na generalnem kapitlju v Narbonu leta 1260. Dovoljeno je bilo, da smejo posamezni 'redovniki imeti potrebne knjige za zasebno rabo in jih nosili od enega samostana v drugega, da celo iz ene provincije v drugo, vendar se zahteva, da morajo zato dobiti dovoljenje °d svojega provinciala in da se knjige po smrti dotičnega brata zopet pošljejo nazaj v domačo provincijo. / Kako se gibljejo tretjeredne skupščine iftiee0^r.eP°lje- Za binkoštne praznike smo ie 41 v.izitacijo naše skupščine. Dalje časa Siko ni bilo in zato smo se je veselili. Vsi leg” ?? zopet poživili v redovnem duhu sve-Žif0a Frančiška in naše število se je pomno-Har J? 70 novih članov. Mnogo se jih je tudi °d o* aa tretjeredno glasilo »Cvetje«. Ko &e i ®asi enkrat mirni, bo naša skupščina KomOIi zacvetela. Ker se pri podružnici v hojjPntjah opravlja zadnji čas redna služba tudi ’ dobivajo tretjeredniki vesoljno odvezo Odpori podružnici, da ni nihče popolnega Jurij pri Grosupljem. Pri nas je vča-81(U'vv.tj' red zelo cvetel in imamo že staro '"ali -0; V zadnjem času smo malo zadre-bi nln bi bili najbrž popolnoma zaspali, ako Ljub]e. bil g. župnik povabil vizitatorja iz viI: !Jan®> ki nas je malo predramil in oži-Ž(jaj a Kristusov vnebohod se je to zgodilo. Uto ,ne mislimo več na spanje. Živeli bo-Vetn rbno bdeli, sejali na vrtu Frančiško-m enkrat bogato želi. Ljubljana. Junijski mesečni tretjeredni shod smo porabili za posvetitev naše največje skupščine presv. Srcu Jezusovemu. Posvetitev se je izvršila z vso slovesnostjo. P. voditelj nas je tri mesece pripravljal za to slovesnost. Na junijskem shodu ni nikogar manjkalo. Bilo pa je navzočih tudi mnogo drugih vernikov, tako da je bila cerkev prenapolnjena. Voditelj je imel najprej govor o posvetitvi. Nato je prišla pred oltar velika asistenca, ki jo je vodil samostanski predstojnik p. Krizostom. Na oltarju se je blestela vsa v lučih in v cvetju podoba božjega Srca Jezusovega. Pričel se je pretresljiv obred: vsa cerkev je zapela »O pridi Stvarnik, Sveti Duhi« Potem je bila blagoslovljena podoba presv. Srca. Vsa skupščina je na glas in iz prepričanja molila »apostolsko vero«. Sledila je posvetilna molitev, ki je odmevala kot grom po cerkvi in pod njenimi oboki. Vsi navzoči so imeli v rokah tiskaAe posvetilne molitve. Mogočno so donele tudi litanije presv. Srca. Pesem »Pojte hribi in doline« je zaključila slovesnost. Blagoslovljeno podobo in posvetilno listino smo obesili v tretjeredni dvorani. — Po tej skupni posvetitvi bomo ljubljanski tretjeredniki šli na delo za posvetitev posameznih družin. Skrbeli bomo, da bo kar mogoče dosti ljubljanskih družin letos prišlo v »Zlato knjigo«. P. SALEZIJ: Na varnejši poti proti cilju Ves čas svojega dvanajstletnega bivanja v Združenih državah ameriških sem bil vedno v samostanu pri šoli in sem le v počitnicah včasih nadomeščal tega ali onega slovenskega župnika. Tako se mi je zgodilo, da sem imel tamkaj vsega skupaj samo dva, nad vse značilna pogreba dveh ameriških slovenskih deklet. Prva je živela bolj lahkomiselno in posvetno; zelo nemarno se je posluževala nadnaravnih vzgojnih sredstev, ki jih zlasti mladini navadno 'i> uspehom nudi sv. katoliška Cerkev. Slednjič se je zelo izpridila ter postala žrtev tako imenovane nedovoljene operacije. Po njenem pogrebu se je začelo o tem šušljati, zato jo je oblast dala izkopati ali kakor pravijo ekshumirath Ugotovili so, da se je v resnici podvrgla prepovedani operaciji in posledica je bila: aretacija zdravnika in bolničarke, ki sta ji pri tem pomagala. Ko sta krivdo priznala, sta bila obsojena na več let težke ječe. — Drugo dekle, ki se«1 jo pokopal v Ameriki, se je posvetilo bolničarskemu poklicu, pa se je p® nesreči in neprevidnosti zastrupilo. Morebiti je bilo to bolje zanjo. Do tedaj se je bila namreč še ohranila neomadeževano pred Bogom in ljudmi. Rada je hodila bolj pogosto k sv. zakramentom. Ker je kot bolničarka vedela, da )e tudi iz zdravstvenih ozirov potrebno čisto in vzdržno življenje, se je tem raje posluževala nadnaravnih vzgojnih sredstev sv. Cerkve. Zelo lep je bil nj°n pogreb. Trije duhovniki smo jo pokopali. Belo oblečene bolničarke so ji delale špalir pred cerkvijo in na pokopališču. Velika množica ljudstva jo je spremljaj8 na zadnji poti. Tako se je že na zunaj videla razlika med pogrebom enega 10 drugega dekleta. Kaj naj se učimo iz tega? To, da se tudi mi radi in čim bolj pogost0 poslužujmo nadnaravnih vzgojnih sredstev ali z drugimi besedami: Radi zaje; majmo iz studencev zdravja in moči! Drugače bomo zaostajali v nadnarav«1 rasti ali pa celo usahnili, ne da bi obrodili pričakovanih sadov za časnost 10 večnost. Znani so nam studenci zdravja in moči, iz katerih naj zajema«10' vendar