Poštnin* platan« v gotovini.
I. izdaja. fcrai*
prilog.
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan zjutraj razvert v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številka Din l —, lanskoletne 2-—; mesečna naročnina Din 20—, za tujino 30-—, Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 80-R9 In 30-71
Jugoslovan
Rokopisov n« »ra! a m o.
Oglasi po tarifi In dogovoru.
Oprava v Ljubljani, Gradišče 4. tel. 30-G8. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, tel 29-GO.
V Celju: Slomškov trg L Pošt. ček. r.ič.f Ljubljana 15 (521.
St. 61
Ljubljana, sobota, dne 14. marca 1931
Leto II.
lili
Aristide Briand,
francoski zunanji minister, ki praznuje danes
251etnioo svoje sijajne državniške karijere.
Nemški poslanik pri Briandu
Berlin, 13. marca. AA. Včeraj je imel nemški poslanik von Hosch daljši razgovor s francoskim zunanjim ministrom Briandom. Briand je pojasnil nemškemu poslaniku glavne točke pomorskega sporazuma med Francijo, Italijo in Anglijo. Nemški poslanik je nato poročal Briandu o svojem pravkaršnem posetu v Berlinu.
Demisija avstrijskega poljedelskega ministra
Dunaj. 13. marca. d. Danes je zvezni predsednik Miklas spi e jel demisijo kmetijskega ministra Thalerja, ki jo je ta že pred več dnevi dal. še v teku današnjega dne bo za Thalerjevega naslednika imenovan dosedanji predsednik avstrijskih zveznih železnic dr. Dollfuss. Kot kandidata za mesto predsednika zveznih Beležnic so še pred kratkim imenovali prejšnjega znanega graškega poslanca dr. GUrtlerja. Ta: kandidatura pa je bila zadnje dni potisnjena v ozadje in sedajj velja nekdanji zvezni kancelar dr. Streermvitz kot bodoči predsednik avstrijskih zveznih železnic. Po tem imenovanju bo tudi zadeva dr. Strafelle likvidirana.
Velikonočni prazniki — delavniki v Rusiji
Moskva, 13. marca. AA. Na podlagi dogovora med strokovnimi organizacijami in sovjetsko vlado so bili velikonočni prazniki proglašeni za delavnike. Delavci, ki te dnii ne pridejo na de-
lo,	bodo neutegoina odpuščeni.
Chaplin v Berlinu
Berlin, 13 marca. AA. Charlie Chaplin je bil gost berlinskega policijskega ravnatelja. Chaplin si je ogledal urade ravnateljstva in policijske zapore kakor tudi kriminalni muzej. Med obiskom v policijskem predsedstvu ga je notranji deželni minister Severing povabil, naj sodeluje na prireditvi prvih berlinskih umetnikov. Prireditev bo namenjena dobrodelnosti. Premijera Chaplinovega filma »Luči velemesta« bo 24. marca.
»Nadvojvoda« Leopold izgnan iz Avstrije
Dunaj, 13. marca. AA. Bivši nadvojvoda Leopold Salvator, ki se sedaj imenuje Leopold Wolfling in lci se je nedavno tega vrnil iz Amerike, se ni hotel pokoriti zakonom. Redarstvo ga je zato izgnalo iz Avstrije. Po avstrijskih zakonih je prepovedano bivanje v Avstriji vsem onim Habsburžanom, lu se svečano ne odpovedo avstrijskemu prestolu in ki nočejo priseči 7,vestobo republiki.	,
Gandhi za konec neposlušnosti
Bombaj-, 13. marca. AA. V listu >.Mladu Indija« pravi Gandhi, da je treba zvesto izpolnjevati zakone in ukrepe oblastev in da je tako ravnanje obvezno po sporazumu s podkraljem. Ne smemo pričakovati, pravi Gandhi, da bi mogli uradni krogi preko noči izpremeniti svoje miselnosti. Ce pa se zavedamo svoje moči in možnosti, da lahko po potrebi vsak hip obnovimo akcijo civilne neposlušnosti, nam tako stališče napram zakonu in odredbam ne bo težko.
Proti ženskim lepotnim tekmam
Rim, 13. marca. n. Vatikansko glasilo >.Osser-vatore Romano« je objavilo več ostrih izjav proti ženskim lepotnim tekmam, češ da je to barbarski kult telesa in nagote. List je pozval katoliška dekleta, naj se takih tekmovanj ne udeležujejo. Takšna tekmovanja so baš sedaj organizirali v Nici in v Rimu. List poroča tudi o strašni usodi lepotnih kraljic. Miss Francijo 1930 je zapustil zaročenec, druga je znorela, tretja je ubila svojega moža, četrto so našli mrtvo v javnem parku.
Revizijonizem tudi po pomorskem sporazumu
Izpadi proti Mali antanti in Poljski v fašistovskem parlamentu - Govor poslanca Ferra
proti mirovnim pogodbam
Rim, 13. marca. n. V poslanski zbornici so z veliko naglico nadaljevali razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Do sedaj so govorili štirje govorniki, ostalih sedem pa ise je odpovedalo besedi.
Poslanec Ferra je govoril o prizadevanju Mussolinija in Grandija ter naglasil, da je Grandi do sedaj zelo dobro vodil italijansko zunanjo politiko in da je s svojo odločno zahtevo, da se tudi Rusija in Turčija povabita k aktivnemu sodelovanju v komisiji za proučevanje načrta o panevropski uniji, dosegle, da se je v marsičem učvrstil mir na svetu. Rusija in Turčija sta s tem postali ravnopravni z ostalimi evropskimi državami. Napadel je države Male antante in Poljske, češ da ogrožajo mir. Naglasil je potrebno, da se nemškim in litovskim manjšinam na Poljskem priznajo vse pravice, ki jim pripadajo po mirovnih
pogodbah. Problem narodnih manjšin na Poljskem je tako težak, da predstavlja neprestano opasnost za svetovni mir. Slično trditev je postavil tudi glede trianonske mirovne pogodbe, po kateri naj bi bila Madjarska izgubila velik kompleks svoje zemije in preko 30,000.000 prebivalcev. Tudi to krivico, ki se je pripetila Madjar-ski, je treba popraviti. Madjarsko obdaja oklep sosedov, ki jih med seboj vežejo afetizivne in defenzivne vezi.
Jutri se bo v zbornici razprava nadaljevala in jutri bo zunanji minister Grandi podal svoj ekspoze o zunanji politiki.
Wasliington, 13. marca. AA. Reuter poroča, da je zunanji minister Stimson izjavil, da so Združene države zadovoljne s pomorsko p >dbo med Italijo, Francijo in Anglijo, to pa zato, ker je ta pogodba pomembno jamstvo Evrope za srečen potek
predstoječe razorožitvene konference.
Pariz, 13. marca. AA. V francoski zbornici so vložili več interpelacij o francosko-italijanskem pomorskem sporazumu. Poročajo, da bo debata zelo burna.
Ram, 13. marca. AA. Iz Alžira poročajo, da je tjakaj prispela flotilja 8 italijanskih vojnih ladij, ki so svojčas spremljale polet italijanskih letal v Brazilijo. Ta obisk tolmačijo kot dokaz zveze med Francijo in Italijo v Sredozemskem morju v trenutku, ko je bila objavljena pogodba o pomorskem sporazumu med Italijo, Francijo in Britanijo. Ta manifestacija pa je posebno pomembna zato, ker je italijanska kolonija v Alžiru vedno živela v popolnem soglasju s francoskim prebivalstvom. Admiral Bucci je obiskal francoskega guvernerja, italijanski častniki pa so medtem položili cvetke na spomenik padlih junakov.
Razjasnjen političen položaj v Franciji
Sedemindvajseturna debata o polomu družbe Aero-Postale - Lava! dobil zaupnico
s 25 glasovi večine - Vladna kriza odstranjena
Pariz, 13. marca. AA. Po daljši debati je osvojila zbornica člen finančnega zakona, s katerim so spreminjajo pogoji napredovanja profesorjev na srednjih šolah. Ta člen finančnega zokona je bil sprejet s 325 proti ‘245 glasovom. Istočasno je bil sprejet amandman tega člena, ki ga je predložil poslanec Herriot, s katerim se razširi veljavnost tega člena tudi na univerzitetne profesorje.
Ta poraz j« napravil na vladno stranke mučen vtis. Politični krogi menijo, da je to glasovanje ojačilo opozicijo. Ker pa ministrski predsednik Laval ni stavil vprašanja zaupnice, ostane njegova vlada dalje na krmilu.
Pariz, 13. marca. AA. Zbornica je razpravljala danes o proračunu, nato pa pristopila k debati o pogodbi med državo in družbo Aeropostale. Poročevalec o tem vprašanju je bil socijalistični poslanec Moch, ki je poročal o stanju družbe, ki prikazuje 40 milijonov frankov aktiv in 276 milijonov frankov pasiv. Poslanec Moch je ostro kritiziral način poslovanja družbe in dejal, da je treba uvesti nad družbo boljšo kontrolo. Nato je govoril mi-
nister za letalstvo Dumesnil, ki je opisal zgodovino družbe. Naglasil je potrebo na-daljncga vzdrževanja zračnega prometa na vseh progah, ker to zahteva prestiž Francije. Minister je usvojil mišljenje odbora za letalstvo.
Pariz, 13. marca. A A. O priliki debate o družbi Aeropostale je govoril tudi neki komunistični poslanec, ki je očital vladi, da gleda pri tem vprašriju edino na prestiž imperijalizma. Izjavil je dalje, da bodo komunisti glasovali za kredit 6 milijonov frankov za to, da bi se omogočilo izplačati plače nameščencev družbe Aeropostale. Komunistični poslanec je izjavil, da bodo komunisti glasovali proti načrtu reorganizacije, ker Flandin kot finančni minister te reorganizacije ne more izvesti, ker je kot advokat pooblaščenec družbe in kot tak obvezan, da brani njen interes. Nato je govoril socijalistični poslanec Blum, ki je vprašal finančnega ministra Flandina, ali je res, da je družba Aeropostale padla pod stečaj radi tega, ker država ni zadostila svojim obvezam napram družbi. Vlada je dolžna pojasniti ta primer. Flandin je kot advokat podpisal načrt o osnovanju druž-
be Aeropostale. Poslanec Blum je vprašal ministra Flandina nato s povzdignjenim glasom, ali ostane pri tem, da, kot se govori, brani ne samo sebe, temveč, da napada nekatere narodne poslance med njimi tudi njega, Bluma.
Pariz, 13. marca. AA. Po 27-urni seji je francoska zbornica malo po poldnevu izrazila Lavaloveniu kabinetu s 340 proti 215 Klasovi zaupnico. Tako se je politični položaj razjasnil in je bila odstranjena nevarnost vladne krize. Poslanci so bili tako trudni, da so celo komunistični in socijalistični poslanci opustili debato o polomu zračne poštne družbe, ki se je omejila na govorniško bitko med finančnim ministrom Flandinom in Lčonom Blumom.
Popoldansko časopisje zelo obširno komentira to debato. Vladni listi poudarjajo, da se je takozvana Flandinova afera razblinil v nič, dasi so opozicijonalni časopisi mnenja, da je vlada s to debato zgubila mnogo ugleda.
Zbornica se sestane ponovno v petek popoldne in bo nadaljevala debato o proračunu, ki bo sprejet najbrže v soboto.
Izreden policijski nastop proti komunistom
V dveh urah je bilo v Hamburgu aretiranih 1500 komunistov
Hamburg, 13. marca. d. Snoči so proii komunistom izvedli veliko policijsko akcijo v takem obsegu kakor doslej še nikoli.
V	dveh urah so prijeli 1500 komunistov in jih na policijskih avtomobilih prepeljali na policijsko ravnateljstvo, od koder so jih šele po več urah in nekatere šele danes zjutraj odpustili. Zgodilo se je to zato, ker so hoteli komunisti razbiti neko narodno-so
eijalistično zborovanje, na katerem bi bil moral govoriti narodno-socijalistični notranji minister v Braunschvveigu Franzen. Komunisti so prišli v dvorano s potvorjenimi vstopnicami. Vstopnice je natisnila neka tiskharna, ki je še niso mogli ugotoviti. Policija se je bala prelivanje krvi in je zato rajši v velikem številu izvedla aretacije komunistov.
Ureditev kontrole m?r in žlahtnih kovin
Oddelki v Ljubljani, Zagrebu in S izdelke iz žl
Beograd, 13. marca. AA. Na podlagi za kona o ureditvi službe za kontrolo mer in žlahtnih kovin pri splošnih upravnih oblasteh in zakona o merah itd. je minister za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrom notranjih zadev predpisal uredbo o delokrogu in voditvi poslov stro kovnih referentov za kontrolo mer. Oni referenti, ki imajo delokrog za več srezov, so v službi podrejeni tistim sreskim načelnikom, v katerih srezih opravljajo službo, drugače pa onemu sre-skemu načelniku, v čigar srezu imajo svoj sedež. Na zahtevo posameznih občin se bodo priznale posebne kontrolne postaje za kontrolo 3odov. V takih primerih morajo občine, ki so zahtevale take postaje postaviti zanje brezplačno na razpolago prostore,, tehnično opremo, kurjavo, razsvetljavo, postrežbo itd. Strokovni referenti imajo pravico prvič meriti sode,
litu bodo kontrolirali inozemske '.htnih kovin
ki so namenjeni javnemu prometu, drugič žigosati izdelke iz zlata, srebra in platine, tretjič nadzirati uporabljena merila in so de, četrtič nadzirati čistino izdelkov iz zlata, srebra in platine. Za ugotavljanje čistine in žigosanja predmetov iz zlata, srebra in platine se postavijo kontrolni oddelki v Ljubljani, Celju, Zagrebu, Osijeku, Banja Luki, Splitu, Sarajevu, Dubrovniku, Subotici, Novem Sadu, Nišu in Skoplju. Oddelki v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu bodo proučevali čistino domačih in inozemskih predmetov iz zlata, srebra in platine, ostali oddelki pa samo domače izdelke.
Ogromen meteor
Moskva, 13. marca. AA Pri Omsku v Sibiriji so našli ogromen meteor. Ker jo še precej dobro ohranjen, sklepajo, da je Sele nedavno tega padel na zemljo. Meteor tehta 4 tone. Izročili ga bodo akademiji v Ljeningradu.
Predavanje dr. Korošca
Beograd, 13. marca 1. Vsi beograjski listi prinašajo danes obširno komentarje o čeraj-šnjein nastopnem predavanju vseučil iškega profesorja dr. Antona Korošca na kmetijski fakulteti beograjskega vseučilišča. Listi poudarjajo, da je predavanje dobro uspelo, in nagla-šajo veliko strokovno znanje dr. Korošca.
Obisk španskih gospodarstvenikov
Zagreb, 13. marca. k. Danes so prispeli v Zagreb profesor Maristani, predsednik špansko -jugoslovanskega društva producentov španskega južnega sadja in vina. veletrgovec Sagrera in ravnatelj barcelonskega špansko - jugoslovanskega društva g. Ivan Kružič-Turina iz Raree-lone. Stopili so takoj v stike z našimi izvozniki.
V	Zagrebu ostanejo nekaj dni. Nato odpotujejo tudi v ostala naša gospodarska središča.
Poštne znamke v spomin ujedinjenja
Beograd, 13. marca. AA. Na podlagi sklepa ministra za promet pridejo 1. aprila v promet nove poštne znamke po 50 par, 1 Din in 3 Din. izdelane v spomin na 10-letnico narodnega osvobojen j a in ujedinjenja. Prodajale se bodo po zvišani ceni po Din 1, 2 in 4 Din, prebitek pa pojde v korist zgraditve spomenika naših bojevnikov v Parizu.
Izpraševalna komisija za finančne uradnike
Beograd, 13. marca. AA. Finančni minister je postavil za leto 1931 pri vseh finančnih direkcijah izpitne komisije za izpraševanje uradnikov III. kategorije. Za predsednika te komisije pri finančni direkciji v Ljubljani je imenovan pomočnik finančnega direktorja Fran Bajič, ata člana pa finančni svetnik Ivo Dik in arhivar Franc Šetina.
Kraljeva izjava
Le redko daje naš kralj Aleksander izjave časnikarjem, ali kadar jo daje, tedaj je vsaka njegova izjava političen dogodek, rako tildi njegova zadnja izjava dopisniku »Reuterja«. Izjava sama je bila namenjena predvsem mednarodnemu občinstvu in je la svoj namen vsled svoje bogate vsebine in stilistično odličnosti tudi v polni meri dosegla. Kajti na kratko je v kraljevi izjavi povedano vso, kar zanima danes širši tuji svet. Na jasen način je kralj razložil najnovejši notranje politični razvoj v Jugoslaviji ter naglasil, da je ves jugoslovanski narod enoten v volji, da pride čim prejo do konsolidacije Jugoslavije. Zato je tudi danes glavna skrb vlade in vseh jugoslovanskih patrijotov, da se čim preje rešijo vsa socijalna in gospodarska vprašanja, in se s tem zasigivra napredek jugoslovanskega naroda. Ni prikrival naš kralj v svoji izjavi težav, ki jih je treba premagati, toda v vsej njegovi izjavi je vel tako silen in sugestiven optimizem, ki osvaja in kakršen je lasten samo mlademu in zdravemu narodu.
Ko je kralj povdaril vso to silno voljo jugoslovanskega naroda po napredku, pa je nujno moral tudi govoriti o onih brezvestnih ljudeh, ki iz osebnih razlogov greše proti svojemu narodu, zlorabljajo tuje gostoljubje in rovarijo proti lastni domovini. Ti ljudje s svojim delom samo ogrožajo mir in zato slabo službo Evropi. Niti najmanj pa ne morejo spraviti z zdrave poti jugoslovanskega naroda, ki gre trdno naprej po začrtani poti. Ta pot pa je tudi pot miru in to je naš kralj še posebej naglasil. Vsa zunanja politika Jugoslavije je posvečena samo miru, zlasti pa miru svobodnega in pod nobenim tujim uplivom ne trpečega Balkaiia in baš iz tega vzroka tudi najmlajši sosed Jugoslavije, Albanija nima bolj iskrenega soseda od nas, ki ji iskreno želimo popolno neodvisnost in Čisto neoviran razvoj.
Še bolj ko na tuji svet pa je nujno morala kraljeva izjava učinkovati na jugoslovanski svet, ker je v tej izjavi na kratko obsežen ves jugoslovanski program, ki je za današnje dni aktualen. V treh velikih in krasno sestavljenih kraljevih ugotovitvah je že obsežen ta Jugoslovanski program :
1. Prišel je trenutek, da se naš nacijo-nalni problem edinstva postavi na pravo podlago in potem energično reši.
2. Na pravo podlago se je problem našega edinstva že postavil, ko so dobila vsa tri naša plemena vse pogoje, da se ra>.vi-jejo v silen in nedeljiv jugoslovanski narod.
3. Jugoslavija gre čvrsto naprej, kar je pozitivno delo jugoslovanskega naroda.
Na kratko so s tem povedane tri osnovne resnice jugoslovanske misli. Ni več mest0 za 'skusijo o jugoslovanskem vprašanju, ker je že prišla doba realizacije jugoslovanskega programa. Ta realizacija zahteva, da se pri vsem spoštovanju plemenskih tradicij odločno in neomajno koraka na poti k ediinstvu. Tudi o tem edinstvu ni več nobene diskusije, kakor se sploh o aksijomih ne diskutira, temveč se le po njih ravna. Delati in ne govoriti, to je osnovna zahteva jugoslovanske misli, ker je Jugoslavija rezultat pozitivnega dela jugoslovanskega naroda. Ni Jugoslavija slučajna t orba, temveč je morala nastati, ker je z nezlomljivo voljo delal jugoslovanski narod za njen nastanek. V vseh treh temeljnih resnicah pa živi zdrav optimizem jugoslovanskega naroda, ki ve, da je že v dobi neprestanega napredka.
Tako je kralj v svoji izjavi povedal vse to, kar je v srcih jugoslovanskega naroda. Zi. pet enkrat se je s tem bleščeče pokazala ona globoka resnica, ki je obsežena v geslu: Kralj > i narod. Ta dva fundamenta našega nacijonalnega življenja se vseskozi dopolnjujeta. Baš v tem pa je tudi največja sila jugoslovanskega naroda. Kajti to dopolnjevanje pomeni ono harmonijo, ki je potrebna med vodnikom in narodom. V tej harmoniji ni le zanos, temveč tudi ustvarjajoča sila, proti kateri so brez učinka se klevete in vse laži narodnih odpadnikov. Iz te harmonije pa izvira tudi zavest moči 'in zato je optimizem v kraljevi izjavi, zato pa je tudi danes optimizem doka/, pravega pojmovanja jugoslovanske misli.
Tako je kraljeva izjava po vsebini in po formi izjava velikega državnika, kot kakršnega se je naš kralj vedno izkazal. Zato pa ima tudi jugoslovanski narod po tej izjavi še večje zaupanje do svojega kralja, ki je znova dokazal, da je najboljši sin tvoje države.
Povratek dr. Marinkoviča
Dunaj, 13. marca. AA. Danes ob 15'30 je prispel na Dunaj iz Davosa jugoslovanski minister za zunanje zadeve dr. Vojislav Marinkovič, v spremstvu svojega tajnika Koste Pavloviča. Na postaji so g. ministra sprejeli poslanik Andje-linovič s svetnikom poslaništva dr. Vojislavom Jovanovičem, tajniki poslaništva, vojnim odposlancem polkovnikom Dragutinoin Pavlovičem, in stalnim delegatom pri donavski komisiji g. Veliborjem Ninčičem. Na postaji je bil tudi avstrijski poslanik v Beogradu. S postaje se je odpeljal g. Marinkovič v jugoslovansko poslami-štvo, nakar je po kratkem odmoru ob 19-15 krenit z ekspresom preko Budimpešte v Beograd, kamor dospe jutri ob 9. zjutraj.