nimamo večkrat dovolj krepke volje in zadostnega obzorja, da bi se jih posluževali. Ako potem nastopi suša, bo morebiti prepozno. Zato pa se «e izgovarjajmo sedaj, ko smo zdravi in mladi, v neštetih nevarnostih za greh-Lahko bi s tem zagrešili greh opuščanja, ki ga je poznal že poganski filoz° Pitagoras. In škoda bo morebiti nepopravljiva. Prav blizu cerkve stanuješ, Pa 8e,ti ne zljubi zjutraj vstati, da bi se udeležil nekrvave daritve in se pokrepčal z božjim Kruhom. Večkrat ležeš k počitku brez molitve in kesanja; zjutraj ne začneš dneva z Bogom. Redko pogledaš v svojo računsko knjigo, da bi vedel, kako je s tvojimi računi. Pa bi jih vendar tako lahko sproti poravnaval: spo-Vednik te čaka in v nekaj minutah zamoreta opraviti. Pa boš zopet vesel in z mirnim srcem šel na vsakdanje delo. Lahko bi se poživil s kakim duhovnim berilom, pa se izgovarjaš, da nimaš časa. Neki duhovni pisatelj ti odgovarja, ?a ravno zaradi tega beri, da boš tako imel več časa: bolje boš namreč izrabil bas in prevdarneje si boš razdelil dnevna opravila. Mimo cerkve te pelje poti kai ko bi za trenutek stopil vanjo. Nemalo tudi mladih ljudi, zlasti iz dijaških Vrst> se odzove in obišče Gospoda v zakramentu oltarja. Pridruži se še ti, ki se Morebiti že opletaš v mreže satanove. Živiš v tako imenovanih norih letih; nevarnosti nič koliko; zakaj ne bi iz svete ljubezni do sebe Boga prosil za P°moč, da se boš ohranil neomadeževanega in čistega. Delaj tudi na izobliko-Va»ju svojega značaja. Preudari, katera je tvoja glavna napaka. Ona je izvor Premnogim drugim padcem in kriva, da nisi ljub ne Bogu ne ljudem. To je tv°j napuh, tvoja jeza, tvoja lenoba ali kaj podobnega. Duhovni voditelji Poudarjajo, da se zaman trudi za svoj duhovni napredek, kdor ne premaguje j*v°je glavne napake. »Kakor zastrupljen studenec še naprej zastrupi vode, kamor koli teče, tako tudi naša glavna napaka.« Če ti vera ni prazna beseda, želiš gotovo hoditi po varnejši poti k svojemu Enostranskemu cilju. Saj se je edino za tisti cilj vredno truditi z vsemi močmi. rugi, posvetni cilji, so tako varljivi, nestalni in minljivi. Tvoja duša koprni Pn tem, da bi globokeje in čim večkrat zajel iz studencev zdravja in moči, 8,1 ji boš odrekel? Poglej mesto na gori, otok miru sredi razburkanega morja! 0 so prebivalci samostanov, ki so ravno zaradi tega, da bodo laže in čim P°gosteje črpali poživljajočih snovi iz sv. zakramentov in pobožnih vaj dan Za dnem, zapustili vse na tem svetu. Ni bila lahka ta njihova žrtev. Svet je ?.e zna ceniti, dasi je njemu v največjo korist in spodbudo. Tako vendar hočemo Z1yeti, kakor se za človeka spodobi. Posvetna kultura nas ponižuje pod živali. Kle bomo našli rešitev? V odpovedi nasladam tega sveta in preziranju poletnih dobrin. V tvoje dobr'e' tresali na vse strani: pri ognjiščih, na polju, po poteh. Obsojali so Pala Gioka z najtršimi izrazi, z najkrepkejšimi, silnimi stavki in takih njihovi slikovit1 govorici ne manjka. Nekaj pa si pri vsem tem le moral opaziti. Ta narod na11 vse ceni telesno moč, drznost in pogum, zato nasprotniku tudi v tem primer1} ni delal krivice. Priznavali so njegovo neustrašenost, njegov pogum, hvalo1 njegovo sijajno spretnost v orožju, njegovo izredno moč. Vsakdo je vedel pra' viti o kakem prav posebno blestečem in posrečenem hipu med bojno igr0’ kadar je udarjal, prestrezal, se kretal, odskakoval. Tudi ženske so govorile o Palu Gioku. In v dobro moramo šteti njih11' vemu spolu, da so hvalile junakovo mladost, lepoto njegovega obraza, blesk njegovih oči, lepoto postave, lahkotnost in ličnost njegovih kretenj, to pa vse v pisanih barvah, naneseno na temno platno sovraštva, neke nedoločne 1 neizrečene groze, hudih skrbi pred bodočnostjo. V rodu pa je bil nekdo, ki ga je vsa ta zgodba prav posebno prizadel3’ čigar čustva so bila najgloblje ranjena in se je njegova duša mučila in pehal8’ da bi stvar kakor koli končala — Mark. (Dalje sledi.) A Mladce dvajsetega stoletja Megleno jutro. tem °’ bo pa zato lepši dan in'naš izlet bo ,jj!n Prijetnejši. V jutranjem hladu bomo ho-n 1 in nenadoma se bo pred nami zableščala l0 hribčku zaplaška cerkev, potopljena v zla-n>orje sončnih žarkov. Ia, \lak je privozil na postajo. Opazil sem j Borisa in Franceta. Kako nestrpno me ‘skalo njuno oko! ^Kaj če ga ne bo, Boris?« K Obljubil je, gotovo bo prišel... Glej ga! a,n prihaja!« IV) sem slišal in že je bil Boris pri meni. * Dobro jutro! Sem držal besedo?« Poni se8*a sva s* v r°ke — molče. Le nem 1‘sved^ v oči je povedal, kar sva si hotela ?Brance! Pozdravljen!