Položaj v krajih zadnjega potresa
Valamlovo, 13. marca. (1.) V Valandovu in okolici je prebivalstvo še vedno pod vtisom težke katastrofe, ki je zadela te kraje. Od večera dne 11. t. m. pa do 16. popoldne 12. t. m. so v teh krajih zabeležili nič manj ko 115 potresnih sunkov, od katerih jih je bilo sedem močnejših. Prebivalstvo si še vedno ne upa domov v svoje hiše, ker se boji novih suinkov. V prizadete kraje je prišlo iz soseščine mnogo tujcev, ogledat si posledice potresa. Po nalogu bana je vojaška oblast v Valandovo in okolico poslala 4000 šotorov za nastanitev oškodovanega prebivalstva.
Strumica, 13. marca. (1) Preteklo noč so tu čutili nekaj šibkejših potresnih sunkov, ki pa niso napravili nobene škode. Prav tako so čutili slabejše sunke po vsej okolici Djevdjeiije.
Beograd, 13. marca. A A. V toku današnjega dne je posetil nemški poslanik v. Hasst g. ministra za zgradbe in zastopnika za zunanje zadeve Kasto Kumamudija ter mu v imenu svoije vlade izrazil sožalje o priliki potresa v južnih krajih.
Beograd, 13. marca. r. Posebni dopisnik atenskega lista »Elefteron Vima« je posetil ministra za socijalno politiko in narodno zdravje Nikolo Preko, ld mu je dal posebno izjavo o potresu v južni Srbiji. Na vprašanje dopisnika, koliko hiš je bilo poškodovanih v južniih krajih po potresu, je dal g. minister tele podatke:
Radi potresa je bilo porušenih v .Karagjor-gjevu 120 hiš, v Piravi 151, v Valandovu 272, v Kost ur ici 130, v Slrumiei je bilo porušenih okoli 20, poškodovanih pa okoli 1000 hiš. V vasi Mtirare je bilo porušenih 147 hiš. Mesto Gjev-gjelija je zelo trpelo. V okoliških vaseh gjev. gjeliiijskega sreza je bilo porušenih 840 hiš, skupno je bilo porušenih na obeh straneh Vardarja 1650 hiš in okoli 6000 duš je ostalo brez krova. To so samo približne številke. Za to odrejena komisija bo na licu mesta zbrala točne podatke o škodi nastali po potresu.
Nevarnost povodnji po vsej Evropi
Berlin, 13. marca. AA. Po zadnjih silnih
snežnih viharjih so reke zelo narasle ter se boje velikih povodnji. V Franciji, v Nemčiji in v drugih krajih Evrope so oblasti ukrenile vse potrebno, da preprečijo poplave.
Zunanje-politična resolucija sovjetskega kongresa
Moskva, 13. marca. AA. Kongres Sovjetov je soglasno sprejel poročilo, ki ga je predložil Molotov, in odobrij njegovo resolucijo o zunanji in notranji politiki sovjetske vlade. Resolucija odobrava to politiko in poziva vlado, naj tudi v bodoče izvaja načela miroljubne politike. Vlada naj razširi trgovske stike z vsemi državami, obenem pa naj tudi okrepi obrambno silo sovjetske države.
Nevarnost splošne rudarske stavke v Franciji
Pari*, 13. marca. AA. Francoski rudarji bodo proglasili splošno stavko, če bodo gospodarji znižali plače za 10 do 12 odstotkov. Doslej ni prišlo ao sporazuma. Če ne bo preokreta, izbruhne stavka 30. marca. Socijalistične in komunistične organizacije nastopajo solidarno.
Parnik »Karadjordje«
Split, 13. marca. k. Od včeraj je prižel spet voziti parnik »Karadjordje na redni progi Su-šak-Split-Kotor in obratno. Parnik, ki se je o priliki pašmanske katastrofe, ko je vanj trčil italijanski parnik »Morosink, zelo poškodoval, so sedaj popravili in obnovili.
Danes je prispel v' Split italijanski parnik družbe Cosulich »Oceania«. Vkrcal je 12 rodbin, ki se selijo v Ameriko.
Promet poštnih nakaznic z inozemstvom
Beograd, 13. marca. AA. Poštna oblast objavlja, da se smejo pošiljati poštne nakaznice na denar v te države: v Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Italijo, Kanado, Madjarsko, Nemčijo, Romunijo, Ameriške Združene države, Francijo (z Alžirom, francoskim pasom MSraka, Tunisom, Aleksandrijo in Portom Saldom), Češkoslovaško in Švico. V Kanado in Ameriške Združene države se na eni nakaznici lahko pošlje največ 100 dolarjev, v ostale gori navedene države pa se z eno nakaznico ne more poslati več kakor 3000 dinarjev.
Ponarejeni tisočlirski bankovci
Beograd, 13. marca. AA. Italijanske oblasti se poslale našemu finančnemu ministrstvu popis novih falsifikatov bankovcev po tisoč lir. Papir falsifikatov ni grob, barva je zelenkasta, na faJsifikatili ni znakov narodne banke, slika je zlasti v spodnjem delu slabša, črke pri določitvi kazni za falaifikate so nepravilno oblikovane, serije in številke pa imajo druge številke kakor originali, podoba Italije v medaljonu pa je posebno groba.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 13. marca. d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: V južnih Alpah in na vzhodnem robu Alp mnogo Dadavin, najbrže večinoma sneg.
Seja magistfrarfnega gremija
Ljubljana, 13. marca.
Danes popoldne se je vršila seja magistrat-nega gremija, ki je reševala poročila mestnega obrtnega oddleka, ekonomata, mestnega načelstva, mestnega gradbenega urada in mestnega gradbeno-pravnega referenta.
Poročilo mestnega obrtnega oddelka
Ugodilo se je prošnji Ivana Podstudenška za izkuh, odklonila pa prošnja Albina Vrhovca, da se mu k zaprošeni avtobusni koncesiji za progo Ljubljana—Vrhnika dovoli izhodišče z Borštnikovega trga. Podelila se je tvrdki Hermes koncesija za drogerijo na Miklošičevi cesti.
Poročilo ekonomata mestnega načelstva
Na predlog Tujsko-prometnega sveta je bilo sklenjeno, da se razobesijo po mestu povečani načrti mesta Ljubljane in da se v to svrho dovoli znesek 5.000 Din. Odklonjena je bila prošnja Jevka Subotinoviča za prostor na javnem svetu, kjer bi prodajal tkz. »burek«. Ugodilo se je prošnji Dolničar-Presker, najemnikov kavarne Emona, za dovoljenje uporabe trotoarja pred kavarno v poletnih mesecih v kavarniške svrhe, in sicer pod dosedanjimi pogoji proti letni zakupnini 2.000 Din. Dobava brezovih metel se je podelila najnižjemu ponudniku Antonu Bolhi s Studenca-Iga. Sklenjeno je bilo, da se postavi javna telefonska govorilnica za Bežigradom ob poslopju Dohodarstvenega urada. Odldonjena je bila prošnja tehničnega biroja »Tehna« za postavitev 6 javnih telefonskih govorilnic. Ugodilo se je prošnji Andreja Svetka za zakup košnje na levi brežini Ljubljanice. Ugodilo se je dalje prošnji Ane Grumove za zakup parcele št. 22-3 na Prulah in prošnji magistratnega sluge Franca Lukežiča za zakup košnje na levem bregu Ljubljanice od šentpeterskega mostu do Hribarjeve tovarne.
Poročilo mestnega gradbenega urada
Tlakovanje Šelenburgove ulice, in sicer z lesenimi kockami, impregniranimi in z asfaltom zalitimi, se je oddalo Stavbni družbi za 412.000 dinarjev. Ključavničarska dela za ograjo pri Morguttiju na Strmi poti so se oddala Antonu Krhnetu za 14.300 Din. Sklenjeno je bilo, da se bo numeriranje novih ulic izvršilo polagoma. Glede postavitve spomenika kralju Petru je bilo sklenjeno, naj napravi kipar Dolinar najprvo model po prvotnem osnutku, ki ga je gremij odobril. Spomenik bo stal pred magistratom.
Poročila mestnega gradbeno-pravnega referenta
Ugodilo se je prošnjam Ivana Nabernika za gradnjo drvarnice ob Herbersteinovi! ulici, Franca Bonača za gradnjo dvonadstropnega prizidka v Čopovi ulici, Jakoba Šušteršiča za gradnjo hiše ob Podmilščakovi ulici, Mihaela Černeta za gradnjo hiše ob Dolenjski cesti, Jerneja Kunca za Rradnjo hišo ob poti na Bakovo jelšo, Emila Adamiča za gradnjo hiše ob Staretovi ulici, Lovra Pečnika za gradnjo hiše ob Vodovodni cesti, Antona Kovačiča za nazidavo prvega nadstropja v Viški ulici 3, Karola Preloga za adaptacijo trgovskega lokala v Gosposki ulici 3, Hole Dekleve za gradnjo hiše ob Žitnikovi ulici, Josipa Hafnerja za gradnjo delavnice ob Prisojni ulici, Franca Rezarja za adaptacijo kletnega lokala ob Dolenjski cesti in Jerneja Černeta za gradnjo hleva ob Ilirski ulici. Zato pa mora Černe opustiti hlev v Kolodvorski ulici v hotelu štrukelj.
Ljubljana leta 1848
Iz predavanja muzejskega ravnatelja dr. Mala na prosvetnem večeru v Unionu.
Ljubljana, 13. marca.
Nocoj je imel muzejski ravnatelj dr. Mal pod okriljem Prosvetne zveze v Unionu ob obilni udeležbi občinstva predavanje s skioptičnimi slikami o Ljubljani leta 1848. Predavatelj je uvodoma orisal, kakšen je bil položaj v avstrijskih deželah, ko je izbruhnila revolucija, in posebej še na ozemlju bivših ilirskih provinc, nakar je prešel na opisovanje marčnih dogodkov v Ljubljani.
Določnejše vesti o revoluciji na Dunaju so prispele v Ljubljano 16. marca. Zvečer so postajale v posameznih mestnih ulicah gruče fantalinov in polodrasle mladine nižjih slojev. Največ je bilo vmes rokodelcev. Vpili in razsajali so okrog po mestu. Pod Trančo so dali vidnega duška svojemu srdu nad minulim režimom s tem, da so na neki prodajalni sneli Matternicho-vo podobo in jo vrgli v Ljubljanico. Demonstranti so vzeli na piko tudi mestne užitninske urade, ki so jih dolžili, da podražujejo živila, ovirajo dovoz in s tem zdravo konkurenco. Razdrli so mitniške zatvornice, poškodvali mitni-ška poslopja, napadli stanovanje zakupnika mestne užitnine in mu s kamenjem razbili šipe na oknih. Trda bi kmalu predla tudi mestnemu županu Fischerju, če bi jim še pravočasno ne ušel s predstave v stanovskem gledališč i na Vrhniki.
V	varstvo reda in premoženja so meščani osnovali nacijonalno gardo, ki je bila bolj straža za meščanske imovinske interese, kakor pa bojna organizacija za narodne, slovenske ideale. Od ustanovitve te garde ni več prišlo do izgredov, zato pa so Ljubljančani tembolj čitali in zopet čitali samo le časopise. Živahno zanimanje za vse javne in državne zadeve je vladalo ves čas tudi po razburljivih marčnih dneh. Enkrat se je to zanimanje sukalo okrog kranjskega deželnega zbora in njegovih zahtev, ki so mu jih vrinili Slovenci, potem pa je bil zo-žavni zbor, oktroirana ustava, volilni zakon ali pa frankfurtski parlament tista osrednja točka, o kateri je celo mesto razpravljalo.
Marčna revolucija ni rodila tistih reform, kakor so si jih naši ljudje želeli. Svojčas je državniške dogodke najjasneje presodi tisti pijanec, o katerem pripoveduje policist Varnhagen. Ko se je namreč prizilial iz beznice in slišal topovske strele ob slavju zavzetja Pariza, je deja: »Čujte le, vojske je konec, spet so zmagali plenici!« Naš človek pa bi dejal: »Smo šli za druge po kostanj v ogenj!«
P. HugoGin Satfner: OSjlti
(Kantata za soliste, zbor in orkester).
V	proslavo SOletnice rojstva komponista Satt-nerja je izvajala Glasbena Matica dne 12. t. m. v prenapolnjeni veliki unionski dvorani njegovo celovečerno kantato »Oljki«. Nastopil je kompleten zbor G. M., solisti Majdičeva (sopran), Vedralova (alt, v tej vlogi prav za prav mezzosopran) in Križaj (bas), nadalje operni orkester pomnožen s člani orkestralnega društva in kot slavnostni govornik dr. p. Gvido Rant, ki je v kratkem vzornem govoru podal nekako ideologijo Sattnerjevega jubileja in jubilejne prireditve. Ves muzikalni aparat je vodil operni ravnatelj in dirigent Matičnega zbora Mirko Polič’. Prvo točko sporeda, Beethovnovo tretjo Leonoro (ouverturo), je izvajal orkester sam, sledil je slavnostni govor in nato Sattnerjeva kantata v treh delih. Ves glasbeni spored je bil pripravljen solidno. V razmeroma zelo kratkem času so izvajajoči dela naštudirati in le železni volji ravnatelja Poliča in sodelujočih se imamo zahvaliti, da se je koncert dne 12. t. ni. že mogel vršiti. Izvedel sem, da bodo kantalo ponavljali in sem prepričan, da bo do ponavljanja tudi z dinamiko itd. vse v redu. Prav gotovo moramo domači skladbi posvetiti vsaj toliko pozornosti kakor tujim, n. pr. Berliozu. Instrumentaoija »Oljke« je zame problem, ki ga zamore pod danimi pogoji rešiti edino dirigent, ki delo izvaja. Cerkveni zbor za odrom bi bilo dobro pomnožiti. Od solistov je biil Križaj na prvem mestu in j« odpel svojo partijo z izredno kulturo in pokazal vse bogastvo svojega materijala. Prav dobra je bila Majdičeva, pa tudi Vedralova kot začetnica ni razočarala. V tercetu se je opažala razlika med vsemi tremi solisti seveda najbolj. Jubilant je slavnostnemu koncertu prisostvoval in je bil središče pozornosti mnogoštevilne publike, ki mu je prirejala spontane ovacije. Glasbena Matica ga je )>očastila s krasnimi lovorji, ki sta mu jih izročila predsednik dr. Ravnihar im g. Gerčar. Pridružujem se čestitkam vseh: Še na mnoga plodonosna leta!	Slavko	Osterc.
Zborovanje našega žentrfva
Ljubljana. 13. marca.
Danes popoldne se je vršil v društvenih prostorih na Rimski cesti št. 9 30. občni zbor Splošnega ženskega društva v Ljubljani. Občni zbor je otvorila predsednica častna dvorna dama ga. Tavčarjeva, ki je v kratkih obrisih podala društveno delovanje v preteklem letu in se spominjala mrtvih Članic. Njihov spomin so zboro-valke stoje počastile.
Iz obširnega poročila tajnice ge. Vdde Lapajnetove posnemamo, da je društvo proslavilo svojo 301etnico z razstavo umetno obrtnih ročnih del pod geslom »Zvesto srce in delavna ročica«. Društvo je imelo 9 rednih sej. Društvo pomaga Kolu jugoslovanskih sester pri ustanovitvi počitniškega doma Franjo Tavčarjeve ob morju, ki že stoji, a je potreben velikih popravil in Investicij. Društvo ima dve statvi za tkanje na perzijsld način. Na pobudo društva so si nabavile Članice še 8 statev in so napravile že 15 preprog, kar pomeni lepo premoženje. Splošno zensko društvo posoja statev proti odškodnini
2	Din na dan, v približno dveh mesecih pa je gotova srednje velika preproga. Tako podpira društvo žensko obrt in ji išče nova pota in zaslužka. Ko bo imelo društvo povrnjene stroške za statve, bo lahko mislilo, kako bi podprlo revnejše žene, da bi se lotile tkanja preprog za zaslužek in seveda bi jih moralo podpirati tudi pri vnovčevanju preprog. Letos bo posvetil odbor vse svoje sile odseku »Zveze gospodinj« in kot prva točka tega programa bo razstava »Novodobno gospodinjstvo«, ki naj bi se vršila že meseca maja v Unionu.
Blagajničarka ga. Leskovčeva je poročala, da je imelo društvo 25.425 Din dohodkov, izdatkov pa 28.719 Din. Po prečitanju poročila ge. Cud-nove za nadzorni odbor je bil podeljen blagajničarki absolutorij. Poročali sta še za obolelo knjižničarko Erjavčevo podpredsednica Vašičeva in načelnica pripravljalnega odbora Zveze gospodinj ga. Kraigherjeva, ki je razvila tudi delovni program tega odseka.
Občni zbor je nato sprejel še spremembe k društvenim pravilom, nakar so se vršile volitve. Soglasno so bile izvoljene: za predsednico častna dvorna dama ga. Tavčarjeva, za odbornice pa: Ela Brbuč, Darinka Bukovec, Milena Erjavec, Minka Govekar, Ivanka Leskovic, Marjanca Lindtner, Marija Njkl, Klementina' Pretnar, Angela Serko, Julija Serko, Romana Vašič, Valeska Vetter, Mila Vidmar, Marta Vrčon, Ja-kobina Žitek in Rezi Krctičcva.
Jubilej Hugona Zaiheya
Dne 14. t. m. praznuje v Poznanju na Poljskem 25-letni jubilej umetniškega dela bivši dolgoletni član ljubljanske opere g. Hugo Za-thej. G. Zathej je bil leta 1918. med prvimi, ki so pomagali ustvarjati našo mlado opero. Poleg Betetta je nastopil v vseh večjih operah, tako n. pr. samo v »Prodani nevesti« 72 krat. Pel je naslovne partije v »Faustu«, »Hoffmannovih pripovedkah«, v »Veselih ženah Windsorskih«, v »Aidi«, »Onjegdnu«, »Bohenii«, »Borisu Godu-novem« itd. V Ljubljani je bil zelo priljubljen.
S	svojo markantno postavo, z lepim pastoznim glasom in z elegantno igro je osvojil gledališko publiko. Pa tudi v izvenljubljanskih krogih je užival radi svoje poštene, odkrite možatosti izreden ugled in priljubljenost. Iz Ljubljane se je pred leti vrnil v domovino. Odtod se je predlanskim podal na turnejo po balkanskih državah. Nastopil je med drugim v Konstantinoplu in Sofiji in se ustavil tudi v Ljubljani, kjer je gostoval v »Faustu«. Zdaj deluje v Veliki operi
v	Poznanju kot prvi basist in glavni režiser. Svoj jubilej proslavi v »Hoffmannovih pripovedkah« pod protektoratom vojvode H. Rogena Raczynskiega m predsednika mesta Jwp. Cirila Ratajskiega.
Iskreno čestitamo našemu dragemu bratu Poljaku k pomembnemu jubileju!
Razširjajte Jugoslovana!
n i toi Plemlja proti PustoslemšlEi in Kendi
Obtožencema se dokaz resnice ni posrečil — g. Bienda |e oproščen po upoštevanju zastarelosti, g. Pustfoslemšelt pa je oproščen, ker je ravnal v
opravičljivi zmoti
Na hodniku v prvem nadstropju desnega krila ljubljanskega sodišča so se že ob 8'30 pričeli zbirati ljudje. V dvorani sta bila že nekaj minut pred razpravo sodnik — poedinec dr. Ernest Kobe in zastopnik privatnega tožnika g. Plemlja odvetnik dr. Tavčar. Tik pred deveto sta prišla branitelja obeh obtožencev gg. Kende in Pu-Etoslemška dr. Ivan Švigelj in državni tožilec dr. Hinkpo Lučovnik. V mali dvorani se je med tem nabralo zelo mnogo ljudi, tako da je bila nabito polna in so pozneje došli poslušalci stali ge celo na hodniku pri odprtih zadnjih vratih.
Točno ob devetih je sodnik dr. Kobe otvoril nadaljevanje procesa Plemelj — Pustoslemšek ln Kenda, ki ga je 3. t. m. prekinil. Pozval je prvo pričo. Pred sodni stol je stopil
Karel Lichtenberg mož sloko postave, star 46 let, po stanu zasebnik, kakor Je sam Izpovedal. Sodnik ga Je vprašal, kaj mu Je znano o zadevah med g. Plemljem in obtožencema.
Lichtenberg: »Prav nič!« S Plemljem samim ni Imel nobenih zvez in stikov.
Tedaj ga je sodnik vprašal, kako da je bil Tršarju odvzet ribolov. Priča izpove, da je bil profesor Franke, znani ribarskl strokovnjak, šest ali sedekrat pri njem. Pritoževal se je zaradi slabega lova in dejal, da bi bilo treba vrhniški družbi ribolov odvzeti. Vrhniška družba je v svojem revirju slabo gospodarila. Zapovrstjo so našli ustreljene In zabodene sulce. Profesor Franke je to naznanil. Vrhniški ribolov Je prišel na dražbo in ga je, kakor pravi priča, na vse zadnje dobil privatni tožnik g. Plemelj. O vseh ostalih Plemljevih razmerah in odno-šajih z obtožencema pa priči ni prav nič znano.
Obtoženec Pustosfemšek se je tedaj oglasil In zahteval, naj sodišče iztakne zadevni akt, iz katerega je razvidno, da se je profesor Franke v resnici pritoževal in da Je bila spričo tega uvedena preiskava, pri kateri so dognali, da so na sulce v vrhniškem revirju streljali vojaki. Spričo te ugotovitve so potem preiskavo zaključili. Na tožbo g. Franketa je kasneje 24. junija 1921 g. Plemelj kot tajnik Slovenskega rlbarskega društva vložil ovadbo. Ta akt so takrat shranili. Pred dobrimi dvemi leti se Je oglasil obtoženec pri srezkem načelstvu v Ljubljani. Našli so akt in sreskl podnačelnik g. Brezigar ga je takrat shranil v svoji miznlci.
Spričo te Izpovedi obtoženca Pustoslemška je sodnik takoj naročil, naj nemudoma telefonirajo na sresko načelstvo in ga zaprosijo za ta akt.
Privatni tožnik je s svojo ovadbo zares dosegel, da so razveljavili pogodbo med lastnikom ««»ietom in zakupnikom Tršarjem.
Pritožba SRD iz leta 1921.
Nato je sodnik prečital po Pustoslemšku predloženo pritožbo privatnega tožnika, oz. SRD v Ljubljani z dne 23. junija 1921.
Okrajno glavarstvo v Ljubljani je opozorilo okrajno sodišče na protizakonito postopanje Galleta. Dne 26. septembra 1919 je Tršarju na Vrhniki oddal revir v zakup. Slovensko ribar-sko društvo je kmalu opazilo, da lovijo ribe kar na debelo, z mrežam s puškami in čolnom. Revir se je silno poslabšal. Ugotovilo je, da bi se moral revir uporabiti za gojitev plemenskih sulcev. In res doseglo, da se je pogodba razveljavila ln da je graščak Galle revir v celoti oddal SRD v najem.
Dr. Švigelj je povprašal obtoženca, kako se je moral prosesar Franke pritoževati zaradi vojakov, ko je bilo tedaj vendar vojske že davno konec.
Priči Lichtenberg osebno ni znano, da bi bili vojaki streljali na sulce, pač pa so neribiško lovili tudi že prej, ko še ni bilo vojakov. Kdaj pa so bili vojaki na zadnje tam, mu tudi ni znano. Tamkajšnji paznik, ki ga po domače kličejo za Ramovša, mu je pravil, da je zakupnik Tršar naročal ljudem, naj tudi o prepovedanem času lovijo sulce in mu jih prinesejo. Paznik pa je pri tem povedal tudi to, da je imel Tršar za to Izrecno dovoljenje.
Zakupna pogodba.
Na vprašanje zastopnika privatnega tožnika izpove priča, da je bila zakupna pogodba, katero je privatni tožilec sklenil z graščakom Galletom, sklenjena izrecno zato, da se revir obnovi in da se napravi posebno vallšče, ki so ga tudi v resnici zgradili in je celo priča sam pri tem sodeloval.
Zastopnik privatnega tožilca predloži to pogodbo, ki jo sodnik tudi prečita. Pogodba pra-
vi	med drugim:
1. Graščak odda lovišče v Bistri v celoti v najem g. Plemlju za dobo 10 let in za najemnino treh tisoč kron.
2. Zakupnik se obveže, da bo založil lovišče 8 15.000 postrvnimi ikrami in s 5000 sulčki.
4.	Lastnik Galle, njegovi sinovi in upravitelj imajo pravico loviti večje sulce.
V	pogodbi sta bili navedeni še dve manj važni točki.
Sodnik je še ugotovil, da je del pogodbe spisan s črnilom, drugi del pa tiskan, in nato odpustil pričo.
Franc Zagorjan
Na predlog dr. Svigelja je sodnik pozval k pričevanju sivolasega starčka, 76 letnega vpokoje-nega cerkniškega poštarja Franca Zagorjana. Rojen je bil v Postojni in v Cerknici im hišo. Starček je sedel pred sodnikom. Ta mu je obrazložil, kaj in kako. Obtoženca gg. Pustoslemšek in Kenda sta tožniku g. Plemlju očitala, da je kot zastopnik društev in visokih krogov deloval za lasten interes, da je poskrbel, da so Keudi odvzeli ribolov, in še marsikaj.
Revir številka 105.
Priča je imel dolga leta v zakupu ribolov koeaa Windischgratza in je bil z upravo veleposestva vedno v najboljših odnošajih. Bila je fiapram njemu nad vse kulantna. Leta 1921. pa
je dobil od Kmetijske družbe v Ljubljani dopis, v katerem ga vprašuje, za koliko let ima v najemu revir št. 105. Dopis se je nanašal na Windischgratzovo lovišče pri Lipsenju in Žirovnici tik cerkniškega jezera. Dopis je podpisal za ribarski oddelek Slovenskega kmetijskega društva Ciril Prijatelj. Čuden se mu Je zdel ta dopis, vendar pa je čakal, kaj se bo zgodilo
Obisk iz Ljubljane.
Nekega lepega dne pa se je pripeljal od Logatca z avtomobilom g. Plemelj, ki ga je spremljal še neki drugi gospod. Prišla sta iz Ljubljane. Njega ni bilo doma. Oglasila sta se pri njegovi ženi in ji povedala, da je g. Plemelj prevzel ribolov, ženi sta baje celo rekla, da bodo ribolov rabili odlični krogi. Oba gospoda sta ga tudi počakala. In ko se je vrnil domov, sta ga prosila naj Ju pelje k potoku. G. Plemelj sam, ki je njegovi ženi že vse povedal, njemu ni še enkrat posebej razlagal, zakaj gre. Vzel je pač na znanje, kar mu je bila povedala njego-v žena. Prosil je še g. Plemelja, če bi smel še kdaj ribariti, in mu je ta odgovoril: »Bomo že naredili.« Tistega dne sta g. Plemelj in njegov spremljevalec tudi ribarila na njegovem lovišču.
Priča je še pripomnil, da o pogodbi, ki sta jo sklenila Windaschgrittzov upravnik in g. Plemelj ni bil poučen in da se je spričo vesti o pogodbi še posebej začudil.
Nato je priča predložil dopis SRD z dne 24. januarja 1922. leta. Ta dopis je podpisal g. Plemelj, kot takratni tajnik SRD Je dal vabilo, naj pristopi k društvu kot športni ribič. V dopisu, je tudi pripomnilo, da dobijo člani društva brezplačno »Lovca«. Na vprašanje ali je bilo lovišče vzeto v zakup, ali so ga. kupili, priča ni vedel odgovora.
Kupna pogodba Gospod Plemelj je tedaj pojasnil, da mu je uprava graščine Snežnik ponudila vse ribarske pravice v zakup. Menil je, da Zagorjana ni bilo treba o tem obvestiti. To ponudbo je g. Plemelj dobil že leta 1920 in nato so sklenili kupno pogodbo za ves ribolov.
Na vprašanje državnega tožilca je priča po« novno zatrdil, da mu je žena dejala, da ji je g. Plemell omenil zanimanje višjih krogov za ta ribolov.
Sodnik je nato zaprisegel obe današnji priči Lichtenberga in Zagorjana.
Bančni pooblaščenec Mihael Pišlan.
Priča je predložil dopis z dne 19. aprila 1928, ki ga je privatni tožilec poslal ravnatelju Kreditnega zavoda g. Rudolfu Sarku. Sodnik je prečital ta dopis. G. Plemelj je v dopisu izjavil, da se mora braniti pred njegovimi napadi ln Je zahteval, da tekom 8 dni prekliče svoje izjave in da na prvi prihodnji seji SRD ponovno izpove, da je storil krivico. Pozneje mu je ravnatelj Sark pismeno odgovoril:
V	tem pismu pravi med drugimi g. Sark:: Na takratnem občnem zboru SRD Je opasll, da so se pri poročilu dr. Munde oglasili člani z medklici »Plemelj! Riba! Plemelj Ima vse revirje v zakupu«. Sklenil je poizvedeti o prvi priliki kaj pomenijo tl medklici. G. Plemelj ni bil nesebičen. V klubu »Sava« so govorili, da je postreljal celo po 44 kg sulcev na dan. Ugotovil je, da bi bilo treba dati ribolove v zakup več ljudem. Na Izrednem občnem zboru »Save« je ostro nastopil proti g. Plemlju. Podpirala sta ga dr. Munda in Urbanc«.
Državni prvobranitelj dr. Souvan.
O vsej zadevi mu je znano samo to, da je klub, katerega član Je bil tudi on in ki je imel v zakupu mojstransko lovišče 1. 1928, o poteku zakupne dobe prejel od mojstranske občine dopis o pogojih je bilo navedeno tudi to, da gospod Plemelj, ne sme več nastopati kot član kluba. Ker takrat iz lovskih ozirov ni bilo pomisleka proti osebi gospoda Plemlja, je klub ta pogoj odklonil in končno tudi dosegel, da je moj stranska občina popustila.
Zakaj se je Mojstrana upirala članstvu g.Plem-lja pri klubu, mu ni znano. In o tem vprašanju tudi v ostalem nič pozitivnega izvedel. Pozneje je klub del imenovanega lovišča prepustil zainteresiranim višjim krogom in nato so ti dni tega lova odstopili g. Plemlju. Njega to ni prav nič začudilo, ker je bil že poprej informiran in je to tudi kot načelnik kluba odobril.
Nato je* dr. Souvan predložil sodniku tozadevni odlok, ki ga je sodnik tudi prečital. Branitelj dr. Švigelj se je še informiral, ali je klub odstopil lovišče direktno deloma višjim krogom, deloma g. Plemlju. Priča je odgovoril, da je šele zakupnica odstopila del zakupa g. Plemlju.
G. Plemelj je pojasnil, da so mu zares zainteresirani krogi odstopili del lovišča.
Pr. Josip Dolinar
je pravni referent za ribarstvo pri banski upravi. Bil je zaslišan že lani 15. maja in je sedaj potrdil svoje takratne izpovedi. Pri oblastnem odboru je bil nastavljen koncem aprila 1. 1929. Spoznal je g. Plemlja kot ribarskega izvedenca, ki je opravljal ta posel še preden je on nastopil svoje službeno mesto.
Sodnik: Ali ste opazili, da bi se bil Plemelj bolj zanimal za ribarske zadeve, kakor je bila to njegova dolžnost.
Priča to zanika, še preden je nastopil svojo službo kot ribarski referent, je sicer opazil, da se je g. Plemelj večkrat oglasil pri šefu dr. Logarju in pri njegovem predhodniku g. Velikonji.
Ribarska uredba.
Pri novi ribarski uredbi, ki je stopila v veljavo v prvi polovici Januarja 1929 priča ni sodeloval, ker takrat še ni bil ribarski referent. To uredbo so sestavljali gg. Velikonja, inž. Rejc in zastopnik SRD. Uredbo so Izglasovali v oblastnem odboru že 28. oktobra 1928. Proti tej uredbi
je SRD vložila protest zaradi nekaterih določb o taksah, ki bi naj bile protizakonite. Pri oblastnem odboru so najprej ugotovili, da protest ne drži. Potem pa so dovolili, da dobe ribarski čuvaji brezplačne izkaznice.
Zavzeli pa so tudi stališče, da Je treba jezera prištevati med ribarske revirje. Priča, ki je med tem nastopil službo kot ribarski referent je sestavil koncept o obnovi ribarske uredbe. Pri končni redakciji novele sta sodelovala dva višja uradnika velikega županstva. O noveliranju uredbe je poročal tudi velikemu županu.
Novela.
je bila izdana na podlagi uradnega poročila priče, po katerem je bilo treba tudi jezera prištevati k revirjem. Med drugim je bilo rečeno: »Do določbe člena 30. ln 31. uredbe o ribarstvu, ki se tičejo ribarskega gospodarenja na jezerih ne zadoščajo za sedanje razmere, ki stremijo za tem, da se ribarstvo kolikor mogoče povzdigne v vseh vodah, ki so ugodne za gojenje rib. V tem oziru so pa ravno jezera zelo važna, ker je od pravilnega ribarskega gospodarstva na jezerih pogosto odvisno tudi ribarstvo v tekočih vodah. Zato je potrebno, da se tudi na jezerih uredi ribarenje tako, kakor v tekočih vodah«. Veliko županstvo je na podlagi te utemeljitve potrdilo oni del novele, ki se je nanašal na jezera. Prt končni redakciji sta, kot že rečeno sodelovala dva višja uradnika.
O noveliranju uredbe se je dr. Dolinar takrat razgovarjal tudi s tedanjim izvedencem in sedanjim tožnikom. Vzeli so v poštev vsa tri jezera (Blejsko, Bohinjsko In Cerkniško), ki so spadala pod oblast tedanjega oblastnega odbora, in neglede na to v čigavi lasti so bila. Na vprašanje branitelja je dr. Dolinar dejal, da se g. Plemelj ni v večji meri zanimal za Blejsko jeaeso, ko za ostnii dve.
Gleci« Bohinjskega jezera je že profesor Franke snmtrfci, da je velika napaka, da ga niso prišteli med revirje.
Priče, je nadalje izpovedal, da je bila važna novost uredbe tudi ta, da je oblast zakupniku po novi uredbi smela odvzeti zakup, če ni dobro gospodaril z loviščem, dočlm je to po stari uredbi morala. To je tudi glavna razlika med prejšnjo in sedanjo uredbo. Po novi uredbi se more samosvoj ribolov odvzeti tudi v slučaju, da oblastni odbor zahteva od lastnika, da vloži gotovo število mladic v vodo, pa se lastnik temu ne pokori. Nepravilno oskrbovanje lovišča da torej lahko le povod za odvzem ribolova.
Ribarske* gospodarstvo g. Kende.
Na vprašanje, kai je dalo povod, da so odvzeli obtožencu Kendi samosvoj ribolov, je priča • izjavil, da j,; dobil spis, v katerem je najprej
upravitelj šumske uprave na Bledu inž. Božič poročal o neracionalnem ribarskem gospodarstvu g. Kende v Bohinjski Savi, o slabem stanju vallšfia v Bohinjski Bistrici in o položaju na Bohinjskem jezen', Savici, Mostrici, Ribnici ln Bohinjski Bistrici. To ribarstvo je imel v zakup od ribarske uprave verskega zaklada. Poročilo je Izzvenelo v tem, da ima ribarstvo v bohinjskih vodah. Inž. Božič je stavil tudi predlog, da se oblastno ribarstvo zaščiti.
Kmalu po tem poročilu Je sledilo kratko ured-no poročilo izvedenca g. Plemlja ter za ribarstvo v bohinjski Savi zapriseženih čuvajev in pa dopis sreskega načelnika v Radovljici, ki je zahteval pojasnila, koliko čuvajev v Bohinjski Savi je bilo tedaj zapriseženih.
Priča je nato prejel poročilo županstva na Bledu, ki se Je prav tako pritoževalo o slabem ribarskem gospodarstvu g. Kende ln ki je navajalo škodo, ki jo spričo tega trpi oblast tudi pri tujskem prometu.
Na vprašanje sodnika, če mu je znano, iz kakšne inicijative je županstvo poslalo to poročilo, je odgovoril, da mu to ni znano. Zaslutil pa je, da Je moral vsekakor nekdo pripraviti županstvo do tega.
Priča je nato nadalje našteval dopise, ki jih je v zvezi s Kendovim ribarstvom prejel kot referent pri oblastnem odboru. Omenil je vlogo gospe Molnarjeve ln SRD. Gospa Molnar-jeva je pisala o slabem gospodarstvu v tujsko-prometnem oziru, SRD pa o prednostih Bohinjske Save za ribarstvo. Tu je priča citirala: »Ce se ribarstvo Bohinjske Save slabo oskrbuje, škoduje to vsemu bohinjskemu postrvne-mu vodovju. Ce se je na bohinjski Savi slabo gospodarilo, naj se postopa po zakona.«
Z ozirom na vse te vloge je komisar dr. Natlačen vprašal referenta Velikonjo, kaj bi bilo po njegovem mnenju ukreniti. Ta Je Izjavil, da je potrebna komisija, ki naj uradno ugotovi, ali navedbe v vlogah odgovarjajo resnici. Priča je dobil nalog, da odide z izveden cem Plemljem na lice mesta na komisijonalni ogled. To naročilo je prejel 3. maja 1. 1929. Takoj naslednjega dne se je odpravil z g. Plemljem na ogled. Zaslišal je priče, kakor je razvidno iz poročila. Dne 13. maja je nato izvedenec Plemelj sam šel na Bled in zaslišal še nekaj ljudi, med njimi -g. Kendo, Simona in druge. Posebne naloge za to njegovo pot mu priča ni dal, ker procesualno tega ni smatral za potrebno. Pač pa je izrazil svoje zadovoljstvo, da gre g. Plemelj ponovno na lice mesta, posebno še zaradi tega, ker je itak nameraval na Bled. Priče je mimogrede zaslišal; kar je izvedel od upravitelja Simona, Je pozneje potrdilo tudi sresko načelstvo in zato posebnega zaslišanja in komisije ni smatral za potrebno. Zaslišal je tudi ribiča, ki je bil že prej zaprisežen, pa še dva druga, toda vsi trije tedaj niso bili več v službi.
Odlok o odvzetiu ribolova
Na vprašanje sodnika je priča izjavil, da mu gospod Plemelj ni povedal, kaj je njemu dejal g. Kenda. Več priča o tem ni vedel povedati. G. Plemelj kot Izvedenec je izrazil še svoje
mnenje, povedal pa ni ničesar novega. Ugotovilo se je tudi, da g. Kenda od l. 1922. v vodo ni vložil nobenih mladic. Dne 21. maja je zbral priča vse podatke in sestavil poročilo, ki ga je predložil oblastnemu komisarju. Dobil je nalog:, da sestavi odlok, s katerim sc odvzame samosvoj ribolov g. Kendi. O dekretu je imel nekaj pravnih pomislekov in se je že prej posvetoval z referentom g. Velikonjo, zlasti glede točke, na podlagi katere bi se moral samosvoj ribolov g. Kendi odvzeti. Medtem je g. Plemelj večkrat prišel k njemu in ga opozoril, da je odlok že sklenjena stvar in da naj ga izda, ako ga sploh misli izdati.
Ribe iz Kalvanka
O tem, alt so ribe za vlaganje že bile naročene, ni n< česar vedel in se tudi ni prepričal, kako je s to zadevo. O teh ribah sta se z izvedencem g. Plemljem le ustmeno ali telefonično pogovarjala, v spisih pa to ni omenjeno. Priča se vsaj tega ne spominja, predvsem zaradi tega, ker je imel opraviti z zadevo s pravnega stališča, g. Plemelj pa s strokovnega. Komisarju je poročal, da bodo ribe kmalu odposlane in ga je prosil za dovoljenje, da se odpelje v Kal-vank na štajerskem, da bi pošlljatev spremljal. Res se je odpeljal v Kalvank in dva dni nato — 30. maja so ribe vložili. Odločbo, ki jo je tik pred svojim odhodom na štajersko sestavil, je predložil oblastnemu komisarju v podpis in ta jo je tudi podpisal.
Na posebno vprašanje sodnika je pripomnil, da se je izvedenec g. Plemelj zares zelo zanimal za odvzem ribolova, kakor je to pri njem sploh navada. Kar si on "vtepe v glavo, bi moralo biti v dveh, treh dneh gotovo. Da je on v splošnem cel »zaletel« (smehn pričajo tudi slučaji pri zakupu Gaberšč in Tacna in ravno tako pri ureditvi vališča v Zellmljah.
Na vprašanje zastopnika privatnega tožilca Je priča izpovedal, da je g. Plemelj pokazal prav tako vnemo pri nakupu Lazzarlnijevega ribolova in da je ta ribolov danes v rokah bano_-vine. Pri ribolovu na Bohinjski Savi
g. Plemelj osebno, vsaj kolikor je njemu znano, ni imel nikakih interesov.
Vse varstvo rib je šlo pred vsem za to, da se ščitijo postrvi in je bilo glede sulcev določeno, da se bodo iztrebili, ker delajo škodo. Vsak ribič, ki se je odpravil na lov, je moral imeti s seboj kot spremljevalca zaupnika in ta je moral paziti na to, da se ni delala škoda, ki bi jo moral sicer ribič plačati, če postrvi ni bilo mogoče več rešiti. Ce pa so se dale postrvi še rešiti, jih je moral ribič takoj spraviti nazaj v vodo. Lov postrvi je bil za dobo dveh let tudi sploh prepovedan. Vrhovno nadzorstvo nad tem ribolovom je potemtakem imel prevzeti g. Plemelj, kjer se je poleti zadržal na Bledu.
Odlok je bil pravno utemeljen
Državni tožilec je nato vprašal ali se je odvzem pravilno izvršil. Priča je izjavil, da se je, kolikor se to njega tiče, čeprav je pozneje upravno sodišče ta odlok razveljavilo. Izvedeniško mnenje, ki ga je podal g. Plemelj po zakonu, ni predpisano in ni bilo neposredna podlaga za navedeni odlok, posebno pa še ni bilo to mnenje merodajno zaradi tega, ker g. Plemelj ni povedal ničesar novega. Na vprašanje zakaj je bil ravno obtoženec Kenda edini v vsej oblasti, kateremu se je samosvoj ribolov odvzel, Je priča dejal, da se je to zgodilo, ne zaradi njegove osebe, marveč zaradi tujsko-pro-metnlh ozirov, za katere je bil njegov ribolov posebne važnosti. Pri tem ni šlo za ureditev osebnih pravic, ampak za upravni ukrep. Dalje je ugotovil, da bi bil on, če bi bil takrat, ko je sestavil zadevni odlok, vedel za to, kar je izvedel po dražbi Kendovega ribolova od obtoženca Pustoslemška, oblastnemu komisarju prav gotovo nasvetoval, da se odlok ne izda, da ga ne bi javnost slabo razlagala, kakor se je pozneje, žal, zgodilo. V ostalem pa je še sedaj prepričan, da je bil odvzem ribolova pravno upravičen.