« sDiri upal, da bi naju motil po dolgem p nju; zato je stal ob strani. lni navdušenja smo peli in šli proti °lemu cilju. lik 01 ?e ie v'*a me(i P°iji' gozdiči in trav-12 '• Ptičje petje je razveseljevalo naše uho. s0t)a gričev nas je že pozdravljalo jutranje Ha-Ce- Nenadoma se je megla razblinila in k0j nami se je razprostrla modra jasnina, kik bl nas hotela varovati in voditi naš ko- ixC,idovit je bil pogled proti cerkvi na Ubrano zvonenje nas je vabilo k pre-daritvi. pOjdimo v cerkev!« hvapatlta sta se še mudila v svetišču. Za-SrCi'ipvala sta se Njemu, ki je prišel v njiju Pa sln hi ju je navdal z novo močjo. Sam t°Vg,ein Sel za cerkev, sedel v travo in opa-Ui0*j lepoto Stvarnikove roke. V vznozju Pisanih travnikov in v daljavi — na l!0fSk??lniem nebu — se vidijo obrisi vrhov -m'n velikanov. Hlap.1*10 se mi je približal Boris, da bi me ?a$ij* Prestrašil. Načrt pa mu je spodletel; Jel a* sem ga in sem se ozrl. Molče je se-i„rave.n mene in se zazrl v daljavo. Čez e dejal: »Ivan! Kako vesel sem bil tvo- jega pisma! Kaj vse sem našel v njem! Mnogo sem razmišljal o svojem namenu... veliko sem zopet bral o svetem Frančišku. O, koliko ti imam povedati!« »Kaj ti je najbolj všeč na njem?«... Odgovoril bij da ga ni prekinil France: »Vidva bi kar na zajtrk pozabila. Samo modrovala bi.« Res mnogo bi si imela povedati. A sedaj — skalila bi Francetu izletniško razpoloženje ... Zajtrku je kaj kmalu sledilo dobro kosilo, ki nas je poživilo. Zapeli smo še in se pozabavali ob obronku griča, odkoder smo uživali prelep razgled. Čas je hitel. Stopili smo v cerkev, se poslovili od svoje Matere in še zadnjikrat smo ji priporočili svoje težave in se ji popolnoma darovali. Vem. za kaj je prosil Boris. Saj se bliža odločitvi. Enkrat je že zmagal. Postal je fant, mladec in borec Kristusov... Kako prisrčen je bil njegov pogovor z Materjo! Marija, še zadnje pozdrave sprejmi od nas. Vračajoč se v dolino smo prepevali in že v mraku srno prišli na postajo. Kratko slovo in odpeljal sem se. V naših dušah je vel osvežujoč vetrič milosti in srce je pelo spev naši in božji Materi. Posvetitev samostanske družine Bilo je po 6 sv. maši zjutraj — na praznik presvetega božjega Srca. Prečastiti pater provincial je dodaroval presveto daritev. Vsa samostanska družina se je zbrala pred Najsvetejšim. Z gorečimi svečami smo pokleknili in p. provincial je zapel »Veni Creator Spiritus«. Vsi smo se mu pridružili. Prenovi naj nas z milostjo in prenovljeni bomo. Nato je sledil psalm »Credidi«. Po predzadnji kitici — »Vse svoje obljube bom izvršil Gospodu pred vsem njegovim ljudstvom v preddvorih hiše Gospodove, v tvoji sredi, o Jeruzalem« — je p. provincial začel posvetitve presvetemu Gospodovemu Srcu. Izročil mu je vso svojo provincijo in vse Frančiško- ve sinove, da bi nas božje Srce vnelo v ljubezni do Križa in bi bili res vredni svetega poklica in vzorni sinovi velikega Očeta. Vsi smo glasno nadaljevali »Spravno molitev« božjemu Srcu. »... Pripravljeni smo, z rado-voljnim zadoščevanjem poravnati... tudi zla dela tistih, ki blodijo daleč od poti zveličanja in... ne marajo hoditi za Teboj, svojim Pastirjem in Vodnikom — in končno javne hudobije, s katerimi se narodi upirajo pravici in naukom Cerkve, ki si jo Ti ustanovil. O, da bi mogli te pregrehe oprati z lastno krvjo!« — Ko bi le bili vredni tega drugega krsta, krsta krvi za Kristusa in sveto vero, in bi ta kri zaslepljenim odprla oči, da bi našli pravo pot, ki vodi h Kristusu. Ali nam to danes ni mogoče? Srce Jezusovo, vir življenja in svetosti! Usmili se nas. Po litanijah smo zapeli »Moja duša poveličuje«. Nato Oracije, »Tantum ergo« in prejeli smo blagoslov z Najsvetejšim. Vsa družina je odšla izpred oltarja; vsak na svoje delo z novo močjo in bogatimi milostmi. Vsa leta že opravljamo to posvetitev. Obred imamo tudi v svojem Frančiškanskem obredniku. — Posvetitev obnavljamo vsak dan po »Večernicah« v molitvi »O ljubeznivi Zveličar«. Lilije sv. Antona. Prav posebno smo počastili letos svetega Antona. Na praznik 13. junija, v soboto zvečer, je po govoru p. Odila p. župnik blago- slovil ob asistenci lilije, s katerimi smo 9® potem uvrstili v procesijo po cerkvi, nie" prepevanjem slavospeva »Ako iščeš čud®' žev«. Spredaj so šli križarji, nato klarice i* duhovščina. Po obhodu po cerkvi smo ni°' lili litanije Matere božje. Ko smo prejeli bi*' goslov Najsvetejšega, je duhovščina ljudstv" razdeljevala blagoslovljene lilije in svetinj'ce svetega Antona ter dajala v poljub njegove svete ostanke. Kakor naš serafinski učenik sveti Bon*" ventura, ki je 1. 