Vprašanje ali je privatni tožnik kot odposlanec oblastnega odbora 30. maja 1929, torej dva dni nato, ko je bil izdan odlok, vložil mladice, je priča potrdil. Obtoženec Kenda je bil obenem z uveljavljenjem odloka obveščen, da bo oblastni odbor poskrbel, da se bodo mladice vložile in posebno še, da se bo ribolov upravljal,
Načelnik Ivan Sancin
Kot vse dosedanje priče, je tudi njega sodnik vprašal, kaj mu Je znano o vsej zadevi. G. Sancin je potrdil svoje izjave, ki jih je že podal pri prejšnjih zaslišanjih. Dostavil pa je še to-le:
»Slišal sem od tedanjega pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, da se visoki krogi zanimajo za vališče pri Bohinju, ki je bilo tedaj pod ingereneo kmetijskega oddelka, ki sem mu takrat načeloval. Ker sem pa na drugi strani slišal, da se tudi g. Plemelj osebno zanima za vališče in ribolov, nisem prav verjel namestniku in sem zaradi tega celo slišal očitke, češ da nisem naklonjen omenjenim krogom, ker se protivlm izročiti vališče in ribolov. Pozneje sem se osebno informiral pri pristojnem ministrstvu v Beogradu in sem izvedel, da se višji krogi prav nič ne zanimajo za vališče, kvečjemu le za ribolov. V ostalem se sklicujem na svoje prvotne navedbe.«
Priča se ne ve spominjati, kdaj je bil v Beogradu. Nato je nadaljeval:
Intervencija v Beogradu »Leta 1925 sem dobil kot šef kmetijskega od-deleka poziv, naj ta oddelek odda vališče in ribolov v Bohinju šumski direkciji v Ljubljani. Tedaj sem poročal, da to odsvetujem, ker je nevarno, da bi vse skupaj prišlo preveč pod privaten vpliv ene osebe, ki se posebno zanima za oboje. Inž. Rejc in inž. Rustja ter še več drugih so mu povedali, da se g. Plemelj posebno zanima kot privatnik za vališče in ribolov v Bohinju. Z ozirom na to moje poročilo je ostalo vse pri starem. Takrat je bil nekega dne pri meni tudi g. Plemelj, vendar pa ne vem točno, kdaj ln ne zakaj.«
Razburljiv intermezzo G. Plemelj je tedaj pripomnil, da je postalo v^.oce teko.n let nerabno in da se ni upravljalo tako, kakor bi bilo potrebno. Proti temu gospodarstvu je nastopilo tudi SRD.
G. Sancin J« razburjen zavrnil pripombe g.
Plemlja in se skliceval na to, da je upravljal vališče najboljši slovenski in tudi jugoslovanski strokovnjak, profesor Franke. Za ribarstvo je oblast določila v proračunu tako malenkostne kredite, da je bilo pravo upravljanje vališča zelo težavno. Priča sam je iskal malenkostne dotacije za vzdrževanje tega vališča.
Dejal je: »Izjavljam odločno, da se je storilo več, kakor je bilo mogoče po tedanjih proračunskih možnostih in kreditih, ki jih je kmetijski oddelek stavil v ta namen. Vališče je oskrboval najboljši jugoslovanski strokovnjak profesor Franke, ki je izvežbal v ta namen tudi g. inž. Rejca, ki je potem upravljal ribje vališče in ki ga še danes vodi. Vse torej, kar je privatni tožnik g. Plemelj očital tedanjemu kmetijskemu oddelku, kateremu sem jaz načeloval, ni resnično. Za vsak posamezen in tudi najmanjši kredit je bilo potrebno posebne intervencije in posebne prošnje.«
Josip Zupan
je bil zadnja priča na današnji dopoldanski razpravi. Star mož je posestnik in lesni trgovec na Dovju. Izpovedal je, da so se leta 1929 oele tri mesece pogajali o podaljšanju zakupa lovišča, od katerega je bil del last občine Mojstrana, del pa last zemljišče zajednice.
»Lovsko-vzgojni razlogi«
Oba lastnika sta glede obnove zakupa sklenila, da se g. Plemelj iz lovsko-vzgojnih razlogov lovišča ne da v zakup. Ti lovsko-vzgojni razlogi pa obstoje v tem, da je g. Plemelj preveč streljal na ribe in da se na lovu ni vedel kot lovec. Na lovih je vselej preveč »od-streljeval«. Tako se je splošno govorilo. Sam pa se o tem ni prepričal.
Popravljen zapisnik
Oba lastnika sta potem sklenila, da se g. Plemelj izloči iz lovske družbe. Zapisnik o svojih sklepih je mojstranska občina poslala nato v odobritev v Ljubljano. Kmalu pa je dobila zapisnik nazaj, češ naj ga popravi, in naj to, kar je priča ravnokar omenil, v zapisniku izpusti, v ostalem pa, da se bo že vse primerno uredilo. Omenjeno lovišče, ki so se zanj zanimali višji krogi, so ti krogi nato tudi dobili.
Kdo je v Mojstrani lovil?
V	poslednjem času pa je priča izvedel, da je v onem delu lovišča, ki so ga vzeli v zakup omenjeni krogi, lovil privatni tožnik g. Plemelj sam.
Sodnik je zaključil pričevanje g. Zupana in je 10 minut pred 13. uro prekinil razpravo in napovedal, da se bo nadaljevala ob 15. Med živahnim komentiranjem občinstva, se je dvorana izpraznila. Ljudje so še na hodniku postajali in se med seboj živahno razgovarjali.
Popoldanska obravnava
Razprava se je vnovič napolnila do zadnjega kotička. Prvi je bil zaslišan
dr. Logar Franc
glede nastavitve rlbarskega izvedenca pri bivšem oblastnem odboru. Priča je izpovedal, da mu je bilo znano, da Je prosil za to mesto tudi inž. Jelačin, pa je bil imenovan na predlog svetnika Velikonje g. Plernčlj. Po mnenju dr. Logarja bi pa inž. Jelačin ne prišel v poštev za to mesto, ker je bil premlad in ni imel strokovnega in lokalnega znanja. O Plemlju, ki ga osebno ni poznal, je slišal samo to, da je bil pri Ribarskem društvu. Priči je tožilec g. Plemelj še pred odvzemom Kendovega ribolova pravil, da bi bilo dobro Kendov ribolov vzeti v zakup s pogodbo zaradi racijonalnega gospodarstva in ker bi to bilo v interesu tujskega orometa.
Druga priča
KotluŠek Heda
ie bila vprašana, kaj je g. Plemelj kot tržni nadzornik poročal glede dvora. Sodnik ji je pokazal neke akte. Kotluškova je spoznala, da jih je ona pisala.
G. Plemelj: »Prečitajte, to je referat Nj. Vel. kraljici«, nakar je sodnik ugotovil, da je ta akt koncept referata tičoč se med drugim organizacije dvorskega ribolova. Govori se v aktu tudi o slabem ribarskem gospodarjenju in bi bili zato potrebni dalekosežni ukrepi za zboljšanje tega stanja. Sodnik ugotovi, da koncept nima datuma in Je Plemelj original izročil N. Vel. kraljici osebno.
Pred zaslišanjem
polkovnika Milivojevima ie nastalo prerekanje med tožencem, tožiteljem in zagovornikom in je sodnik potem, ko je izjavil, da prerekanja ne bo trpel, pojasnil polkovniku Milivojeviču, da se izjavi predvsem glede razgovora med g. Pustoslemškom in g. Plemljem v predsobi oblastnega komisarja. G. oolkovnik je podrobno opisoval licitacijo Kendovega lova in kako je g. Pustoslemšek interveniral pri velikem županu glede tega lova in nato pri komisarju Natlačenu, vedno s trditvijo, da je odvzem lova le Plemljeva kaprica. Glede razgovora med g. Pustoslemškom in g. Plemljem v predsobi priča ne ve nič točnega. Govorila sta ostro in hitro. G. polkovnik je dalje izpričal, da njegova prva izpoved ni točno zapisana. Potem ko je g. Pustoslemšek prišel od velikega župana, mu Je dejal, da mu je veliki župan z ozirom na njegovo intervencijo o odvzemu Kendovega ribolova izjavil, da ni kompetenten. V predsobi sta se Plemelj in Pustoslemšek kratko, pa precej ostro sporekla. Be-ed ni razumel, ker sta hitro govorila. Nato so šli k oblastnemu komisarju Natlačenu, kjer je Pustoslemšek komisarju zopet podrobno pojasnil zadevo. Poklican je bil tedaj tudi referent dr. Dolinar. Na hodniku je nato srečal polkovnika privatni tožilec Plemelj in mu ponudil, če hoče, kakršnokoli že vodo za ribolov. To njegovo izjavo sem smatral bolj za ironično, n je g. Plemelj hotel z njo reči, da mi on 'ahko preskrbi lov, drugi pa ne.
Sodnik: »Kaj ste govorili z g. Kapusom?« Priča: »Z njim sem govoril tudi v tem smislu
o	tej zadevi.« G. Pustoslemšek vzklikne, da stoji v zapisniku... Sodnik odgovori, da je zapis-lik sploh napačen.
Priča dalje izpove, da se Je pri licitaciji Kendovega lova govorilo razno in je g. Pustoslem-ek govoril tako, da je priča sklepala, da je .dvzem Kendovega ribolova le Plemljeva ka-)rica kot uradnika oblastnega odbora. Ko so lili pri g. Natlačenu je razumel pogovor tako,
kot da je oblastni komisar v stvari dobro poučen in je na podlagi spisov pobijal Pustoslem-škove navedbe.
Sodnik: »Komisar dr. Natlačen je izjavil, da bi ne prišlo do odvzema Kendovega ribolova, če bi bil on vedel kako je s stvarjo.« Polkovnik: »O tem ne vem, kako je, to je pač osebna zadeva g. komisarja.« Nadalje je g. polkovnik na vprašanje, ali je veliki župan res dejal, da je škandal, ko mu je g. Pustoslemšek prečital neke dopise, izjavil, da o tem dvomi, spominja pa se, da je veliki župan rekel: »Ce je to res, kar trdi g. Pustoslemšek, potem je g. Plemelj obsodbe vreden.«
Zaslišan je bil
Josip Zupan
Po njegovem pričevanju je prišlo v zapisnik: »Kakor je g. Pustoslemšek zvedel, dvorna uprava za Plemljevo akcijo glede lova v občini Dovje ni informirana.«
G. Zupan je namreč izpovedal, da občina ni vedela, da je g. Plemelj prevzel ta ribolov v zakup za dvorsko upravo in na glavarstvu tudi niso vedeli nič o tem.
Nadaljna priča
gozdarski svetnik Šivic
je izjavil, da mu je šauta Leon povedal, da se za snežniški ribolov zanima tudi g. Plemelj. Plemelj sam pa mu ni povedal, da se dvor zanima za lovišče.
Sedanji lastnik tvrdke »Riba«,
Ogrinc Josip
je izjavil, da je šel nekajkrat čez mejo s tovornim avtomobilom, nikdar pa ne na nepo-staven način. Vselej, kadar je »Riba« dobila ribe ob času prepovedanega ribolova iz vališča v Bohinju, je imela za to tudi uradno potrdilo okrajnega glavarstva. Sodnik je pričo namreč vprašal, kdo je »Ribi« dobavljal ribe. G. Ogrinc je pojasnil, da so to bili razni dobavitelji. Na sodnikovo vprašanje, kaj ve o nekih ribah, ki so prišle čez mejo, je priča odgovoril, da je tvrdka dobila ribe vedno na zakonit način. Na vprašanje o nekem avtu, s katerim so se prevažale ribe, je g. Ogrinc pojasnil, kakor smo že omenili, da je šel nekajkrat z bratovim avtom v Trst po ribe. Pojasnil je še g. Ogrinc na vprašanje advokata dr. Šviglja, kako je bilo takrat s tistim jarkom pri Mengšu: G. Plemelj mu je naročil, naj kupi ribe kot poslovodja »Ribe«, ki bi se morebiti
I	nahajale v Izkopanem jarku. Jarka pa ni izkopal, ker je temu uprava graščine Apfaltern nasprotovala.
Nato je bil zaslišan
tovarnar Hribar Rado,
ki je sam ribič in lovec. Izpovedal je vse tako kakor prvič. Pojasnil je, kako sta imela s svakom Plemljem ribolove v najemu in kako Jih upravljata, in kako so z gospodarskih in s športnih vidikov racijonalni ali neracijonalni.
Zagovornik dr. Švigelj: »Potemtakem morate imeti veliko zgubo z lovišči, ki jih imate po vsej Slovenji, če jih upravljate iz športnega vidika in so nerentabilni?«
G. Rado Hribar je pojasnil, da imata samo 6 lovišč in ne po vsej Sloveniji in da on pač kot športnik lovi ribe, drugi pa plešejo ali igrajo karte ali karkoli.
Na sodnikovo vprašanje, kaj ve o Grebencu in Plemelju, ali je res pritiskal Plemelj na Grebenca glede njegovega lovišča, je g,-Rado Hribar Izjavil, da je g. Plemelj tudi njemu pravil, da bo Grebenčev ribolov mogoče uporabljal dvor. Pozneje se to ni zgodilo, ker se je izkazalo, da ta ribolov ni dober. Glede predočbe g. Zagorjana o ribolovi kneza Windischgraetza je g. Rado Hribar izpovedal, da je bil tedaj, ko se je g. Plemelj z Zagorjanom o tem pogajal, zraven in ni slišal, da bi Plemelj kaj rekel Za-gorjanovi ženi o tem, da bo ta ribolov za dvor. Po mnenju g. Rado Hribarja bi to tudi ne imelo nobenega smisla, ker je g. Plemelj že leto dni pred tem ta ribolov vzel v zakup. G. Rado Hribar je nato tudi izjavil, da je zlasti v Kresnicah od leta 1929 dalje res lovil Nj. Vel. kralj in drugi člani kraljevskega doma in njih gosti.
Zagovornik tožencev dr. Švigelj je hotel vedeti nato, kako so ribolovi obdačeni, nakar mu je g. Rado Hribar to pojasnil. G. Rado Hribar je tudi pojasnil kako je prišlo do obrekovanja
o	prevažanju rib čez mejo z dvornim avtomobilom. Njegova sestra ga. Plemelj je tedaj dobila od adjutanta Pogačnika naročilo, da naj gre v Trst po žive morske ribe. Odpeljala se je z dvornim avtomobilom v spremstvu orožnika. Ko se je vračala, je prišlo do incidenta na Planini, ki ga je povzročil Ljubljančan J. P. Avtomobil tega gospoda so namreč organi tam ustavili in ga preiskali, nakar je bil g. J. P. zelo ogorčen in je zahteval, da se preišče tudi dvorni avtomobil, ki se je moral tedaj tudi tam ustaviti. Organ, ki je avtomobil ustavil, se je dal zapeljati in je proti pravilom res preiskal tudi dvorni avtomobil in v njem našel morske ribe za dvor. Na ta način se je potem izcimila govorica po Ljubljani o prevažanju rib z dvornim avtomobilom.
Dr. Munda, višji državni pravdnik
je izjavil, da je tudi on kot tajnik Ribarskega društva sam reševal vse vloge, ko je bil predsednik dr. Robida, kajti tega večinoma ni bilo in je molče trpel to postopanje. Ravno tako je seveda delal g. Plemelj, ko je bil ■ tajnik tega društva. Glede revirja Vrhnika ve, da je slišal, predno je ta ribolov prevzel g .Plemelj, da se ta ribolov izrablja na neribiški način. Slišal je, kako so se ljudje v gostilni na Vrhniki norčevali, češ da hodijo sulci na travnik ob drsti. Slovensko ribarsko društvo samo ni prevzelo n: ti lovov, niti lovišč, pač pa ribarski odbor ali član ali klub društva. Ce je privatni tožilec g. Plemelj sodeloval pri ribarski uredbi ali noveli, mu ni znano. Glede ribolova Zidani most je bila stvar taka, da je društvo samo prevzelo v zjkup lovišče pod Plemeljevim imenom in ko se je prepričalo, da lovišče ni najboljše, je poverilo g. Plemelja, naj ga odda. Oddal ga je res dr. Drnovšku iz Maribora. Dr. Munda je izpovedal, da je bilo res v prvotnem osnutku oz. predlogu splošnega ribarskega zakona določeno, naj se vsi zasebni ribolovi odvzamejo proti odškodnini za državo.
Priča
veletrgovec Heinriliar
zaslišan glede očitka, da je g. Plemelj lovil ribe v njegovih revirjih, je izjavil, da je pri razgovoru z g. Plemeljem od tega izvedel, da so ribe v Kokri degenerirane, ker imajo povečane glave. In ko je Plemelja vprašal odkod to ve, mu je g. Plemelj odgovoril, da je preizkušal ribe za dvor. Ker je Plemelj grajal njegove vode, se mu je to zdelo zamalo in je šel. Razumel je torej g. Plemlja tako, kakor da je Plemelj lovil ribe v njegovem lovišču; ni pa izključeno, da je g. Plemelj mislil pri tem kako drugo, ne njegovo vodo.
Vladimir Kapus
je povedal, kaj mu je polkovnik Milivojevič rekel takrat, ko je g. Pustoslemšek interveniral pri velikem županu oziroma komisarju glede Kendovega ribolova. Polkovnik Milivojevič da se je izrazil ogorčeno proti Plemelju zaradi Ple-meljeve ponudbe, češ. da misli Plemelj, da se bo on pustil podkupiti. Nadalje je izpovedal, kako obilen je bil lov dveh ribičev v Kendovem ribolovu, za katerega se je trdilo, da je zanemarjen. Dva ribiča sta mu namreč pred '2 letoma rekla, da sta v teh vodah ujela dnevno okoli 92 lepili rib. To naj bi bil dokaz, da te vode nikakor niso bile zanemarjene.
Ga. Dragica Plemljeva,
žena privatnega tožilca g .Plemelja, je povedala, da so »Ribi« dobavljale blago razne velike tvrdke, da ni podjetje nikoli dobilo rib od Plemlja iz dvorskih lovišč, da so dobili morske ribe iz Šibenika in končno je pojasnila zopet, kako je bilo s tistim dvornim avtomobilom, ko je šla po žive morske ribe v Trst, za kar je imela posebno dovoljenje.
Pekovski mojster Ivan Svetina,
ki ga je najel g. Plemelj za čuvaja, je izpovedal, kako mu je g. Plemelj dolgoval plačo in ko ga je o neki priliki na lovu opomnil na to, je Plemelj odgovoril: »Ti... so mi dolžni milijon. Ko dobim denar, vam bom že plačal.« Svetina je prisegel na to, da je njegovo pričevanje resnično.
Bivša poslovodkinja v tovarni konzerv Pibernik gdčna. Slapar je izjavila, da je Plemelj pri njih naročil okoli 100 kg masti, konserv pa ne, še manj pa, da bi se izgovarjal, da so kon-serve poskusni vzorec za dvor. Če pa je kaj naročil naravnost iz tovarne na Vrhniki, ne ve. Gdčna. Prek Josipina, ki je bila knjigovodkinja v tovarni na Vrhniki, je vedela samo to, da je g. Plemelj res dolgoval tovarni neko vsoto in da ga je večkrat opominjala na plačilo, da pa so ji rekli, da njega ne sme kar tako opominjati, da je višja oseba. Naročila g. Plemelja pa ni videla. Da so njene izpovedi resnične, je prisegla.
Upravitelj graščine Križ pri Kamniku Kmetič Ivan je izjavil, da je prišel Plemelj lani tja in kratkomalo izjavil, da je ribištvo v grajskem ribniku last banovine in je začel kopati jarek, nakar ga je graščina tožila in je pri okrajnem sodišču v Kamniku tožbo izgubil. Rekel je tudi, da spada ribnik k Gameljščini, katerega je banska uprava prevzela od Lazzarinija.
Še enkrat zaslišani dr. Dolinar je izjavil, da bi bilo umestno, da bi g. Kenda naredil druge korake prede je stopil li komisarju dr. Natlačenu, če je menil, da se mu godi krivica.
čitanjc pismenih izjav in listin
Ob 18. uri je sodnik dr. Kobe za nekaj minut prekinil razpravo, nato je pa sledilo čitanje izjav dr. Rudolfa Andrejke, adjutanta Pogačnika, ministra Hribarja Ivana, restavraterja Krapša, Josipa Kunca, Dragotina Hribarja, dr. Tavčarja, dr. Spilerja, Plemlja, Ivana Jelačina, nato pa še čitanje pisem, .ki jih je pisal privatni tožilec g. Kendi ter še drugi spisi, kakor spisi banske uprave, upravnega sodišča v Celju itd.
Dokazno postopanje je bilo zaključeno ob 19-30. Po 10 min. odmoru so sledili p!adoyeri obeh težit el je v in branitelja.
Razsodba
Ob 9-80 so bila pledoyeri končani. Deželno-sodnl svetnik dr. Kobe je nato izrekel sodbo:
Po § 208 kaz. zak. sta bila oba obtoženca oproščena, tožitelj Plemelj pa nosi vse sodne stroške. V daljšem govoru je nato voditelj razprave objasnil stališče sodišča pri razsodbi. Vpošt e v a to se je, da so datirala vsa inkriminirana dejanja iz leta 1929 in da je treba vpo-števati milejši zakon za obtoženca. Pustoslem-šku se dokaz resnice ni posrečil po starem zakonu, po novem ;pa tega ni potrebno. Bil je v opravičljivi zmoti, kar je treba upoštevati. Pustoslemšek je bil prepričan, da je vse to res, kar je slišal o Plemlju. Ravnal je v dobri veri, da ni nekaj v redu in da so mogoči v ozadju privatni interesi. Razprava je poleg tega pokazala, da ne obstoja niti najmanjši dvom ali sum, da bi javna uprava delala proti interesu javnosti. Pustoslemšek ni imel s svojimi navedbami namena klevetati, temveč jih je uporabljal v svoj zagovor in smatra sodišče, da je ravnal v dobri veri in da se je s tem hotel razbremeniti.
Glede Kende je sodišče upoštevalo § 2 kaz. zakonika n pa zastaranje kot milejši okoliščini. Istega mišljenja je tudi glede privatne tožbe. Sodišče smatra, da je bil Kenda klican na sodišče v Radovljico, da poda pojasnila na zahtevo oblasti, ne pa kot obtoženec. Njemu, kakor tudi Pustoslemšku se je v mnogih slučajih posrečilo doprinesti dokaz resnice, sodišče pa smatra, da velja za druge slučaje opravičljiva zmota. Vloga na ministrskega predsednika je bila storjena radi razburjenja vsled odvzema ribolova.
Po zakonu § 303. nosi stroške tožilec Plemelj. Dovoljen je priziv na višje apelacijsko sodišče, tri dni po razglašeni obsodbi. Zastopnik privatnega tožilca dr. Tavčar je prijavil priziv proti razsodbi.
Konferenca o južnih železnicah
Beograd, 13. marca. AA. Od 17. do 21. marca t. 1. bo v Rimu mednarodna konferenca, M 'bo proučevala eksploatacijo linij bivših Južnih železnic. Naše prometno ministrstvo bo na tej konferenci takisto zastopano • svojo delegacijo.
Pravda za občinsLo cesto
Slov. Bistrica, v marcu.
V nekem dnevniku smo čitali pod naslovom »Zanimiva pravda za občinsko cesto« članek, v katerem člankar ugotavlja dejansko stališče o-beh strank, to sta občina Zgor. Bistrica in dr. Attemsova grajska uprava. Temu poročilu sledi v nedeljski številki istega lista poprava. Zaradi jasnosti smo se informirali o dogodku podrobneje in ugotavljamo, da je pri vsej stvari najbolj taugirana občina Zg. Bistrica, posebno pa posestnik Sovič, ki ima svoje posestvo in hišo ob tej cesti, v drugi vrsti pa vsi občani Zg. Bistrice in Sl. Bistrice. Uprava dr. Attemsovih posestev trdi, da je občina Zg. Bistrica sporno parcelo št. 920/2 prepustila upravi v last pred 40 leti, kar pa ne odgovarja, ker tozadevni sklep obč. odbora ni bil nikoli javno razglašen in tudi ni bil od nadzorne oblasti, t. j. okrajnega zastopa v Slov. Bistrici potrjen. Ali je tožitelj odnosno njegov prednik odstopil svojo zemljo na parceli št. 928/2 v Zgornji Bistrici v svrho graditve ceste brezplačno, ni znano in tudi ni razvidno iz uradnih spisov občin Zg. Bistrica. Sicer pa je bila zgradnja ceste po parceli 928 k. v Zg. Bistrici v interesu graščine, ki je cesto vedno največ rabila in jo še danes ■ največ rabi. Javna cestna razprava pred sodiščem v Slov. Bistrici nadalje zanika, da bi bil tožnik izključni posestnik občinske ceste parcele št. 920/2. Tožitelj jo je sicer največ rabil, za kar je imel pravico, ker je cesta javna, ni pa rabil ceste izključno. 40 let so vozili na sporni cesti poleg njega tudi drugi posestniki in občani občine Zg. Bistrice, kakor tudi slovenjebistriški občani.
Tožitelj je leta 1928 postavil zapornice in hotel izročiti posestniku Soviču ključ. Vršil se je pri občinskem uradu tudi poravnalni poskus med strankama, a je bil jalov. Posestnik Sovič ni hotel vzeti ključa, češ pot ne sme biti zaprta, ker je občinska. Nedeljska poprava trdi, da gre zato, da se zapornice odprejo, a v resnici gre za to, da se zapornice sploh ne postavijo. Zapornice je uprava dr. Attemsovih posestev že nekaj krat postavila, a so bile vsakokrat odstranjene. Imenovana cesta je že od nekdaj bila javna in so po njej vozili vsi posestniki, kakor so jo rabili tudi posetniki kopališča Rdečega križa in igralci, ki so hodili na tenis-prostor. Oba ležita na zemljišču graščine, ni pa s tem dana tudi pravica zapreti doliod do obojega. Res je, da gre uprava vsem društvom na roko in jih podpira, bo pa s takimi zapornicami uravnovesila vse skupaj. Kaj pomaga kopališč.e brez poti do njega. Tudi s samo pešpotjo ni pomuguno.
V popravku pravijo, da je bila cesta že petdeset let izven prometa, kar je netočno. Imenovano cesto uporabljajo nekateri posestniki Zg. Bistrice in Slov. Bistrice že od pomnenja in so jo uporabljali njih predniki. Dalje pravi, da je zgornjebistriška občina pot pripoznala kot graščinsko lastnino, kar ne odgovarja resnici, kakor je bilo ugotovljeno.
Zadeva je za našo javnost zanimiva, ker tnn-gira interese meščanov in tujski promet. Pot je krasno šetališče med potokom in starim grajskim zidom, ter veže najlepši del neposredne okolice z mestom. Mnogim posestnikom zemljišč pa je glede na lego njih zemljišč neobhodno potrebna. Splošna potreba torej zahteva, da odgovorni faktorji vzdržujejo svoje upravičene zahteve in branijo prosti promet na tej cesti.
Do te zanimive pravde pa je prišlo čisto iz malenkostnih vzrokov. Uprava graščine je postavila zapornice in tablo, kar je dala občina Zg. Bistrica odstraniti. Kakor ugotavlja javna ustna razprava pred sodiščem v Slov. Bistrici dne 1. febr. t. 1., je tožena stranka, t. j. občina Zg. Bistrica, tozadevno nastopila samo v izvrševanju svojih lastninskih in uradnih pravic in dolžnosti.
S PoEiorija
Ribnica, 12. marca.
Že smo mislili, da nas bodo zn letos zapustili veseli smučarji, toda debelo zapadli sneg jih je ponovno privabil na naše zasneženo Pohorje. Nekaj dni smo bili tako zameteni, da se ni hotel nihče napotiti v dolino, kajti opaziti ni bilo niti sledove poti. Tudi navdušeni smučarji so se premislili in počakali nekaj dni, preden so odšli na bele vrhove, ki so blesteli od neštetih kristalov snežink. Kdor si hoče navžiti lepote snežene narave, naj gre na Pohorje in videl bo, koliko romantike nudi preprosti gozd vrednemu obiskovalcu. Mnogim je napravila bela odeja veselja, a tudi mnogo užalostila. Tudi uboge gozdne živalice niso z veseljem sprejele visokega snega, v katerem so si z veliko težavo poiskale hrane. Drvarji so te dni našli celo srne, ki se niso mogle rešiti iz snega. Bile so žive, a toliko premražene in izstradane, da so v njihovi oskrbi že po nekaj dnevih poginile. Tudi ostala divjačina ima slabe čase, glad jo je prisilil, da išče hrane ob kočah, posebno lisice so stalni nočni obiskovalci. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju so se pojavili celo volkovi, ki puščajo žalostne sledove svojega krvoločnega početja.
Lovci imajo letos dovolj priložnosti dobiti lepih lisičjih kožic.
Drvarstvo in sploh spravljanje lesa je mora-
lo	precej zaostati, ker ni možno odvažati s hribov lesa.
Športniki-smučarji pa so zopet dali na ramo svoje »dilce« in odšli naužiti se zadnje lepote letošnje zime. In ko se zjutraj zgodaj oglaša zvon iz lin Sv. Antona, korakajo cele gruče veselih smučarjev ob nedeljah tja gori do belega Kopunarja iskat si najlepše zabave v snežni naravi.
Nemško-sovjetska pogajanja in Francija
Pariz, 13. marca. AA. Grdnerjev govor, kakor tudi industrijska pogajanja s Sovjetsko Rusijo, M jih vadijo nemški industrijci, so izzvala v tukajšnjih političnih krogih hudo ogorčenje. Mnogi napadajo Brianda, Nemčiji pa pravijo, da ne more več računati na francoske kredite, če ji je ruska kupčija dražja.
cfe Dravske	e
Dobičkonosna kriza
Koliko lepili in vzvišenih idej so že zasnovali veliki duhovi! Čisti so bili njihovi nameni, še čistejše njihove misli in bili so do globine duše prepričani, da bodo ž njimi svet odrešili in spremenili. Pa so prišli drugi ljudje, ki jim ni bilo do onega, ampak samo do tega sveta in so — lepe ideje uporabili za kupčijo. Eksploatirati so jih pričeli na debelo in na drobno. In iz svet odrešujoče ideje je nastala industrija. So pa tudi težka zla, ki morijo človeški rod, težka zla, ki trpinčijo stotine, tisoče, milijone. Dobri in pošteni ljudje se trudijo, da bi jih premagali in odstranili, da bi zopet razvedrili naše dni in pokazali svetu toplo sobice. Pa pridejo drugi, grdi ljudje, špekulanti, in napravijo tudi iz zla pridobitno podjetje, kupčijo.
Tudi danes tare svet veliko zlo, ki mu pravimo gospodarska in socijalna kriza. Tovarne se zapirajo, rudniki krčijo, trgovine in obrti opuščajo in stotine, tisoči, milijoni malih, na vsakdanji zaslužek navezanih ljudi morajo na ceslo. Brez posla iti zaslužka begajo okoli in nihče se jih ne usmili. In vendar, kdo bi verjel, so se tildi sedaj našli drugi ljudje, ki so iz krize napravili — kupčijo, dobičkanosno podjetje! Tem je kriza voda na mlin, od nje živijo in se redijo.
Poslušal sem zadnjič, seveda čisto slučajno, razgovor med delodajalcem, ki ga kriza ni prav nič oškodovala in med ubogim, lačnim brezposelnim delojemalcem. »Sprejmem vas,« je dejal gospod, »toda sa-mo za tako in lako plačo. Več vam ne morem dati, kriza je ...« In človek, ki je bil sestradan in obupan, je sprejel težko delo za plačilo, ki bi ga sicer mogli ponuditi samo otroku. Pa ni to še vse, kar sem hotel povedati, najhujše še pride! Gospod, ki je sprejel na delo nesrečneža, v resnici ni nikogar potreboval, ker imel je dovolj delavcev. Novega je sprejel samo zato, da je odpustil starega, kateremu je več plačeval!
Potem sem v nekem javnem lokalu poslušal drug razgovor. Gospod, ki mu gre pšenica bujno v klasje, je bil vprašan, če se bo udeležil te in te dobrodelne prireditve in če je član tega in tega narodnega društva? Pa se je gospod potrepljal po rejenem trebuhu in je dejal:	»Ne morem,
kriza je. Komaj da preživljam sebe in družino ...« Zvečer pa sem ga videl v baru, kjer je metal stotake in tisočake za — barsko plesalko. Desetih dinarjev za dobrodelni namen in desetih za narodno društvo pa ni imel, ker je — kriza . . .
. Pa sem naposled srečal še človeka, ki sicer ni bil gospod in ne delodajalec, ampak navaden, prav navaden potepuh, ki še svoj živ dan ni ničesar koristnega napravil in tudi za delo ne prijel. Pojavil se je pred vrati dobrega človeka in je dejal: »Lačen sem in za svoje otroke (ki jih nikdar ni imel!) nimam, da bi jih oblekel in prehranil. Brez posla sem, kriza je... Dajte mi par dinarjev.« In dober človek mu jih je dal. Potepuh pa je šel v gostilno in se napil, napil na račun — krize ...
Mar sedaj še dvomite, da je kriza lahko tudi dobičkanosua in da se na njen račun •lahko udobno, še prav udobno živi? Jaz ne dvomim, prav nič več ne dvomim.
finali.
Šoštanj
Gledališka predstava. Sokolsko društvo v Šoštanju priredi v soboto 14. marca ob 20. in v nedeljo 15. marca ob pol 16. uri v Sokolskem domu v režiji br. Robinščaka burko v 4 dejanjih »Njen korporal«. Vstopnina običajna.
Esperantski klub. Esperantski klub v Šoštanju je minulo soboto dovršil svoje redne vaje In se bodo odslej vršile po enkrat na teden ponavljalne ure radi izpopolnitve konverzacije.
^©i©v«ra/e p© zvezdi večernici
14.
Zamaknjen je obstal in le s težavo Je spregovoril: »To je naša zemlja, katero sva zapustila...« V neskončni daljavi pod njima je plavala velika, od eolnca obsijana krogla. Na njej so se prav dobro razločila velika morja in med njimi celine: Evropa, Azija, Afrika m del Avstralije. »Kakor igračka je, kakor žoga,« je vzkliknila vsa prevzeta Damca.
Vprašanje
Ljubljana, 13. marca.
Pišejo nam: Kot je znano, so odredila jugoslovanski škofje s pastirskim listom, da se bodo vršite na dan sv. Jožefa po vseli katoliških cerkvah Jugoslavije javne molitve za Hrvate in Slovence v Italiji. Nekatera društva nameravajo prirediti ravno ta dan plesne veselice, ki bi se lahko odnesle. Ali bi se ne spodobilo, da bi se tudi zares odnesle in preložile?
d Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine št. 19. z dne 15. marca 1931. ima sledečo vsebino: Zakon o prometu in kontroli umetnih sladil; Zakon o izpremembi in dopolnitvi člena 50. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece: december 1925. ter januar, februar in marec 1920.; Odločba o dnevnicah ambulantnih poštnih uslužbencev; Naredba, kako je postopati, da se preprečijo poplave in njih kvarne posledice; Razglas o plačevanju izrednega cestnega prispevka avtobusnih podjetnikov; Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931.; Razne objave iz »Službenih novin«.
d Vodeči oglasni zavod »Publičitas« d. d. v Zagrebu je izdal svoj novinski katalog za 1. 1931 bogate	vsebine. Oglaševalci zahtevajte	ga.	825
d Ciril Metodove spomladanske in velikonočne razglednice se prodajajo po trgovinah, trafikah in družb, pisarni, Beethovnova ulica št. 2.
I	Srčne,	živčne in ženslie bolezni	\
(	se uspešno zdravijo	/
)	v DOBRNI	\
\	Do 15. junija kompletno 20 dnevno	(
/	zdravljenje (autobus, hrana, stanova-	)
\	nje, kopeli in zdravnik) za Din 1200"—.	(I
/	Prospekti zastonj 1	039	))
d Lovska zbornica v Ljubljani. V smislu pravil Slovenskega lovskega društva je imenoval ban štir,i zastopnike kraljevske banske uprave Dravske banovine v Lovsko zbornico in sicer: dr. Stareta Leona, načelnika upravnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani, dr. Vončino Fr„ načelnika splošnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani, ing. šivica Antona, šumarskega inšpektorja v Ljubljani, ing. Urbasa Janka, šumarskega višjega svetnika v Mariboru. Glavna skupščina Slovenskega lovskega društva v Ljubljani pa je izvolila v Lovsko zbornico tri delegate in dva namestnika in sicer: dr.Lovrenčiča Ivana, odvetnika kot predsednika SLD v Ljubljani, dr. Ravniharja Vladimira, odvetnika v Ljubljani, dr. Bavdeka Josipa, sodnika v Celju, dr. Souvana Huberta, drž. pravobranitelja v
Zločin togotne ženske
Pred okrožnim sodiščem v Splitu se vrši te dni razprava proti ženi nekega Marina, ki je v togotni besnosti svojemu možu z nožem prizadejala 13 ran, svojega pastorka pa umorila. Marin se je s svojo sedanjo ženo spoznal in oženil pred 3 leti. S seboj v zakon je pripeljal 3 otroke, ki jih pa mačeha ni mogla živih videti, ampak jih je pretepala, kadar je le mogla. Oče pa je branil svoje otroke in je pretepal ženo. Pri nekem takem pretepu pa se je ženska tako raztogotila, da je zagrabila za dolg kuhinjski nož in zabodi 1 z njim svojega pastorka, možu pa je prizadejala 13 ran.
Pred sodiščem se je togotna ženska zagovarjala, da ni vedela v svoji togoti, kaj počne. Državno pravdništvo zahteva za žensko smrtno kazen, sodba pa še ni izrečena.
b Obsojeni bivši davčni uradniki. Pred sodiščem so te dni razpravljali o tožbi, ki jo je vložilo državno pravdništvo proti trem bivšim davčnim uradnikom zaradi prodaje kronskih bonov privatnim strankam. Obtožnica pravi, da so prodajali bone strankam, ki so prihajale plačati davek. Te stranke so obtoženci nagovarjali, naj plačajo davek raje s kronskimi boni, ki so jih tudi takoj ponujali strankam v nakup oziroma v zameno. Državno pravdništvo je bilo mnenja, da so obtoženci s tem oškodovali državo, zagovorniki pa so uaglašali, da so samo disciplinarno odgovorni, škode pa država direktno ni trpela. Sodišče pa je bilo mnenja, da je za obsodbo že dovolj, če so z boni le trgovali, ker je uradnikom prepovedano in je obsodilo dva obtoženca na 3 mesece, enega pa na dva meseca zapora.
b Velik požar v Zagrebu. V Zagrebu sta pogoreli v noči na 12. t. 111. dve tvornici: tvornica nogavic »Zvono« in pa tvornica »Higiea«. Ta požar je bil eden največjih, kar jih pozna Zagreb v zadnjih letih. Ogenj se je vnel v drugem nadstropju tvornice »Zvono«. Opazili so ga najprej delavci, ki so delali še ponoči na akord. Delavci so takoj obvestili o požaru požarno brambo, ki je takoj prihitela na pomoč z vsem svojim aparatom. Pri tej priliki se je zopet pokazalo, da ima Zagreb prešibko požarno brambo. Ogenj se je širil z neverjetno brzino in kmalu je bila vsa streha v plamenu. Požarna bramba je takoj uvidela, da je nemogoče ogenj pogasiti in je zato poskušala obraniti pred ognjem vsaj sosedna poslopja. Posebno velika je bila nevarnost za bližnjo tvornico olja, kjer so bile nakopičene velike zaloge lahko gorljivih stvari. To tvornico pa so rešili. Prebivalstva v okolici goreče tvornice se je polastil silen strah. Tam stanujejo večinoma siromašni ljudje, ki so
Ljubljani, Lipovška Gažperja, sreskega načelnika v Murski Soboti; slednja dva kot namestnika delegatov SLD. Izmed sedmero članov je imenoval ban načelnika dr. Stareta Leona za predsednika Lovske zbornice, dr. Ravniharja Vladimirja pa za njegovega namestnika.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
398—2
d Vreme. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 758-8, termometer —2-8, relativna vlaga 75%, megla; v Mariboru je kazal barometer 769 3, teran neter —4, mirno, relativna vlaga 82%, oblačnost 10. Najvašja temperatura je bila v Ljubljani 1-8, najnižja —3-6; v Mariboru najvišja 16, najnižja —4 C.
Ejubljana
■ Novoimenovani docent na juridični fakulteti v Ljubljani g. dr. Jurkovič Joso prične predavati v torek 17. marca ob 11. uri dop. v zbornični dvorani univerze z uvodno besedo: Demokratizacija uprave.
■ Sokolska župa Ljubljana. V nedeljo 15. t. m. ob 11. dop. se vrši v veliki dvorani na Taboru žalna spominska svečanost ob lOletnici prerane smrti blagopokojnega br. dr. Ivana Oražna, prvega staroste ujedinjenega jugoslo-venskega Sokolstva. Članstvo ljubljanskih in okoliških društev se pozivlje, da se udeleži svečanosti v kar največjem številu, da počasti s tem spomin velikega pokojnika in odličnega Sokola. Zdravo! Župna uprava.
B Vsem pevkam in pevcem, ki so sodelovali v nedeljo 8. marca na prvem koncertu Hubadove župe, se podpisana uprava najiskreneje zahvaljuje! Častno in dostojno ste proslaviti svoj pevski praznik, z vzorno disciplino ste dokazali, da sme javnost od Vas pričakovati še večjih uspehov. Vse priznanje zlasti izceuljuoljanskim zborom, ki se niso strašili truda in stroškov, da so prišli na svoj letni pevski praznik. Uprava Hubadove župe JPS v Ljubljana.
B Sokoli — pevci! Sokolska župa Ljubljana priredi v nedeljo 15. t. 111. ob 11. uri na Taboru žalno manifestacijo ob 10-letnici smrti br. dr. Ivana Oražna, prvega staroste Jugoslovenslcega Sokolskega Saveza. Zapeli bomo Prelovčevo na-grobnico »Zadnje slovo« (Poljana toži) in Foersterjev© kantato »Umrl je mož«. Pred komemoracijo bo ot) 10. uri pevska vaja v godbeni sobi na Taboru, vhod s severne strani v podpritličje, levo. V civilu z znakom!