1253. prvi začel pobožnost * svetemu Antonu, smo se tudi mi obrnili 11 sv. Antonu z javno pobožnostjo 13 torkov v tem času zmed in stisk. Pesem njemu v čas" Govor. Zatem molitev za ohranitev vere v našem narodu in za mir med narodi. Po j1" tanijah slavospev v čast svetemu Antonu 111 blagoslov z Najsvetejšim. Sveti ostanki izpostavljeni vsak torek na njegovem oltarju v počeščenje. Kdor moli Slavospev, preji"® 300 dni odpustkov enkrat na dan. In kd° ga moli vsak dan, je deležen enkrat na "’®! sec popolnega odpustka. Seveda mora prej®" svete zakramente. Naša samostanska dr"®' na ga moli že dve leti skupno na koru P° kosilu, a v latinščini. Zahvala. Siromašna mati se zahvaljuj"®1 sv. Antonu Padovanskemu, ki mi je po*®® doval, da sem dobila potrebno obleko, ™ ljubila sem zahvalo v »Cvetju«. D. A. O. STANKO MARIJA: Služabnica božja m. Marija od Trpljenja, ustanoviteljica frančiškank misijonark Marijinih (Nadaljevanje) Po opisu življenja in delovanja m. Marije od Trpljenja v vrsti člankov »Cvetju« letnikov 1939 in, 1940, nam preostaja samo še podati sliko zadnJ1 dni njenega bogatega življenja in zaključni pregled življenjskega dela, katerem je že od začetka zvesto sodeloval kot njen duhovni voditelj in mem®. generalni definitor frančiškanskega reda p. Rafael Delarbre d’Aurillac (1® do 1924). Življenjepis te velike in čudovite žene, dasiravno podan le v splošnih ^'tah, bi bil zelo pomanjkljiv, če ne bi vsaj bežno orisal delo moža, ki ga je r°Sja Previdnost postavila m. ustanoviteljici ob stran. Na generalni skupščini ^ st it ut a konec 1903. leta je ob pregledu začetka in nadaljnjega razvoja misijon-skega delovanja izjavila: »V začetku nismo predvidevali sedanjega stanja. Prvi 'laši dnevi so bili predvsem življenje molitve in pobožnosti... in mislili smo, se borno mirno veselili kot družina tihega, spokojnega, pobožnega življenja; °da to ni bilo v načrtih božjih. Treba je bilo boriti se v zadoščenje... in iz 'ega je vzklilo, kar ste sedaj ve. Institut je postal bojujoč red.« V teh pogosto Zelo težkih in usodnih borbah je bil p. Rafael m. Mariji od Trpljenja najboljši letovalec in izkušen ter vpliven pomočnik. Ko je v getzemanski zapuščenosti, trpljenju in bridkosti, krivično presojana in obrekovana v solzah iskala za svoje misijonarke iz kongregacije ^arije Rešiteljice v indijski Maduri in zase v frančiškanskem samostanu v ^ra coeli v Rimu varstva in pomoči, ga je dobila v svojem rojaku generalnem . efinitorju p. Rafaelu, ki je njeno zadevo predložil tedanjemu p. generalu ernardinu da Portogruaro. Ko je bila s sosestrami sprejeta v III. red svetega . rančiška in je k nazivu svojega instituta »misijonark Marijinih« sprejela še Ule »Frančiškank«, je serafinski red sprejel njeno ustanovo za svojo in ji svojih predstavnikih pri sv. stolici pomagal do njenih pravic in kanoničnega ^znanja nove misijonske ustanove. P. general je za svojega zastopnika pri MM delegiral p. gen. def. Rafaela, ki je v vseh dolgotrajnih borbah za obstoj *ulade kongregacije zvesto podpiral m. ustanoviteljico in ji stal z nasveti in aeJansko pomočjo ob strani. V vseh zadevah in težavah, ki so nujno združene z nastankom nove redovne družbe, se je posvetovala z njim. Ko je pri čudovito Ul'em širjenju misijonskega instituta vedno znova vstajalo vprašanje ustano-. aye novih redovnih hiš, šol, dispanzerjev, bolnišnic in delavnic ter vdrževanje n razširjenja starih ustanov, sta skupaj reševala pogosto težke zadeve in se je . • Marija od Trpljenja pri svojih odločitvah mogla opirati na njegovo modro zaušenost in široko razglednost. Leta 1904 je po prizadevanju p. Rafaela prešla podporna misijonska ustava »Oeuvre de Saint-Pierre Apotre« (Delo sv. Petra apostola), ustanovljeno ™ materi in hčerki Bigard, v upravo FMM, ki so jo s svojo organizacijsko spolnostjo rešile gotovega propada. Ustanova je imela za cilj vzgojo domačega u era v misijonih in jo je po 15 letih plodonosnega delovanja sprejela sveta ^gregacija za širjenje vere med svoje ustanove, in razširila njeno udejstvo- Vanje na vse misijonske pokrajine sveta. P. Rafael je bil mož zglednega redovnega duha, odločne volje in inicia-en, daljnoviden in vztrajen v svojih sklepih in načrtih. V nevarnih časih trega kulturnega boja v Franciji, ko je frančiškanska akvitanska provincija ^trebovala m°čne roke, ki naj bi jo modro vodila skozi bližajoči se vihar, so oči patrov provincialnega kapitlja v Bourges-u pod predsedstvom samega jr generala Bernardina da Portogruaro, kateri je bil 1869 kot 47-leten redovnik j Pija IX. osebno imenovan na to mesto, obrnile na mladega provincialnega alnika p Rafaeja Delarbre d’Aurillac. Šele 30 let star je bil 1873 izvoljen za ^0yinciala. Njegovo delo in uspehi so opravičili upe, ki so jih stavili vanj. sta, So kili frančiškani z drugimi redovi vred izgnani iz Francije, je svojim bratom s pomočjo m. Marije od Trpljenja, katere duhovno vodstvo je bil ^vzei, v gvici našel zavetje in nove možnosti razvoja. Sredi viharjev pre-v *Mnnja ni provincije samo ohranil pri življenju, temveč jo je celo razširil Anglijo in preko morja v Kanado in obnovil tam stari komisariat akvitanske ^'■incije. p0 njegovem prizadevanju se je rodila v Franciji še druga provincija ,j ' Petra, na Španskem pa seviljska provincija. Daši je imel drzne načrte, tako s° mnogi nad njimi z glavami zmajevali, jih je vendarle s previdnostjo in odločno voljo ter oprt na modre nasvete izkušenih svetovalcev, s katerimi se je obdal, srečno izpeljal. Izročeval se je z otroškim zaupanjem božji Previdnosti) in če je načrt v molitvi dozorel in ga je spoznal za pravega, ga ni zadržala nobena stvar, da bi se na pol pota ustavil. — Ko je postal 1881 generalni defi-nitor, potem ko je bil že trikrat po vrsti izvoljen za provinciala, se je njegova skrb razširila na ves red. Ko se je preselil v Rim, ni bil p. generalu safflO služben svetovalec, temveč njegov zaupnik in prijatelj. Bilo je ravno v času, ko je papež Pij IX. postal vatikanski ujetnik in je generalna kurija frančiškanskega reda morala zapustiti svoj starodavni sedež v samostanu Ara coeli na Kapitolu> ki je bil porušen, da napravi prostor monumentalnemu spomeniku kralja Viktorja Emanuela. Misliti je bilo treba neutegoma na gradnjo nove generalne kurije in pri tem velikem delu je bil p. generalu glavni sodelavec njegov >alter ego« p. Rafael. Narejeni so bili načrti za kurijo, cerkev in misijonski kolegij. Leta 1883. je bilo kupljeno na via Merulana blizu lateranske bazilike zemljišče in 1887. je bila že dovršena generalna kurija s cerkvijo, posvečeno sv. Antonu Padovanskemu, in mednarodnim kolegijem sv. Antona za klerike« ki so bili določeni predvsem za delo v misijonih. — V novejšem času je bil misijonski kolegij razširjen tako, da more sprejeti pod svojo streho 200 klO' rikov. Dne 17. maja 1933 pa je bil z odlokom sv. stolice pod novim imenom »Athenaeum Antonianum« povzdignjen na stopnjo univerz s pravico podelje' vanja akademskih časti. Generalni definitorij je tedaj štel 18 definitorjev, ker je vsaka od takrat še obstoječih 4 raznoimenskih skupin frančiškanskega reda imela okrog p. gen®' rala svoje definitorje. Bila pa je srčna želja p. generala Bernardina in njegovega zvestega sodelavca p. Rafaela, da bi se ta razcepljenost končala, duhovi in src0 približala in izvedla enotnost celega reda. Važen korak do cilja je bil storjen z ustanovitvijo že omenjenega mednarodnega kolegija, kjer so se kleriki bog0' slovci vzgajali po enotnem načrtu pod nadzorstvom naslednika sv. Frančišk0’ p. generala samega; še važnejša pa je bila že prej izvedena ustanovitev skup' nega redovnega glasila »A°ta Ordinis Minorum«, v katerem naj bi se objavljale okrožnice sv. stolice, odloki p. generala, sklepi provincialnih kapitljev, vaŽUe misijonske redovne zadeve ter se naznanjala in ocenjevala dela in spisi re' dovnih članov. Srečna zamisel, ki jo je sprožil p. Rafael, je bila na seji gene' ralnega definiforija 19. XII. 1881 sprejeta, in januarja 1882. je izšla že pi'vii številka. Od tedaj dalje izhajajo Acta v nepretrgani vrsti do danes. Leta 1881; je bila blagoslovljena tudi novoustanovljena frančiškanska tiskarna v Guaraccu1 pri Florenci z misijonskim kolegijem sv. Bonaventure, kjer se od 1889. dalje tiskajo tudi Acta. Urejeval jih je in obenem vršil vse dolžnosti ravnatelj11 tiskarne, dasi brez tega naslova, p. Rafael sam vse do leta 1895. Kako važno ,ie bilo to delo, bomo razumeli, če pomislimo, da se zaradi nemirov in sk°r0! splošnega preganjanja ni mogel vršiti od 1862. do 1889. noben generalni kapite! in so Acta kot službeno, periodično izhajajoče glasilo generalne kurije vS^ deloma izpolnila to veliko vrzel. t Častita mati Melanija — šolska sestra Dne 24. junija 1.1. nas je v 77. letu starosti za vedno pustila ter se preselila v nebeško domovino naša predobr č. mali Melanija Ploder, ustanoviteljica naše province, kat® je z veliko ljubeznijo in nepopisno požrtvovalnostjo vodu 10 let. Koliko je delala in trpela! Začetki so bili zelo težaku ’ gmotna sredstva skromna. Učila in vodila je tudi samost0 sko in šolsko mladino. Njen počitek je bil kratek. Navad11 je odložila pero šele opolnoči. Zjutraj je vedno na klic zvo11 A takoj vstala ter pohitela k skupnim redovnim pobožnim vajam. Še v zadnji bolezni, trpeča hude bolečine, se je z junaškim premagovanjem točno odrivala klicu, jutranjega zvonca'ter z vsem naporom zadnjih sil stopala po stalnem stopnišču k svojemu ljubemu Zveličarju, po katerem je vedno tako biočno hrepenelo njeno ljubeče srce. Vse njeno življenje je bilo osredotočeno °krog sv. Evharistije. Še ponoči je redno obiskovala svojega nebeškega Ženina v tabernaklju. Ko je bila zaradi onemoglosti oproščena vsake službe, je