E Javna produkcija gojencev ljubljanskega državnega konservatorija. Opozarjamo na javno produkcijo, ki bo v nedeljo 15. t. m. v Filharmonični dvorani. Program je skrbno izbran, v resnici popolnoma koncerten. Prvič nastopi na javni produkciji tudi orkester konservatoristov, ki bo igral Haydnovo simfonijo v d-duru. Pred
v silnem strahu za svoje skromne hišice pre-čuli vso noč pod milim nebom in pomagali požarni brambi. Škodo cenijo na 6 milijonov dinarjev, ki pa je skoraj popolnoma krita z zavarovalnino. Oblasti so začele takoj preiskovati vzrok požara, a rezultatov preiskave doslej še niso objavili v interesu preiskave same.
b Ujet morski pes. V korčulskem kanalu so predvčerajšnjem vlovil morskega psa, ki ga je
3	111 in ima močno zobovje. Za ta eksemplar se je zanimal prirodoslovni muzej v Splitu. Brzojavil je zato in ponudil nakup. Toda prejel je ta-le odgovor: »Brzojavka je prišla prepozno, ribo so pojedli Korčulani.«
b Škoda vsled potresa. Po najnovejših vesteh je pri zadnjem potresu trpela precej tudi Bi-strnica v srezu Negotin na Vardaru. Tam je potres porušil 15 hiš Slovencem in Hrvatom, ki so pribežali iz Istre. O tem so bila obveščena oblastva, ki so oškodovanim Slovencem in Hrvatom nudila najnujnejšo pomoč. Ugledni zastopniki beguncev so odšli na teren, da vidijo, kakšna je škoda, ki so jo utrpeli naši rojaki, ki so se morali s svoje rodne grude doseliti v južno Srbijo.
b Nove hiše na potresnem ozemlju. Glede zgradbe novih hiš namesto porušenih in popravila poškodovanih hiš je bilo sklenjeno, da se po naredbi ministra za socijalno politiko Preke in generalnega inšpektorja dr. Štamparja zgra-de nove hiše po modernih higijenskih predpisih. Kolikor se ne bi mogel uporabiti materi-jal porušenih hiš, bi se dobavil nov materijah Los za te hiše bo dala na razpolago državna šumska industrija »Doberlin«, s katero razpolaga ministrstvo za gozde.
b Nova bolnica v Beogradu. V Beogradu namerava občinska uprava zgraditi novo bolnico z oddelki za kirurgijo, za notranje bolezni in za porodništvo.
b lz letala je skočil. V sredo popoldne je v višini 1500 metrov delal pilot-izvidnik Šeruga nad Novim Sadom vratolomne vaje. Ker pa ni bil privezan, je padel iz letala in bi se bil brez dvoma ubil, da ni pravočasno odprl padala in se s padalom srečno spustil na tila.
b Desetletnica osvobojenja, V Baški na otoku Krku so te dni zborovali zastopniki vseh občim otoka Kirka, da se dogovore glede proslave 10-letnice osvobojenja otoka Krka. Desetletnico bodo praznovali 25. in 26. aprila. Pri tej priliki bodo otočani izročili krasno zastavo vojni ladji »Uskok«, obenem pa bodo odkrili spominsko ploščo. Pri odkritju spominske plošče bo govoril dr. Trinajstič.
b Mož in žena skoro istočasno umrla. V Mačkovcu pri Kraševcu je umrl predvčerajšnjim ugleden posestnik Pavle Spasič. Umrl .je ob
11.	uri ponoči, 10 minut kasneje pa je umila še njegova žena. Ljudje domnevajo, da sta bila oba zastrupljena.
Haydnovo simfonijo bo imel odlični strokovnjak prof. dr. Josip Mantuani kratek govor o llaydnu in njegovih simfonijah. Sedeži po 10,
6	in 4 Din so v predprodaji v Matični knjigarni,
■ Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana vabi na svoj XII. redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto 14. t. m. ob pol 20. (pol osmi uri zvečer) v lastnem lokalu na Kongresnem trgu 1/11.
■ Lutkovni odsek na Taboru ponovi jutri 15. t. 111. ob 15. uri narodno pripovest »Martin Krpan« v 8. slikah. — To je prvi poizkus, da obudimo v srcih mladine ponos in zanimanje za stare narodne umotvore, ki bi drugače zapadle v nezaželjeno pozabljenje. Zato pričakuje lutkovni odsek, da bo cenjeno občinstvo blagovolilo upoštevati trud za dosego cilja in obilno posetilo predstavo.
■ Sokol II. vabi na svoj va 1 č k o v dne 14. t. m. v Kazino vse vesele in veselja željne ljudi posebno pa še Jožice Jožete, da se v prijetni družbi pozabavajo in ob zvokih prvovrstne godbe po-godujejo. Vstopnina 10 Din.
■ V društvu »Soča« nastopi v soboto 14. t. 111. ob pol 21. uri v salonu pri »Levu« kot predavatelj g. dr. Mis Fran ta, mestni zdravnik v Ljubljani, ki bo govoril o preobremenitvi z delom zl ti ~ duševnim delom. Za sobotno predav j -g. dr. Misa je zelo veliko zanimanje. Zato prosimo vse člane, prijatelje in zlasti mlade zakonce, da ne zamude lepe prilike slišati poučno zdravniško predavanje. Vstop vsem prost.
| »S. Ul. <031. »VNEBOVZETJE" j
■ »Družabni večer« kluba koroškili Slovencev v Ljubljani« se vrši v soboto 14. t. 111. ob 20. uri zvečer v hotelu Štrukelj. Nastopi pevski odsek. Pridite vsi!
■ Gostovanje japonskega gledališča v ljubljanski operi. Opozarjamo na edino gostovanja pravega, pristnega japonskega gledališča v Ljubljani. Ansambel šteje 27 oseb, vsebina iger bo lahko razumljiva, saj jo bo podajal v slovenščini pred začetkom vsakega komada konferen-cier g. Jan. Japonski teater je brez dvoma edini svoje vrste, kjerkoli so ti igralci gostovali, jim kritika in publika daje najsijajnejša priznanja. Pravktir gostuje japonski teater v Zagrebu, pred par dnevi pa je absolviral štiri večere v beograjskem gledališču. Podrobnosti o japonskem teatru bomo priobčili v nedeljo. Predprodaja vstopnic se že vrši pri dnevni blagajni v operi.
■ Iz gledališča. Lipahova izvirna komedija »IGavni dobitek« se vprizori drevi ob 20. uri v ljubljanski drami za abonma reda C. — V soboto 14. t. m. vprizori ljubljanska drama izvrstno Nušičevo komedijo »Gospa ministrica«, ki je v letošnji sezoni 17 večerov napolnila naše gledališče. Sobotna predstava sfe vrši izven abonmana po globoko znižanih cenah, to je, sedeži v parteaju so od 20 Din navzdol, ložni sedeži po 18 in 14 Din. — V nedeljo popoldne ob 15. uri se ponovi Golieva vesela pravljica »Pnineezka in pastirček«, zvečer ob 20. uri pa Krleževa/drama »Gospoda Glembajevi«. Za obe predstavi veljajo znižane dramske cene. — V operi se vprizori drevi prvič v letošnji sezoni opera »Cavalleria rusticana« in »Glumači«. V obeh operah poje prvo tenorsko partijo znani češki junaški tenorist Oto Masak. Odličen gost je član Narodnega divadla v Pragi in gostuje v Ljubljani radi strogo odmerjenega časa samo enkrat. Sodelujejo gg. Tbierryjeva, Poličeva, Majdičeva, Španova, Primožič, Janko, Grba, in Mohorič. Dirigent g. Neffat. Predstava je izven abonmana. V soboto se ponovi opereta »Dijak prosjak« z g. Gostžčeni v naslovni partijii. Abonma D. — V nedeljo popoldne se vprizori »Car in tesar« z g. Grbom v naslovni partiji. Hudomušnega župana van Betta poje priljubljeni basist g. Križaj, ostala zasedba: ga. Poličeva, gg. Gostič, Kovač, Janko, Zupan in drugii. Dirigent g. Štritof. Zvečer ob 20. uri se pa ponovi Weinbergerjeva opera »Švanda dudak« z g. Jankom v naslovni vlogi. Nastopijo gg. Poličeva, ga. Tbierryjeva, gg. Marčec, Zupan, Mohorič, Sekula, Simončič, baletni zbor in drugi. Diri-g t ravnatelj Polič. Obe nedeljski predstavi se vršita izven abonmana po znižanih cenah.
■ Iz policijske kronike. V noči na četrtek sta dva mlada človeka zlezla po lestvi v neko hišo na Ambroževem trgu. Stražnik ju je zalotil in ju odpeljal na stražnico, misleč da sta tatova. Ker pa sta povedala in dokazala drug vzrok svojega nočnega obiska, so ju izpustili. — Albertu B. je neka ženska ukradla v nekem lokalu na Sv. Petra cesti aktovko s slikami in fotografijami v vrednosti 1000 Din. — Zaprli so in izročili sodišču nekega H. M., pleskarja iz Trsta, ker je obdolžen tatvine kolesa. — Zaprli so tatinsko družbo: Stanka J., Ivana P., Ivana S. in Ivana K., ker so kradli po Ljubljani in okolici.
■ Nesreča pri smučanju. 231etna zasebna uradnica Jelenc Mimica iz Vižmarij se je včeraj d ,-oldne smučala. Pri tem je padla tako nesre čno, da si je zlomila levo nogo.
Bled
Kino Bled predvaja danes in jutri ob običajno določeni uri krasen film »Pat in Patachon« med ljudožrei.
Žiri
Sprememba posesti. Na javni dražbi, ki se j* vršila dne 9. t. m., je bilo prodano posestvo g. Kopač Antona, les. trg. v Stari vasi. Kot najvišji ponudnik je kupil posestvo g. Kopač Jernej, svečar v Ljubljani.
Jz dhpugih
Gel/e
* Za Sattuerjev* proslav« na Jožefovo ob 16.35 v dvorani Ljudske posojilnice, na kateri bo pevsko društvo »Maribor« izvajalo Sattner-jev oratorij »Vnebovzetje«, se dobijo vstopnice v knjigarni Goričar & Leskovšek ter v Slomškovi tiskovni zadrugi.
* Predavanje. Prof. dr. Ilešič Fran predava v Celju v sredo 18. t. ra. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma o »Novih problemih Slovanstva«.	.
* Celjski mestni avtobus je začel včeraj zopet redno vozi ti v Savinjsko dolino ter v Dobrno.
Na ostalih progah se vrše še poskusne vožnje, ker so ceste še zelo zasnežene in v slabem sta-
J1* Razstava Jakopičevih slik bo v pondelje<k in torek v Ljudskem domu. Razstavljene bodo samo taka Jakopičeva dela, ki so v posesti Celjanov.	_________________________
j IB. 111. tP3t. , VNEBOVZETJE" |
* Mariborski avtobus, ki radi snega in slabe ceste v sredo in četrtek ul vozil, je včeraj začel včeraj zopet -redno voziti.
* Nezavesten se je zgrudil v četrtek dopoi: dne v čakalnici okrožnega urada v Vodnikovi ulici moški. Ker ni imel pri sebi nobenih listin niso vedeli, kilo da je. Službujoči zdravnik je sam9 ugotovil močan napad radi sruie hibe. Poklicali so takoj rešilno postajo, ki je nezavest neža z rešilnim avtomobilom odpeljala v javno bolnico, kjer so ga obudili k zavesta. Izkazalo se je, da je neznanec poleg bolnice stanujoči 27-»letni Vogelsang Franc, delavec pn
oskrbništvu. Vogels&nga so zaeuki at obdržali v bolnici,
^tavibov
m Proslava Finžgarjeve šestdesetletnice. Naše Narodno gledališče bo proslavilo danes zvečer šestdesetletnico zaslužnega popularnega pisatelja Frana Serafina Finžgarja z vprizoritvijo »Verige«, drame iz kmečkega življenja. Slavnostni govor bo pred predstavo govoril pisatelj prof. dr. Ivan Dornik.
in Poziv vsem pevskim društvom. Da se pripravi in izvrši pristop k Jugoslovanski pevski zvezi ki je nujen zaradi varovanja koristi, pristopnih vsem pevskim organizacijam, se vabijo vsa pevska društva v Mariboru in v okolici, ne glede na število njihovega članstva ali na druge posebnosti, da pošljejo svojega zastopnika na prvo posvetovanje, ki bo v ponedeljek, dno 16. t. m. zvečer ob 20. uri v sobi št. 6 Glasbene Matice v Mariboru, dr. Tominšek.
m Gradbena in uporabna dovoljenja. Na seji mestnega sveta v četrtek zvečer so se podelila sledeča gradbena dovoljenja: Ubaldu Nassim-beniju za zgradbo trinadstropne trgovske in stanovanjske hiše v Oražnovi ulici 8, za zgradbo trinadstropne stanovanjske hiše v Gospejni ulici It. 9 in za zgradbo trinadstropne trgovske ln stanovanjske hiše v Strossmayerjevi ulici št. 8; Hranilnici Dravske banovine za zgradbo trinadstropne trgovske in stanovanjske hiše v Slovenski ulici št. 12; Okrajnemu cestnemu odboru za povečanje skladišča na Vojašniškem trgu 6 in dr. OBankeju za zgradbo prov. garderobe v Koroščevi ul. 25. Uporabna so bila izdana: Ivanu Bračunu za prizidek za delavnico in Jugoslovanski udruženi banki za preureditev prvega nadstropja hiše štev. 46 na Aleksandrovi cesti.
m Odgoditev občnega zbora Zdravniškega društva. Občni zbor Zdravniškega društva v Mariboru ne bo jutri, dne 15. t. m., kakor je bilo prvotno javljeno, temveč pozneje.
ni Gostovanje Sokolov v Hočah. Dramski od sek Sokola Maribor I. bo gostoval jutri v Ho Sah. V tamkajšnjem Sokolskem domu bo priredil ob 15. uri akademijo z uvodnim predava njem prof. Roberta Kende.
m Razstava lrancoske grafike in knjig. Francoski krožek v Mariboru bo priredil pod pokroviteljstvom okrožnega inšpektorja gosp. dr. Pr. Schaubacha in mestnega župana g. dr. Al. Juvana od 22. do 31. t. m. v mali Unionovi dvorani razstavo moderne francoske grafike in umetniško izdelanih knjig. Razstava bo odprta vsak dan od Id. do 17. ure.
m Zastoj v avtobusnem prometu. Zaradi snez nih zametov ne vozi avtobus med Mariborom ln Ptujem ter Mariborom in Gornjo Radgono.
m Trg za ribe. Včeraj so bile na mariborskem trgu samo morske jegulje in polenovke. Prodajale so se po 25 do 30 dinarjev.
m Sestanek staršev skavtov. Jutri v nedeljo ob 11-15 bo v državni realni gimnaziji sestanek staršev skavtov. Vabljeni so vsi starši.
m Razstava preprog. Državna tkalnica pre prog v Sarajevu je včeraj otvorila v veliki kazinski dvorain razstavo svojih izdelkov, preprog in vezenin. Razstava bo odprta do 16. t. m.
m Interesentom za naselitev v južni Srbiji Vsi oni Primorci, ki se zanimajo za naselitev
v	južni Srbiji in bi radi izčrpnih pojasnil, naj se zglasijo jutri v nedeljo oh 10. uri dopoldne v gostilni pri »Vipavcu« v Frankopanski ulici 11.
m Zopet artistke. V četrtek zvečer je prišel neki mariborski pravnik v neki variete, kjer so se mu pridružile štiri artistke, pile in jedle na njegov račun in napravile zapitka 620 Din, katerih gost seveda ni hotel plačati. Zadeva bo prišla pred sodišče. Ali se taki škandali v Mari boru res ne dajo zatreti?
m Napad na delovodjo. V četrtek je kaznjenec Anton Arh, zaposlen v mizarski delavnici tu-
•	kajšnje moške kaznilnice zaradi nekega posva rila in opomina napadel delovodjo Ivana Kaniča ter ga s strojnim ključem tako silovito uda ril po čelu, da mu je prebil kožo in kost. Kanič se je nezavesten zgrudil na tla in so ga morali piepeljati v bolnico.
ni Nezgoda. Na poledenelih tleh je v četrtek popoldne padla pred stolnico na Slomškovem tr^rit 421etna Marija Kušarjeva ter si zlomila desno roko. Prepeljali so jo v bolnico.
m Aretacije. V četrtek so bili aretirani: Neža R. radi tatvine; Rafael P. in Franc R. radi suma tatvine ter Marija N. zaradi vlačuganja, prepo vedanega povratka in tajne prostitucije.
m Karambol. Včeraj dopoldne se je na Ptuj' ski cesti zaletel posestnik in živinski prekupče valeč Gjuro Peras iz Varaždina s svojini dvo
vprežnim vozom 8 tako silo od zadaj v voz posestnika Vinka Vauhnika iz Sv. Miklavža, da se je zlomilo oje. Razen tega je razbil 60 jajec. Pri zaslišanju je Peras trikrat navedel napačno ime, naposled je pa nastalo škodo poravnal.
m Aretacija sleparja< Dne 1. januarja letos je prišel k šoferju A. O. v Beogradu Jožef Eferl, brezposelni delavec iz Radvanja pri Mariboru ter mu pripovedoval, da se je odkar se nista videla, izučil mesarstva ter ustanovil veliko trgovino z živino. V Beograd da je prišel zaradi pogajanj z vojnim ministrstvom za dobavo mesa mariborski garniziji. Potem mu je pa še povedal, da mu je trenutno zmanjkalo denarja ter ga zaprosil za posojilo, katero mu bo povrnil, čim se vrne v Maribor. Rojak in sošolec je Eferlu verjel in mu posodil ves svoj denar 750 Din. Na povračilo je seveda zaman čakal, zato je zadevo prijavil policiji. Eferla dolgo niso
mogli izslediti, v četrtek pa so ga nenadoma po odgonu prjpeliali iz Vinkovcev. Pri zaslišanju je Eferl dejanje priznal in bil včeraj izročen sodišču, kjer mora odsedeti tudi še neko staro 14 dnevno kazen.
m Dva tatinska bratca. V četrtek zvečer sta se čevljarskemu mojstru Josipu Babšku s Pragerskega predružila v gostilni Antona Gregore-tiča v Mesarski ulici brezposelna delavca, 30-letni Rafael P. in 2tletni Franc R. Ker sta tožila, da sta brez posla, jima je Babšek plačal pol litra vina. Pri teni sta sopivca opazila, da ima mojster nekaj stotakov in mu, da sani ni vedel kdaj, izmaknila 200 Din ter izginila. Popivala sta nato po raznih gostilnah, dokler ju okradeni Babšek in stražnik nista izsledila v Vetrinjski ulici, ko sta prihajala iz gostilne »Pri zlatem konju«. Pri preiskavi so našli pri njima samo še 47 Din, drugo sta pognala po grlu.
Senzacijonalen beg ljuWpr ' ega trgovca
Oškodoval je svoje upnike za četrt milijona Din in hotel pobegniti v inozemstvo. - Sodišče je obtoženega Liebermanna oprostilo radi
pomanjkanja dokazov
Ljubljana, 13. marca.
Pred senatom trojice, ki mu je predsedoval sodni svetnik Kralj, sosodnika pa sta bila gg. Avsec in Kobal, se je danes vršila zanimiva obravnava proti Liebermanu Sehaji - Pesahi, rojenemu 1. 1892 v Gluhovu - Černigoju v Rusiji, mozaične vere, oženjenemu, trgovcu v Ljubljani, Gradišče 14, še nekaznovanemu, v preiskovalnem zaporu. Obravnava, za katero je vladalo veliko zanimanje v ljubljanskih trgovskih krogih, je trajala ves dopoldan in še popoldne do 15. ure. Obtoženčev zagovornik je bil dr. Vrtačnik, državno pravdništvo pa je zastopal državni pravdnik dr. Lavrenčak.
Obtožnica.
Liebermann je meseca februarja lani prispel kot ruski emigrant iz Italije v našo državo, kjer je začel kupčevati z manufakturo. Z začetnim kapitalom 60.000 Din si je najel v Gledališki ulici 8 trgovski lokal, blago pa dobavljal od Industrije platnenih izdelkov d. *. o t. v Jaršah, od tvrdke Mayer in tvrdke Josip Medved v Ljubljani.
S prvo družbo je stopil obdolženec v trgovske stike 23. aprila 1980. Blago je kupoval fiksno in ga je imel plačati v 90 dneh. Zadnje blago je prejel 9. septembra 1930, njegov dolg pa je znašal 6. novembra 1980 107.208 Din.
Pri tvrdki Mayer je kupil blago takoj februarja 1930 ter do oktobra 1930 račune v okroglem znesku 140.000 Din sproti plačeval.
Oktobra 1930 se je zglasil pri tej tvrdki s svojim sorodnikom Brainingom Šeligom trdeč, da bosta začela skupaj trgovati. Ker je imela tvrdka Mayer ugodne informacije o tem novem kompanjonu, je dovolila obema kredit do 100 tisoč Din in še je tudi obdolženec 18. oktobra 1930 pismeno obvezal, da bodo kupci plačevali tvrdki direktno po položnicah.
Na ta način mu je tvrdka oktobra in novembra 1930 izročila blaga, za katerega dolguje osumljenec še 42.943 Din.
Razen teh treh dolgov dolguje obdolženec tudi še Rajku Lukmanu za prodani mu avto ostanek 25.000 Din, Nikolaju Miljutinu 5000 dinarjev, tvrdki Žužek na zaslužku za popravilo avtmobila 8165 Din, Filipu Bizjaku za kožuh, ki ga je kupil ženi, ostanek 3500 Din in Matiji Vrtačniku za dobavljene mu vzorce z Dunaja 161*50 šil.
Te dolgove je tedaj obdoležnec imel, ko je izpraznil neopaženo svoje stanovanje in svojo trgovino, naložil na avto vso svojo zalogo blaga in 15. decembra 1930 zapustil Ljubljano.
Ko so upniki zaznali za ta njegov odhod, ki je sličil begu, so ga po policiji 27. decembra 1930 ustavili v Mariboru, nakar je bilo še preostalo blago z avtom vred zaplenjeno, obdolženec sam pa je bil aretiran. Pri tej priliki so našli pri njem blaga tvrdke Mayer za 7549 Din, Industrije platnenih izdelkov v Jaršah za 8046 Din in tvrdke Medved za 19.629 Din.
Pri razmotrivanju obdolženčevega obnašanja pri njegovih kupčijah od meseca septembra 1930 dalje, se poraja utemeljen sum, da je ravnal že takrat z namero, da ogoljufa svoje dobavitelje na ta način, da jim izvabi kolikor mogoče veliko blag, to blago razproda in z izkupičkom izgine iz naše države.
Poudariti je tudi, da je bil obdolženec pred aretacijo že prezadolžen in da je trošil svojim dohodkom nesorazmerne vsote.
Najbolj pa govori za sum, da je hotel obdolženec svoje dobavitelje ogoljufati, dejstvo, da jim je skrbno zamolčal, da bo moral kot ruski emigrant v kratkem zapustiti našo državo.
Predpisi ministrstva za notranje zadeve so jako strogi, ker zabranjujejo podaljšanje biva nja v naši državi ruskim emigrantom in odrejajo, da jih je treba prisiliti, da zapuste našo državo. Osebam, ki so dobile dovoljenje za nekaj mesečno začasno bivanje v naši državi, kakor obdolženec, se čas bivanja sploh ne sme po daljšati, razen v slučajih težke bolezni.
Obdolžencu so morali biti vsi ti predpisi znani.
Ko je obdolžencu potekel rok, določen za bi-vonjo v naši državi, je vložil 30. oktobra prošnjo’ za podaljšanje roka za eno leto, ta prošnja pa mu je bila odbita in je bilo policiji celo naročeno, da poroča o obdolženčevi izselitvi do 10. janua’ la 1931.
Značilno je, da je obdolženec spočetka do meseca septembra 1930 dobavljeno mu blago v redu odplačeval; ko si je s tem pridobil zaupanje dobaviteljev, pa je začel naročati večje količine, ki jih pa ni več odplačeval.
Končno je izginil iz Ljubljane, izpraznil je preje stanovanje in trgovino in je ostanek blaga razprodajal med potjo proti državni meji
ZasliSanjc obtoženca in prič.
Obtoženec je na predsednikovo vprašanje, ali se čuti krivega, izjavil, da se ne čuti. Pri Industriji v Jaršah je kupoval mesečno za 50 do
60.000	Din blaga in ga vedno točno plačeval. Ves /as svojega bivanja v Ljubljani se je tru dil, 'da dobi dovoljenje za nadaljnje bivanje v Jugoslaviji. Dne 5. decembra je dobil obvestilo od banske uprave, da mora do 31. decembra 1930 zapustiti Jugoslavijo. Bil je brez denarja,
zato je sklenil, da odpotuje na Češko in si tam pri sorodnikih preskrbi denarja. V dokaz, da ui mislil pobegniti, je navajal račune, ki jih je poravnal še tik pred svojim potovanjem v Maribor.
Egidij Šetina, ravnatelj tovarne v Jaršah, je izpovedal, da je obtoženec napravil nanj najboljši vtis, ker je v redu poravnaval svoje obveznosti. Ker ga po zadnji kupčiji ni bilo delj časa v Jarše, se je odpeljal v Ljubljano in je zvedel od gospodinje, kjer je Liebermann stanoval, da se je odpeljal s svojo ženo iz Ljubljane in da je vzel vse s seboj. Pred božičem je prejel pismo od njega iz Maribora, da se v kratkem zglasi pri njem in da bo vse poravnal. Med tem pa so ga že prijeli.
Zaslišani so bili še: prokurist tvrdke Mayer Karol Tekavčič, trgovec Josip Medved, trgovski sotrudnik pri Mayerju Otujec, družabnik tvrdke »Elite«Auerbach, prokurist tvrdke Mayer Pirc, obtoženčeva žena Terezija Liebermann, uradnik dir. drž. žel. Kustovski in gospodinja Mundova, pri kateri je Liebermann stanoval. Ta je izpovedala, da je Liebermann pred svojim potovanjem docela izpraznil stanovanje. Izpovedi ostalih prič so bile več ali manj obtežilne.
Zagovornik dr, Vrtačnik je v svojem govoru poudarjal, da ni nobenega dokaza za namero obtoženca, da bi prevaril oškodvane tvrdke. Zato se naj obtoženca oprosti.
Po kratkem posvetovanju je nato predsednik Kralj razglasil
oprostilno razsodbo.
Obtoženi Liebermann je bil oproščen, oškodovanci pa so se zavrnili na civilno-pravno pot.
V	razlogih sodbe je predsednik Kralj poudarjal, da je sodišče oprostilo Liebermanna radi
Siomanjkanja dokazov za zločinstvo prevare. Ko e Liebermann čul, da je oproščen, je stopil k svoji ženi, jo objel in se začel jokati od razburjenja. Jokala je tudi njegova žena.
v Pek ral« pred mariborskim sodiščem
Ubijalec obsojen na pet let težke ječe.
Maribor, 13. marca.
Pred senatom trojice tukajšnjega okrožnega sodišča, katerega so tvorili deželno-sodni svetnik Lenart kot predsednik in okrožna sodnika Kolšek in Ažman kot volanta, se je danes zagovarjal 331etni posestnikov sin Ivan Lešnik iz Vrhovega doila, obtožen, da je dne 25. maja 1. 1. v Pekrah ubil svojega sokrivca Simona Graceja. Državno pravdništvo je zastopal gosp. dr. Zorjau, obtoženca pa je zagovarjal odvetnik dr. Makso Snuderl. Po navedbah obtožnice je dne 25. maja 1930 popivala v Robičevi gostilni
v	Limbušu večja skupina kmetskih fantov. Ker pa so bili že preveč pijani, jih je gostilničar posadil na cesto. Od tu so krenili v Pekre, kjer so v Povšetovi gostilni dalje pili. Toda tudi tam so se obnašali tako, da so morali lokal zapustiti. Ko so bili že na cesti, se je prepir med njimi razvil do pretepa, v katerem so uporabljali, nože, kole in tudi sekire. Pokojni Simon Gracelj je hotel z bojišča že pobegniti, a Ivan Lešnik se je pognal za njim ter ga tako močno udaril z uhljem sekire po glavii, da mu je zdrobil lobanjo. Smrtno ranjenega so Graceja prepeljali v bolnico v Maribor, kjer je 28. maja umiri. Sodišče je razsodilo, da je obtoženi Lešnik kriv uboja ter ga obsodilo na pet let težke ječe in na enako dobo izgube častnih državljanskih pravic.
Poplave v Zireh
Žiri, 12. marca.
Včeraj je vse jutro močno deževalo in sneg je kar vidoma kopnel. Z vseh gričev od Rovt pa do Trebija so drli hudourniki, tako, da je Sora kmalu prestopila bregove in v par urah se je žirovska dolina spremenila v jezero. Ra-kulščica je v Stari vasi predrla nasip ter se razlila po cesti. Promet se je vršil v dopoldanskih urah samo s prevozom. Potnik ljubljanske tvrdke Peteline je hotel vodo prebresti, a je po nesreči zabredel v neko jamo, iz katere je zlezel moker kot miš in oduesel nekoliko praske. Opoldne pa so napravili provizoričen most. Tudi Sora je pretila, da zalije cesto pri žirovskem mostu, a na srečo so jo propusti sproti požirali. Hudournik Osojnišca je za nekaj časa zaprl promet proti Logatcu. Žirovci so polni skrbi opazovali razburkane valove ter se spominjali na zadnjo poplavo, ki je napravila v dolini milijonsko škodo. Edina sreča je, da so glavni hudourniki regulirani in ovinki presekani, da se voda sproti odteka. Veliko smolo so imeli sejmarji, kajti ravno ta dan imamo v Zireh pred-postni semenj. Ze prejšnji dan so si postavili kolibe, a zjutraj so jih zopet podrli, pospravili blago ter brez vsakršne kupčije odrdrali proti Logatcu in Škofji Loki. Na cesti proti Škofji Loki, ravno na meji logaškega in kranjskega sreza, je Sora poplavila dobršen dol ceste. Prehod je bil do opoldne nemogoč. Vsled tega je imel poštni avto lVs-urno zamudo. Istotako so morali čakati sejmarji, da je voda nekoliko upadla. Kaj takega se jim menda v Žireh še ni prigodilo. V popoldanskih urah je pričelo snežiti in svež sneg je ponovno pobelil hrib in dol.
Smrtna nesreča v šenov-skem rudniku
Senovo, 12. marca.
Globoko je pretresla vso širšo in ožjo okolico vest o smrtni nesreči v senovskem premo, govniku, katere vzrok je najbrž neprevidnost, Vtorek je delal svoje dnevno delo v premogovniku na Reštajnu okrog 191etni mladenič Franc Abram, doma iz Malega Kamna. Kraj Mali Kamen je oddaljen od Rajhenburga per. cej.
Kako je prišlo do težite nesreče, ki je terjala še tako mlado žrtev. Kakor že gori omenjeno je delal v torek dopoldne v rovu na Reštajnu Franc Abram. Nahajal se je baje na mestu, kjer prihaja v rov železna košara po žici, kakor je to sploh pri premogovnikih ali rudnikih v navadi. Košaro je pa, kakor se domneva, opazil šele najbrže v zadnjem trenutku, gotovo je bil zatopljen v delo. Hotel se je še rešiti, vendar je bilo že prepozno, kar je postalo tako usodno za mladega človeka.
Košara ga je zadela na glavo,učinek je bil strašen. Franc Abram je obležal mrtev pod košaro.
O težki nesreči se je takoj razvedelo. Pokojnega Franca Abrama, bodo prepeljali v Koprivnico prt Rajhenburgu, kjer bo nesreSnei pokopan. Pokojnik je bil pri dolu vedno zelo vesten ter je bil sploh jako zabaven in vesel fant med svojimi prijatelji je bil radi tega zelo priljubljen. Zato ni čuda, da je tudi te nesreča še posebno globoko zadela. Še v nedeljo je v neki tukajšnji gostilni veselo igral na harmoniko, a dva dni pozneje ga je že zalotila smrt. Naj v miru počiva na koprivnicam pokopališču.
Nesrečno praznoverje
Škocijan, 11. marca. Žalostna resnica je, da je še precej ljudi, ki verujejo v vraže. Pred pičlim tednom je v neki bližnji vasi pičil škorpijon, ki se je najbrže nahajal v gozdni stelji, v nogo kravo nekega posestnika. Ker je noga hitro otekala, se je začel gospodar bati za kravo. Premišljeval je, kako bi jo otel in slednjič se je spomnil na nekega moža, ki uživa radi svojega znanja obče spoštovanje, da mu kravo »zagovori«. Dasiravno je bila že pozna noč, je vendar poslal po njega, rekoč: »Ce je ta ne bo rešil, je ne bo nihče«. Mož, ki je vedno rad ljudem na razpolago, se je tudi sedaj prošnji takoj odzval in se odpravil k posestniku; še prej si je pa ogledal Dularjevo knjigo o živinozdravništvu. Ko si je kravo ogledal, je gospodarju velel, naj da kravi požreti par kozarcev slivovke in naj oteklo nogo masira. Posestniku pa to ni bilo dovolj, ampak je prosil, naj kravo še »zagovori«. Končno se je mož prošnji udal in začel mrmrati nad kravo nekake »zagovorne« besede in mu pri odhodu dal košček kruha, rekoč: »Ko boš moje nasvete izpolnil, ji daj požreti še ta kruh«. Gospodar je bil trdno prepričan, da je mož kravo »zagovoril«. Kakor se čuje, je krava ostala pri življenju In praznoverni možak je zelo zadovoljen.
Slovenska Bistrica
Občni zbor Rdečega križa v Slov. Bistrici je bil 10. t. m. ob 20. uri zvečer v hotelu »Beogradu«. Občni zbor je bil izredno dobro obiskan. Poročilu odbornikov je sledilo volitev novega odbora, ki se bistveno ni spremenil.
Uisiteljiščnice drž. žen. učiteljišča prirede danes 14. t. m. v Slovenski Bistrici akademijo s pestrim programom.
Sokolstvo. Propagandno smučarsko tekmo prireja sokolska četa v Tinju na Pohorju. Stair-tailo se bo v nedeljo dopoldne ob 11. uri pri cerkvi Sv. Urha v dveh skupinah. Prvi bodo st a rt ali domačini, potem pa gostje. Proga je dol. a 5*5 km in bo markirana.
Avtobusni promet na progi Celje - Maribor in obratno je bil za nekaj dni ukinjen zaradi velikih snežnih zametov. Tudi naše pohorske vasi sr lot>oko zamedene, 'ako da je vsak promet nemogoč.
Slovenj gradeč
Influenca razsaja pri nas vedno huje. Skoraj ni človeka v našem mestu, ki bi ne obolel na tej bolezni.
Velik vihar in sneg je bil pri nas, kakršnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Med viharjem je celo grmelo in bliskalo, kakor poleti. Suho-dolnioa in Mislinja sta precej nara&tld.
Sokolska predavanja. Preteklo sredo je predaval strokovni učitelj br. Jenko: »O sokolskih ustanoviteljih«. Temu predavanju sledi predavanje učitelja br. Mrovljeta: »O sodobnih sokolskih delavcih« in strokovnega učitelja br. Sovreta: »O Tyršu«. Predavanja so za novo-vstopivše člane otbezna!
Šesttedenski kmetijski tečaj je zaključen. Predavanja je obiskovalo povprečno 50 oseb. Uspeh tega tečaja gotovo ne bo izostal.
Agilnost .šahovskega kluba«. Tukajšnji 3>ša-hovski klub? je v preteklem letu priredil dva klubska turnirja, in sicer turnir z »Mariborskim dijaškim klubom« in s šoštanjskimi šah i-sti. .Lansko leto je bilo odigranih preko 150(1 partij.
Kočevje
Sokolsko društvo Kočije priredi v počaščo-nje spomina dr. Oražna komemoracijo ob 10 letnici njegove smrti v nedeljo 15. t. m. ob 11. uri v hotelu »Trst«. Vabljeni vsi. — Odbor.
Skrilj pri Kočevju. Pri nas ln v okolici je začelo pretekli petek snežiti in deževati, čez noč je na drevju sneg zmrznil, v soboto in nedeljo pa je deževalo in sproti na drevju primrzljevalo. Pod težo ledu se drevje v gozdovih in dreves-njakih pripogiblje in lomi, da je groza. Lomijo se drevesa do 50 cm premera. Kaj tacega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Zajci in srne so se umaknile nevarnemu bivanju v gozdovih in zbežali so tudi divji prašiči.
Diipl. agr. A. Jamnik.
Kolonizacija dobrovoljeev v naši banovini
Aktualno postaja vprašanje kolonizacije do-brovoljcev v naši banovini. V to svrho bo na razpolago zemlja v Prekmurju in nekaj je bo menda tudi na Dolenjskem. Izgleda, da bo do-brovoljcev zemljiških interesentov toliko, da bo za njiihovo zadovoljitev v smislu zakon si potrebnih kakih 250 ha zemlje.
Po veliki večini pripadajo ti dobrovoljci inteligenčnim poklicom in se vsi prav gotovo ne nameravajo pečati s kmetijstvom kar neposredno, da bi se na zemlji dejansko naselili, niti ne bodo teh posestev deloma mogli, deloma ne želeli voditi v lastni režiji, niti v zakupu, ampak bodo Zemljišča poprodali. Kupcev, Id bi dobro plačali, ne bo,' reflektanti za nakup tudi ne bodo mogli bogvekaj nuditi in gotovo je, da bo večina te površine v najboljšem slučaju na škodo dobrovoljeev, kmetijstva in nacionalnega gospodarsko komaj ekstenzivno izkoriščana.
Pričakovati je, da večina dobrovoljeev ni tako premožna, da bi vsak zase na svoji zemlji postavil potrebna poslopja in bil ,v stanu nabaviti moderen inventar. Oddajanje zemlje v zakup po posameznih parcelah pa jim ne bo nudilo posebnega materijalnega haska, poleg tega morajo računati na izropanje zemeljske rodnosti, ki je v takih primerih neizogibna. S tem se z vsakim letom v progresivni meri slabša vrednost zemlje za bodočo prodajo, kakor tudi zmanjšuje možnost prodaje same, neglede na vse druge neugodne okoliščine.
Obrnimo kakor hočemo, toda v vsakem primeru bo lastnik-dobrovoljec še slabše odrezal, kakor če bi sam gospodaril posredno ali neposredno.
Vsak dobrovoljec niti ne more sam obdelovati zemlje. Vsi pa lahko gospodarijo skupno in to ekonomično ter zato tudi uspešno, ki bi jih bilo možno spraviti v eno ali več bližjih gospodarskih celot. Tako bi nastalo eno ali več veleposestev, ki bi imela pred malim obratom mnogo prednosti. Mesto n. pr. 50 hiš, bi zadostovala ena ali dve, mesto 50 hlevov, 50 kašč, 50 pidov d. dr. bi zadostovalo mnogo manj zidu in druge opreme.
Uredba in oprema takega novo nastajajočega obrata more biti mnogo bolj gospodarska in raoijonalnejša, kakor pa ona malih obratov. Le bolj »pilharska« uredba in oprema vsake
Gospodarske vesti
\y Odlikovanje našega gospodarstva. Odbor aa organizacijo mednarodnega seijma v Solunu je odlikoval naše ministrstvo za ^trgovino m industrijo, Ivi je organiziralo udeležbo naše dr-Snve na tem sejmu z Grand prixom in z »lato kolajno. Nadalje je bilo odlikovanih z zlato kolajno 34 jugoslovanskih tvrdk, ld so razstavile v našem paviljonu na tej razstavi.
. X Opozorilo lastnikom obveznic vojne »kode. Ker po zakonu pravica na izplačilo amortiziranih obveznic dva in pol odstotne rente voljno škode zastara v 5 letih, izgubijo vrednost vse obveznice, ki so bile amortiEiraiie pri prvem in drugem žrebanju za amortiziranje obveznic vojne škode v januarju 1925 in 1926, v kolikor niso izplačane. To so obveznice sledečih serij: 02, 148, 152, 214, 408, 555, 1240, 1838, 2075, 2567, 2578, 2661, 2690, 2775, 3045, 8315, 3642, 3663, 4066, 3, 284, 404, 407, 633, 796, 816, 1654, 1753, 1858, 1868, 2295, 2408, 2635, 2676, 2882, 8180, 3215, 3301, 3486, 3538, 8685, »3761, 4143, 4212, 4342. Oddelek za državne dolgove in državni kredit opozarja s tem javnost, naj nihče ne kupuje niti sprejema teh obveznic, ker ne dobi zanje nobenega plačila.
X Kartelna pogajanja jugoslovanskih in romunskih lesnih industrijalcev na Dunaju. Kakor smo že poročali, so se v sredo pričela na Dunaju pogajanja jugoslovanskih in romunskih lesnih veleindustrijalcev, ki nameravajo ustanoviti kartel za izvoz lesa iz obeh držav. V skupnem delu in sporazumno hočeta obe državi organizirati izvoz lesa na vsa tržišča. Jugoslovansko delegacijo vodi dr. Milan Ulmansky, bivši ravnatelj tvrdke S. H. Gutman, Belišče, in sedanji generalni ravnatelj »Šipada«, največjega lesnega koncerna, pri katerem je udeležena tudi država. Inicijalor teh pogajanj je minister za šume in rude g. ing. Dušan Sernec. Kako se naj ta kartel praktično izvede, to se bode razvidelo Se le tekom pogajanj.. Vsekakor bo pa ta kartel, če se ustanovi, v sedanji splošni katastrofalni gospodarski krizi kar največjega pomena.
X Občni zbor delničarjev PAB. Skupščina delničarjev Privilegirane agrarne banke se vrši dne 28. marca ob 9. dopoldne v Beogradu v bančnih prostorih. Radi udeležbe na skupščini je potrebno deponirati akcije do 18. t. m. pri Narodni banki ali Poštni hranilnici v Beogradu in filijalah v državi ali pri Državni hipotekarni banki ali Privilegirarni agrarni banki v Beogradu.
y Indeks con na debelo. Narodna banka priobčuje sledeče indeksne cene na debelo: rastlinski proizvodi (1926 enako 100) 735 (januar 71-7); živinski proizvodi 78'1 (januar 82); 'kovinski proizvodi 82-l (januar 84‘9); industrijski proizvodi 73’1 (januar 72-8); skupni indeks za februar 74'8 (januar 75'7); izvozni proizvodi 74-9 (januar 76-2); uvozni proizvodi 71-1 (januar 72'5). Indeksna števila za februar kažejo, da so cene na debelo v teni mesecu padle za približno eno točko napram cenam v januarju. Največ je padel indeks živinskih proizvodov (za 3-9 točk), indeks kovinskih proizvodov je padel za 2-8 točk, industrijski indeks je neznatno popustil. Pač pa izkazujejo rastlinski proizvodi, ki so od julija lanskega leta stalno padali, porast za l'& točk. Skupina izvoznih proizvodov je popustila za 13 točke napram januarskemu indeksu, skupina uvoznih proizvodov pa za nad 1 točko.
X Predavanje dr. Slavka Seče rova na Nizo-aemskem. Zavod za pospeševanje zunanje tr-
izmed 50 malih kmetij bo zahtevala toliko denarja od posameznika, da vnaprej lahko rečemo, da se v celoti ne bo nikdar izvedla, četudi bi vsak dobrovoljec že danes posedoval potrebni denar. V skupnosti pa je stvar izvedljiva in bi jo dobrovoljci izvedli z majhnim hipotekarnim kreditom tudi brez lastnega denarja. Petdeset posameznikov, strnjenih v eno gospodarsko celoto in 250 ha zemlje, je lepa, kredita sposobna sila. Pri tem vsak lahko ostane pri dosedanjem svojem poklicu, ekonomijo bi pa vodil sposoben strokovnjak.
Za izvedbo takega načrta tudi ne bi bila potrebna kaka uradna komasacija zemlje. Vsak dobrovoljec-lastnak bi tudi še nadalje bil lastnik tistega zemljišča, ki mu je dodeljeno, tudi mapa in meje se formalno ne bi izpremenile, komasiran bi bil samo interes po gotovi pogodbi (zadruga, delniška družba).