po cele are prebila pred taibernakljem kakor zamaknjena, ne meneč se za svoje bolele. Zatajevati se je znala do skrajnosti. Njena velika ljubezen do uboštva, bjena skromnost in ponižnost so bile ganljive. Bila je prava hčerka sv. očeta frančiška. Na čudo je bila tudi v zadnji desetdnevni bolezni vedno jasnega duha, pravno je vse življenje duševno mnogo in naporno delala. Pisala je dramatične '§re za mladino, pesnila in prirejala sestanke ter tako že v pravem pomenu ”esede mišijonarila,med svojimi. Naj ji podeli Bog zato večno slavo, nam pa naj priprošnjica v nebesih, posebno v teh težkih časih. Po vsej pravici jo sma-framo za ustanoviteljico Baragovih sester, katerim bo vedno svetila kot svetla Zvezda na potu pravega redovnega življenja. P a x et bonum! * 1 * * 4 Prihaja čas, ko bo marsikateri, ki se še ni vpisal v Podporni odsek reda, prišel v leta starosti in onemoglosti. Ako ne bo imel tedaj dovolj Prihrankov, da bi lahko od njih živel brez skrbi do smrti, ali ne bo imel dovolj Velikc pokojnine in ne bo našel sorodnikov, ki bi ga ljubeznivo sprejeli na 8tara leta, tedaj bo nastopila zanj beda in prosjačenje. Zelo nerodno mu bo e“aj odgovarjati na vprašanja: »Zakaj se pa nisi vpisal pravočasno v Podporni 0o samo toliko, da kdor se vpiše vanj, mora plačevati pač mesečne prispevke. va to ni dovedi kajti najbolj zasovražena zadeva je vsakomur danes in je bila ctao, plačevati za nekaj, kar ni povsem gotovo, da bo tudi dotični dobil °vrnjeno. Zato je treba predvsem, da vsak temeljito spozna, koliko dobrega bližnjega^ 3. ne stori Podporni odsek, kajti le tedaj bo skrbel, da se bo odsek razvil, razširil in povečal. Kaj imamo prav za prav dobrega od Podpornega odseka? V čas" plačevanja bi lahko vsak mislil, da nič. Toda to ni res. Veliko je vredna zavest, da ste član karitativnega odseka, katerega prv® in glavna dolžnost je, skrbeti za vas v starosti in onemoglosti. Dalje Vam pa gotovo tudi ni znano, koliko dobrega napravite s točnih plačevanjem — kajti vedeti morate, da le s tem, če točno plačujete, pomagaj nehote onim, ki prejemajo stalni mesečni znesek, s katerim si lajšajo življenj® na stare dni. In če ste vi točni s plačevanjem svojih prispevkov, je lahko tudi upravni odbor Podpornega odseka točen z izplačevanjem svojih obveznosti na-pram vsem onim, ki so upravičeni prejemati stalni mesečni znesek. In s ten' postanete deležni dobrega dela ne samo na enem človeku, ampak na stoterih Največjo dobroto vaše dalekovidnosti, da ste se vpisali v Podporni odsek III. reda, pa boste doživeli na dan, ko boste tudi vi prišli med one, ki upravičeni prejemati stalni mesečni znesek. Kajti največja dobrota je pač, ii«et| zavest, da morate vedno prve dni v mesecu prejeti stalni mesečni znesek v on' višini, kakor ste prej plačevali v Podporni odsek svoje prispevke. Nešteto do; bivamo zahval iz raznih krajev, ko prejmejo člani oni denar, do katerega so s' pridobili pravico s prejšnjim plačevanjem. Kdor danes še plačuje, si niti "e more misliti one blagodati, ki je povzročena s tem, da stalno mesec za meseceh prinese pismonoša denar v hišo enemu več, drugemu manj, toda vedno toča0 kakor ura. Seveda je zelo veliko ugovorov — najvažnejši pa gotovo pač ta, kako plačujem v Podporni odsek, ko mi še za življenje nič ne ostane. Res je, da je danes pomanjkanje silno veliko, da so življenjske potrebščine občutno drage’ toda če se pomisli, da bi lahko prišlo še hujše in da je za marsikatere naši& tovarišev in naših tovarišic že prišlo neprimerno hujše, potem moramo pa(; reči, da moramo prav zaradi tega, da se obvarujemo tega najhujšega, skrbe' za to, da ostanemo točni in redni plačniki prispevkov v Podporni odst* III. reda. Prav v časih stiske je blagodejni vpliv vpisa v Podporni odse*j posebno močan in v oporo onim, ki so v njem vpisani ter čutijo odsek k° nekako drevo, ki jih podpira in varuje mnogih težav in bridkosti. Zato delujte za Podporni odsek in napravili boste dobro delo sebi in drugim. 2. Redna letna skupščina Stavbne zadruge >Mirni dom«, z. z o. j., bo v nedeljo dne 9. avgusta 1®^ ob 5.30 popoldne v dvorani doma sv. Frančjjka, Ljubljana VII, Černetova ul. z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Branje revizorjevega poročila in rešitve revizijske zveze. 4. Odobritev sklepnega računa za poslovno leto 1941. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, oziroma o pokritju posloVIllJ izgube. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 9. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. 10. Slučajnosti. Ako bi ta skupščina ob navedenem času ne bila sklepčna, bo pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki bo veljavno sklepala ne glede na število članov-zadružnikov. Vabite se k udeležbi in opozorite tovariše in tovarišice na to skupščino. Upravni odbor. 3. Predavanje o Podpornem odseku III. reda sv. Frančiška. V nedeljo, 23. avgusta 1942 bo ob pol 6 popoldne v dvorani doma sv. Frančiška, Ljubljana VII, Černetova ul. 17, vsakoletno predavanje o namenih in ciijih Podpornega odseka, o njegovem stanju itd. Vsi, ki se zanimajo za Podporni odsek III. reda, so na to predavanje iskreno vabljeni in lahko privedejo s seboj tudi vse take, ki se za to lepo s°cialno ustanovo zanimajo. P. Benigen Snoj 0. F. M. Iz Amerike Ur° dobili poročilo, da je na ameriških Bji6zIak v Lemontu umrl p. Benigen Snoj. f ‘ je zlatomašnik in starosta slovenskih SVo. iškanovr v komisariatu. Pokojni je vse $el^6 duhovniško življenje posvetil našim iz-šinvncein' ®iizu dvajset let je bil med nafti/.1 X Egiptu, skoraj trideset let pa v Ame-Nekaj let je preživel tudi v Sveti Deje ’ 0c* koder se ga spominjajo naši starejši rUzalemski romarji. V(j.v Ameriko je prišel med prvo svetovno vin-° *eta 1915. Šel je tja v poslanstvu pro-n0vCla*nega komisarja slovenskih frančiska-|j0 v Ameriki. Poleg svoje službe v vodstvu po^sariata se je vrgel na dušno-pastirsko fiov'1 Ine<^ Slovenci v New Yorku, kjer je ustali!,.V faro sv. Cirila in Metoda, prav v sredi ‘Jonskega mesta. Faro je vodil nad 10 let. na so si frančiškani oskrbeli prvi samostan Za?a,1?lerlSkih Brezjah v Lemontu in so tam 'sr p s. mladih klerikov, je prišel pa-Va| Beidgen v Lemont k šoli, kjer je poučeval V( bogoslovju. Ustanovil je slovenski no-at za frančiškane, da so se mladi franči- In naj molijo za mrtve... škani vzgajali v slovenskem duhu. Bil je prvi magister novincev. P. Benigna je odlikovala odkritosrčna pobožnost in globoko znanje. Latinščina mu je tekla v besedi in pismu. Privadil se je dobro angleščine, obvladal je skoraj vse slovanske jezike. Kar dobro je govoril francosko, nemščino in italijanščino pa je obvladal popolnoma. Bil je imenovan za generalnega vizi-tatorja italijanskih frančiškanov v Ameriki. Slovencem v Johnstovvnu je pozidal farno cerkev sv. Terezije Deteta Jezusa. Zapustil je prelepe spomenike požrtvovalnega izseljeniškega duhovnika in Bog mu bo za vse bogat plačnik. Pokojni je bil rojen v Zagorju ob Savi 1. 1867. na praznik vtisnjenja ran sv. Frančišku in zato je dobil pri krstu ime serafinskega svetnika. V red je stopil leta-1886., posvečen v mašnika pa je bil 1. 1890. Dva njegova nečaka sta duhovnika ljubljanske škofije. P. Benigen! Počivaj v miru pri Mariji na ameriških Brezjah in prosi za nas pri Bogu! f P. Anzelm Murn 0. F. M. Že meseca novembra lanskega leta je umrl ravno tako v Ameriki slovenski frančiškan pater Anzelm Murn. Bil je eden med prvimi frančiškani, ki so šli v Ameriko za našimi ljudmi. Bil je župnik in misijonar. V Betlehemu je pozidal prekrasno cerkev sv. Jožefa za naše prekmurske Slovence. Več let je bil župnik tudi pri fari sv. Štefana v Chicagi. Za dobo treh let je bil prov. komisar. Zadnja leta je bolehal na Wilardu, kjer je umrl. R. I. P.! f Vrhovec Gregor, upokojeni železniški uradnik — br. Jožef, ljubljanske tretjeredne skupščine — vnet častilec presv. Rešnjega Telesa, je dne 1. julija t. 1. v 63. letu starosti nenadoma umrl v svoji rojstni vasi Horjul in bil tam pokopan. Naj v miru počiva! f Ita Klcinmavr — Ljubljana. V zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani je umrla 14. junija tretjerednica Ita Kleinmayr. V redu svetega Frančiška je bila 45 let. Sprejeta je bila v Mariboru 1. 1897. Blizu 30 let je živela v Gl-adcu. Zadnja leta je bila v Ljubljani, kjer je dolgo bolehala, a je vse bolezni voljno prenašala in si tako očistila dušo za večnost. K tretjerednim shodom zadnja leta ni mogla hoditi zaradi bolezni in ker je skoraj popolnoma oglušela, pač pa so ji morali vedno razložiti, kaj se je pri shodu vršilo. Zvesta hčerka Frančiškova, počivaj v miru! Umrli so prežalostne mučoniške smrti štirje duhovniki tretjeredniki. Bili so na strahovit način mučeni in umorjeni od slovenskih komunistov. Vsa Slovenija, ki še katoliško misli, bi morala kričati in na ves glas obsoditi zverinsko dejanje! Vsa slovenska zemlja bi morala biti v črno zavita od žalosti in gneva nad morilno slovensko tolpo, ki mori tiste, ki so vsa stoletja ohranjevali in zdrževali slovensko življenje. Komunisti! Žilo odvodnico hočete slovenskemu narodu prerezati, ko nam morite naše duhovnike! Kako se boste pred narodom in pred Novak Henrik Cvar Frattc Nahtigal Franc Komljanec Janko zgodovino enkrat zagovarjali? Rotimo vaf' prosimo vas: Nehajte s krvavimi dejanji, 11 uničujte slovenskega narod«! Tretjeredniki! Molite za pokojne, žalost® preminule naše duhovnike: za pokojna M nika g. Janka Komljanca in Franca Naliti?* la in za pokojna kaplana Henrika Nova*' in Franca Cvara. Naj mirno počivajo v 11 posvečeni zemlji! V molitev se priporočajo pokojni u‘^ ljubljanske tretjeredne skupščine: Kul®' Albina, Meglič Jožefa, Perme Helena, Sik® Helena, Pavlovec Marjeta, Čatar Ivana, F® kulj Terezija, Pirman Uršula, Tonin Mani\' Cerkovnik Elizabeta, Cedilnik Elizabeta dolgoletna odbornica in zelo vzgledna treti, rednica, Glaišič Marija, Huter Klementi®^ Kumer Franc, Škrbina Marija, Dacar Fr* čiška, Breznikar Jožefa, Fišar Uršula, n® tani Gaeta, Marješič Marjeta, Westerni®l Ana. J**** A Nove knjige Luč z gora. Malokatera knjiga je tako zmagoslavno šla med našo mladino, kot je Weiserjeva knjiga »Luč z gora«, ki jo je poslovenil škof. kancler msgr. Jože Jagodic. Prva izdaja je bila takoj razprodana. Zdaj je izšla knjiga v drugi izdaji. Cene so: broširana 14, kartonirana 17, v platno vezana 21 lir. Predvsem mladina naj zopet seže Po tej lepi knjigi! Dr. Aleš Ušeničnik: Tomaža Kempčana »Hoja za Kristusom«. Izšla je v »ovi izdaji prekoristna knjiga »Hoja za Kristusom«. Priredil jo je dr. Aleš Ušeničnik. Jme izdajatelja ali prireditelja zagotavlja, da je to ena najboljših izdaj Tomaža Kemp-čana, kar smo jih Slovenci imeli in poznali. Knjigo vsakemu toplo priporočamo. O tej knjigi pravijo: Kjer koli na slepo srečo odpreš, tam je ravno tisto, kar hipno najbolj potrebuješ za svojo dušo. Knjiga stane na-srednje finem papirju vezana 22 lir, na biblijskem papirju elegantno vezana 30 lir. Izšla je knjiga »Samostansko življenje«. Prvih 15 razprav o samostanskem življenju nna poučen značaj. Posebnost knjige pa je 112 kratkih življenjepisov o tistih kapucinih, ki so delovali pri nas. Knjigo je spisal p. Mavricij Teras. — Obsega 1(58 strani in stane H> lir. Dobi se v vseh knjigarnah. Dr. Anton Trstenjak: Metodika verouka. Očrt versko-pedagoške psihologije. Ljubljana 1941. Založila Ljudska knjigarna. Cena 42 oz. 47 lir. Knjiga je namenjena Predvsem katehetom. Koristila in zanimala pa bo tudi širše kroge vzgojiteljev in vzgo-jeslovcev, ker je pisatelj posvetil posebno pozornost vprašanju, kako vpliva na otroke !!» mladostnike v verskem oziru okolje, v katerem žive, in kako je treba podajati vzgojitelju nauk sv. vere, da doseže svoj namen: vzgojiti otroka v nadnaravno krepostnega rloveka — drugega Kristusa. Vzgojitelj, ki bo skrbno prebral to knjigo in si bo prizadeval njena načela uresničiti pri vzgoji mladine, se bo obvaroval onih vzgojnih napak, bi morejo gojenca zaradi nepoznanja njegove duševnosti od vere in verskih vaj odracati. Knjigo, ki je prva slovenska versko-pedagoška psihologija, toplo priporočamo Vs®m izobražencem, ki imajo visoko nalogo mladinske vzgoje. Darovi Za frančiškanske misijone: 20 lir: dr. Mirko Kejžar; 10 liž: Maiolt Amalija; 8 lir: Neimenovana in 1.40 lire: Neimenovana — obe po p. Gabrielu. Za armado sv. Križa: po 10 lir: Kos Ivana Frančiška, dr. Mirko Kejžar, Kokalj Marija; 3 lire: Neimenovana. Za sklad Cvetja: 13 lir: Koler Jožefa; po 8 lir: preč. g. dr. Eržen Peter, Strajnar Matilda; po 7 lir: šušmelj Ivana, Turk Fani; 4 lire: Wigele Marija; po 3 lire: Burgar herezija, Jakše Pavla, Nagode Leopold, Šuštar Terezija. Vsem dobrotnikom Bog povrni z nebeškimi darovi! Poverjeniki Cvetja so pridobili novih naročnikov, in sicer: 8: župni urad, Videm-Dobrepolje; 2: gdč. Lipovšek N., Lj.-šiška; 1: Župni urad, ^v- -Jurij, Grosuplje. Novi naročniki j. Preč. g. dr. Eržen Peter, Hočevar Katarina, Kaplan Marija, preč. g. Klun Janez, {L'ajec Frančiška, Lipovac A., Loretto Marija, Marolt Frančiška, preč. g. Mrkun Anton, ,®i'me Marija, Prekratič Marija, Samec Julija, Šporar Ana, Sušnik Angela, preč. g. 8eBa Viktor. Ljudska posojilnica v Ljubljani zadruga z neomejenim jamstvom v lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6 (nasproti hotela Union) sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jili najugodneje obrestuje ^ a j e posojila na vknjižbo in proti poroštvu Posojilnica je bila ustanovljena 1. 1895 Anton Sfiligoj Ljubljana Frančiškanska ulica (poleg frančiškanske cerkve) ima vedno na zalogi: Devocijonalije: Križe (razpela) lesene in kovinaste s podstavkom ali take, da se pritrdijo na steno. Poleg tega nudim primerne svečnike. — Kipe v višini od 20 cm do 150 in 200 cm. — Svetinjice iz aluminija in posrebrene (alpaka-srebro). — Rožne vence domačega izdelka. — Podobice, za 100 od Lir 4'— naprej, in druge nabožne predmete za darila. Molitvenike, slike, pisarniške potrebščine: Šolske zvezke, peresa, vse uradne listine, kuverte, črnila, risalno orodje, tuše, risarske glavne papirje, blagajniške in druge trgovske knjige, nalivna peresa, tintnike, pisalne garniture, pisemski papir itd.