V danih okoliščinah bi v Prekmurju bilo možno ustvariti racionalno žitarsko gospodarstvo (morda celo precej mehanizirano), ali kombinacijo žiitarskega in krompirnega gospodarstva dopolnjenega s primerno mlinsko industrijo ali krompirno sušilnico in slično. Obsežnejša živinoreja v takem zadružnem gospodarstvu, posebno za Prekmurje ne bi bila primerna, ker bi uredba in oprema po mojem mnenju zahtevali preveč kapitala. Seveda vnaprej ni mogoče delati načrtov, zato sem navedel le primere.
Danes, ko se vsled napredovane tehnike v vsem gospodarstvu uveljavlja racionalizacija in možnostna mehanizacija, ko se zato vse združuje v veleobrate, je tudi v kmetijstvu stremljenje po združevanju v velike gospodarske enoto ne samo razumljivo, ampak tudi potrebno, ker le tako se ustvarja večja sposobnost tako glede produkcije, kakor tudi končnega gospodarskega uspeha.
Interesentom-dobrovoljcem svetujem, da se medseboj pogovorijo in izmenjajo misli, kaj in kako naj ukrepajo, da bo za njihovo, kakor tudi nacionalno korist najbolje. Ako so si v tem že vnaprej na čistem in ako bi se odločili za skup o izkoriščanje dobljenih zemljišč, jim bo s tem še pravočasno dana možnost, da se jim zemija .dodeli tako, da bo ustvaritev take skupne gospodarske enote tudi dejansko možna.
goviine je prejel poročilo nizoz*-msko-jugoslova n sk e zbornice za trgovino v Rotterdamu o dveh perdavamjdh g. dr. Slavtka Še če rov a, in sicer o predavanju dne 25. februarja v Rotterdamu in o predavanju 27. februarja v Amsterdamu. Obe predavanji je priredila, kakor smo že poročali, navedena trgovinska zbornica. Bili sta prav dobro obiskani in nizozemsko Časopisje priznava, da sta docela uspeli. Predavanji sta dosegli svoj oiilj. Dr. Slavko Sečerov je opisal gospodarski položaj naše kraljevine, možnosti njenega razvoja in opozoril zlasti na možnost plasiranja inozemskih kapitalov v Jugoslaviji. Razen tega je dr. Sederov stopil v osebne slike s posameznimi zakupniki nizozemskega gospodarstva in financ. Poedinoi so zahtevali razne intervencije, informacije in pravne nasvete.
Borzna poročila
dne 13. marca 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 13. marca. Amsterdam 22-835, Berlin 13'545—13'575, Bruselj 7'9409, Budimpešta 9-9304, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7'9916 do
8-0216, London 276’73, Newyork 56-845, Pariz 222-90, Praga 168-32-169-12, Trst 298-16 do
298-36.
Zagreb, 13. marca. Amsterdam 22-805 do 22-865, Dunaj 799-16—802-16, Berlin 13-545 do 13-575, Bruselj 794-09 bi., Budimpešta 991-54 do 994-54, London 276-33-277-13. Milan 297-25 do
299-25, Newyork ček 56-745—56-945, Pariz 221-9 do 223-9, Praga 168-32—169-12, Curih 1094-40 do 1097-40. Bukarešta 34—34-50.
Dunaj, 13. marca. Amsterdam 285-25, Atene
9-2165, Beograd 12-4913, Berlin 169-37, Bruselj 99-16, Budimpešta 124-02, Bukarešta 4-2313, Ko-penhagen 19010, London 34-5625, Madrid 77-10, Milan 37‘2675, Newyork 711-80, Pariz 27'84, Praga 21-0725, Sofija 5-155, Stockholm 190-55, Curih 136-85.
Beograd, 13. marca. Amsterdam 22-8000 do 22-8650, Berlin 13-5450—13-5750, Budimpešta 991-50—994-52, Dunaj 799-16—802-16, London 276-33—277-13, Milan 297-19—299-19, Newyork 56-7450—56-9450, Pariz 2221-90—223 90, Praga 168-32—169-12, Curih 1094-40—1087-40.
Curih, 13. marca. Beograd 9-1250, Pariz 20-34, London 25-24875, Newyork 519-70, Bruselj 72-45, Milan 27"225, Madrid 56"50, Amsterdam 208-35, Berlin 123-70, Dunaj 73-06, Sofija 3-765, Praga 15-40, Varšava 58-20, Budimpešta 90-615.
Vrednostni papirji • Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 13. marca. Državni papirji: 7% inv. posojilo 88—88-50 (88), vojna škoda ar. 422-75 do 423 (423, 423-50), kasa '422-50—423-50 (422-5 do 423), marec, april 423 d., maj 423—423-50, junij 423—423-50 (423), december 423—423-50 (423), 4% agr. obv. 51\50—52\50 (52-50, 53), 1% Bler. 82-50—83-25 (83-25). 8% Bler. 93 do 93-25, 7% pos. hip. b. 82-50—83-50. Banke: Hr-vatska 50 d., Praštediona 900 d., Udružena 190 do 192, Ljublj. kred. 127 d., Medjunarodna 69 d., Narodna 7800 d. Industrije: Sečerana Osijek 280—290, Trboveljska 302—305, Slavonija 200 d., Vevče 129 d.
Beograd, 13. marca. 7% inv. pos. 88, 4% agr. obv. 52, 1% po3. hipot. b. 84, 7% Blaire 83 do 83-50, 8% Blaire 93-50, 6% Begi, obv. 71-75, vojna škoda 422-50—423, uit. junija 424 do 424-75, Narodna banka 7750.
Dunaj, 13. maja. Bankverein 16-40, Kreditni zavod 4670, Dunav-Sava-Adria 15-20, Prioritete 88-10, Trbovlje 41-60, Leykam 3-60.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 13. marca. 7% Blaire 82-50—83. Newyork, 13. marca. 8% Blaire 92-25—93, 7% Blaire 83—84, 7% pos. drž. Hip. banke 81-50 do 83-50.
Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, promet: 2 vagona pšenice.
Novi Sad, 13. marca. Koruza: baška, sremska garant. 87-50—90, april, maj 92-50—97‘50. ladja Dunav, Sava predčasno suha 93—95, maj 95 do 100. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: koruza trdna, ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 20 vagonov, koruza 34, moka 9 vagonov.
Soinbor, 13. marca. Pšenica: baška okolica Sombor 147-50—152-50. Koruza: baška 85—90, april 90—95. Fižol: baški mešani 170—180. Otrobi: pšen. baški 105—110. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 89-50 vagonov.
Budimpešta, 13. marca. Tendenca: nedoločena. Promet: srednji. Pšenica: marc 15 S9 -16-15 (15-88—15-90). maj 16-22—16-60 (16-29—16-30). Rž: marc 11-28 (11-15-11-18), maj 11-63-11-70 (11-45-11-50). Koruza: maj 13-03-13-33 (1314 do 13-16), julij 13-37—13-50 (13-35—13-37).
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet: 2 vagona oglja.
<$p©2?f
Mariborski zimskošportni podsavez.
V nedeljo dne 15. marca priredi podsavez smuški izlet preko Pohorja v Ribnico na Pohorju, kjer se vrši isti dan ogled za postavitev smuške skakalnice.
Zbiravilšče udeležencev v soboto, dne 14. marca v koči na Klopnem vrhu (dostop iz postaje Fala) in v koči na Pesku (dostop preko Klopnega vrha ali pa direktno iz postaje Sv. Lovrenc na Poh. oziroma iz Konjic). Odhod prve skupine iz koče na Pesku v nedeljo zjutraj preko Planinke, Jezerskega vrha, event. tudi kratek odcep na Veliko Kopo. Druga skupina odide v nedeljo dopoldne iz Peska preko Planinke, Jezerskega vrha v Ribnico. Udeleženci iz Savinjske doline se ločijo event. lahko od Jezerskega vrha v Mislinje. Na ta način je omo-gočeua soudeležba iz vseh krajev.
Po zadnjem snegu se lahko pričakuje prijetno smučanje ter se računa na obilen odziv.
Odhod udeležencev iz Maribora gl. kol. v soboto popoldne z vsemi vlaki.
Razne Testi
Grška reprezentanca, ki igra jutri z našim teamom, je že prispela v Beograd.
Prvenstvo v Mariboru bi se moralo pričeti že to nedeljo, a je bilo zaradi slabega vremena odgodeno,
Francija : Nemčija igrata letos prvikrat meddržavno nogometno tekmo. Srečanje se vrši v Parizu. Nemci se z vso vnemo pripravljajo. Igralci trenirajo že dalje časa pod vodstvom saveznega trenerja Nerza. S posebnim vlakom se odpelje v Pariz tudi 10.000 kibicev.
Carnera in Sharkey se bosta boksala koncem junija za naslov svetovnega prvaka, kajti komisija za boks države Newyork »smatra Schme-linga še vedno za diskvalificiranega«.
Nova lahkoatletska zvezda. Ob priliki nedavnega dvomatcha med univerzama Oxford in Cambridge v Angliji, je bil prava senzacija Titdall, študent univerze Cambridge. Angleži smatrajo, da ima sijajne šanse za Los Angeles. Njegovi uspehi so: 100 y 99, 220 y 22 1, 440 y 49-2, 120 y zapreke 14 9, skok v viš. 1-80, v daljavo 7-25, krogla 13 m, disk 39 m.
Vremensko poročilo s Pohorja
dne 12. marca 1931.
Mariborska koča:	temperatura —10° C,
50 cin novega suhega snega na stari podlagi, veter sever, sankališče uporabno; Ruška koča: isto:	sankališče	uporabno	do	Ruš; Koča na
Klopnem vrhu: temp. —12° C, 50 cm novega suhega pršiča na stari podlagi; Zavetišče pod Jezerskim vrhom: temp. —13° C, 80 cm novega suhega pršiča na stari podlagi, veter: sever, oblačno. — Izgledi za nedeljo najboljši; poti do posameznih koč so dobro izgažene.
KLIŠE) E
vse/l vrsl- por ■fotog rafij ah^ ali risbah, iv vi* $ uje n aj s&lidn 9/še kB €9 §*net
$T"DEU
HUB LIANA
DAl MATI NOVA 13
308
mu
{Chii
Oglasi tocijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
Telelon 2059
** Premog /\ suha drva
PogaCr.ll(, Bokoiilev« ulica 5
Razp
_ is
Obtina Zreže razpisuje mestfo kvalificirane občinske babice.
Pravilno kolekovane prošnje s prilogami je vlagati pri podpisani občini do 28. marca 1931.
Zupan: Verinik
Vabimo na izbiro u to rta/cenejšo oblačilnlco
2la bližnjo spomlad.
smo Izdelali veliko zalogo
modemih plaščev
za gospode In dame
Drago Gorup & Co_-
industrija
Ljubljana, Miklošičeva cesta it. 16 — I. nadstropje
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena soproga, nepozabna mamica, Btara mamica in tašča, gospa
Rozalija Kodrič
dne 13. t. m. po dolgem, mukapolnem trpljenju, previdena 8 tolažili svete vere, Bogu vdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedi ’io, dno 15. marca 1.1. ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže Leo-nišča na Stari poti št. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnioa se bo brala v farni cerkvi Svetega Janeza v Trnovem.
Ljubljana-Trst, dne 13. marca 1931.
Pina Komac roj. Kodri£ hči
Marjan, sin
Vida, Bori«, Sonja, Igor vnuki in ostalo sorodstvo
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Franc Kodrič
soprog Alojzij Komac, zet
Kavarna
Restavracija
Klet
.ZvezJa'
Dnevno koncert lastnik Fr. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“
Ljubljana
762
Kolesa
na ugodne obroke
»CENTRA«
trgovina šivalnih stro jev, koles gramofonov itd., Kjubliana, Masa-r.vkova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne zavarovalnice.
733
Lična enonadstropna
hišica
ob državni cesti, v industrijskem kraju, pripravna za obrtnika, trgovca (vpeljana trgovina z mešanim blagom) ali vpokojenca naprodaj. Vprašati na upravništvo pod štev. »Hišica 816«.	81«
Nogavice, roka* vice, volna in bombai 463
lajceneje in v relikt izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ■lioa in Stari trg
•  ... •
! Ne vem, če moram
£. Semar^ue:	41
Pet nazaj
Roman
(Copyright by M. Feature Syndicate.
Ponatis, tutli v izvlečku, prepovedan.)
Presenečen sem dejal: »Ampak, mati.« Položil sem roko na njeno ramo. »Tako hudo pa to vendar ni. Vojaki so pač taki.«
»Da, da, to vem,« je odvrnila, »ampak tudi ti — tudi ti —.«
Smejal sem se. Seveda tudi jaz, sem ji hotel zaklicati, toda naenkrat sem umolknil in odtegnil svojo roko. Tako me je nekaj zadelo. Vsedel sem se na divan, da bi se pomiril.
Pred menoj je stala stara žena s preplašenim in skrbnim obrazom. Sklenila je roki. Utrujene, zdelane roke z mehko, zgubančeno kožo, katero so prepletale modre žile. Roke, ki so postale za me take. Prej nisem tega videl, prej sploh marsičesa nisem videl, ker sem bil še premlad. Zdaj sem šele razumel, zakaj sem se zdel tej tanki, zdelani ženi drugačen kot vojaki na vsem svetu: njen otrok sem.
To sem bil zanjo vedno tudi kot vojak. Vojno si je predstavljala kot klopčič nevarnih zveri, ki groze po življenju njenega otroka. Nikdar ji ni prišlo na misel, da je ta ogroženi otrok prav tako nevarna
zver za otroke drugih mater.
Od njenih rok sem povesil oči na svoje roke. S temi rokami sem v maju 1917 zabodel nekega Francoza. Njegova kri mi je zoprno toplo tekla po prstih, medtem ko sem v nezavestnem strahu in jezi vedno še suval in bodel. Ko je Francoz, težko grgrajoč, položil roke na rane, nisem prenehal, temveč sem ga bodel skozi roke, dokler se ni sesedel kot prazen meh. Po vsem tem sem bljuval in sem prejokal celo noč. šele drugo jutro se je posrečilo Adolfu Bethkeju, da me je potolažil. Takrat sem dopolnil ravno osemnajsto leto. Bil je tisti prvi napad, pri katerem sem sodeloval.
Počasi sem preokrenil roki na ven. Pri velikem poizkusu, prebiti sovražno fronto v mesecu juliju, sem ustrelil tri može, ki so viseli potem ves tisti dan v žičnih ovirah. Od zračnega pritiska granatnih strelov so se majale njih roke tako, da je bilo videti, kot bi grozili, večkrat pa tudi tako, kot bi prosile tiste roke pomoči. Eden od tistih treh je imel čisto sive lase, dolg jezik mu je molel iz ust. Pozneje enkrat sem vrgel ročno granato v oddaljenosti dvajsetih metrov. Nekemu angleškemu stotniku je odtrgala obe nogi. Strašno je rjovel. Glavo z odprtimi ustmi je imel stegnjeno, roki uprti, gornje telo vzpeto ko morski pes; kmalu je izkrvavel.
Zdaj pa sedim tu pred svojo materjo, ki skoraj joče, ker ne more razumeti, da sem postal tako surov,
da sem rabil nedostojen izraz. »Ernest,« je dejala tiho, »že večkrat sem ti hotela povedati, da si se zelo izpremenil. Tako nemiren si postal.«
Da, sem mislil žalostno, izpremenil sem se. Oh, mati, če bi ti vedela še druge stvari o meni. Samo še spomin in ničesar drugega kot spomin je ostal na tistega sanjavega, tihega mladiča od preje. Nikdar ne smeš ničesar zvedeti o teh zadnjih letih, nikdar ne smeš niti slutiti, kako je bilo v resnici in kaj je iz mene postalo. Samo stoti del od vsega tistega bi ti zlomil srce. Tebe, ki trepetaš in se čutiš osramočeno že od ene same besede, ki ti je tvoje zaupanje vame omajala. »Vse bo postalo bolje,« sem dejal precej brezmočno in skušal s tem samega sebe pomiriti.
Vsedla se je k meni in mi božala roke. Odmaknil sem jih, ona pa me je žalostno pogledala. »Včasih mi postaneš popolnoma tuj, Ernest. Tak obraz napraviš, da te več ne spoznam.«
»Moram se zopet na vse to tukaj navaditi,« sem dejal, »še vedno se čutim tukaj, da sem samo na obisku.« —
Mrak je lezel v sobo. Iz predsobe je prišel moj pes in se vlegel k mojim nogam. Njegove oči so se svetlikale, ko me je gledal. Tudi on je nemiren in se še ni privadil. Mati se je naslonila na naslonjalo divana. »Samo, da si se zopet vrnil, Ernest —.«
Ampak g. Gillianis, le obedujte mirno naprej, da se vam ne bo ohladila pečena goska na mizi pred vami. Tudi rdeče zelje in krompir nista dobra mrzla. Prosim, kar naprej jejte!«
Inžener Gillianis je strmeli »Ampak, za vraga,« se je oglasil, »kako pa veste, kaj obedujem?« — »Jaz vse vidim«, se je oglasil zopet glas v telefonu, »kar počnete! Sedajle vas vidim, kako jemljete nož v roke in ga zopet polagate na mizo; in sedaj...« — »Nehajte,« ja zaklical g. Gillianis, »vi ste ja čarovniki Kaj pa naj to pomeni?« — »To je baš moja iznajdba, gospod Gillianis«, se je oglasil glas na drugi strani, »meni se je posrečilo iznajti telefon, s katerim se tudi vidi na daljavo.«
Gospod Gilliams ni dolgo računal — miljarde dobička so mu kar plesale pred očmi in naglo je vprašal: »Ali je iznajdba fiaprodaj? Kdaj vas lahko obiščem? Cez eno uro?«
ločno ob določeni uri sta se moža sešla w označenem hotelu in tudi notar je že čakal. »Inžener Gerran« je zahteval Se pred podpisom pogodbe 30.000 dolarjev kot jamstvo, da inžener Gilliams ne bo izdal nobene tajnosti iznajdbe, ki mu jo hoče razložiti »inžener Gerran«. Notar je denar takoj prevzel, hip nato pa je bil notar poklican na telefon, kamor je odšel s torbico z denarjem. »Inžener Oerran« po jo stopil v sosedno sobo po zagonetni aparat. Ko ga pa le dolgo ni bilo nazaj, je inžener Gilliams spoznal, da je nasedel premetenim sleparjem.
Dan kasneje pa je izginil tudi sluga »Družbe za izdelovanje glasbil«. Tedaj je postalo policiji na mah vse jasno: Prebrisani sluga je prav lahko gledal s telefonom na daljavo, ker je lahko natanko videl s svojega okna vse, kaj se godi nasproti pri g. Gilliamsu.
Ponarejeni biseri
Policija je v Newyorku te dni odkrila tajin-stveno delavnico, kjer so izdelovali umetne bisere kar na debelo. Biseri pa, ki so jih tukaj izdelovali, niso bili ponarejeni v pravem pomenu besede, ampak so bili pravi, čeprav manjvredni japonski biseri, po neki posebni metodi pa so jih znali v tej delavnici požlaht-niti in jih izpremeniti v visokovredne bisere.
Biserov, ki so jih tu požlahtnjevali niso mogli niti najboljši veščaki razločevati od pravih. Tudi z Rontgenovimi žarki niso mogli ugotoviti nobene razlike.
Vodja delavnice je bil neki 4r>-letni Indijec Braham Mangun, temu pa sta pomagala Se dva pomočnika. Ta mož je skrivnost svoje metode zelo skrbno čuval: delal je v posebni sobi, kamor je smel stopiti le on sam. Tam je imet shranjene tudi svoje aparate in kemikalije, ki jih je pa še pred aretacijo uničil.
Moža je izdal njegov pomočnik, ki ni bil zadovoljen s svojim deležem. Stvar je pa dobro nesla, vsaj je imel Indijec že po nekaj mesecih svojega delovanja več milijonov dolarjev naloženih v banki.
VZOltHN TRGOVEC
Janezek: »Koliko stanejo tile bonboni?«
Slaščičar v Zvezdi: »Šest bonbonov 5 kron«.
Janezek: »Šest bonbonov pet kron, pet bonbonov štiri krone, štirje bonboni tri krone, trije bonboui 2 kroni, dva bonbona eno krono, en bonbon — torej vzamem en bonboni«
»Pred 8 dnevi sem vam posodil dežnik — k«* daj mi ga boste pa vrnili?«
»Ali ne vidite, da še vedno dežuje?«
Nemški poslanik v Varšavi von Moltke
Novoimenovani nemški poslanik v Varšavi voj Moltke je izročil te dni svoja poverilna pisma predsedniku poljske republike. — Na sliki vidimo na sredini nemškega poslanika pred sprejemom v predsedniški palači. Na desni pa stoji ta-atopnik poljskega ministrstva za vnanje zadeve v svoji uniformi.
»Res je tako; tako se mi zdravniki dostikrat zmotimo!«
»Vidite tore! Praktično je treba živeti kakor živim jaz, gospod doktor. Ali znate plesati?«
»Žalibog ne!«
Sha\v je prinesel gramofon in zaplesal. Ko je nehal, je rekel zdravniku:
»Gospod doktor, če bi vi vsak dan zjutraj le četrt ure plesali, bi bili prav tako prožni kot sem jaz. Vidite, meni se nikdar v glavi ne viti, in ne poznam nobenega glavobola in tudi težke sape nimam. Sedaj pa, gospod doktor, mi plači jte 1 šiling za moje zdravniške nasvete!«
»Oprostite, gospod Shaw, vi pa meni ‘2 funta za,moj obisk!«
»Zakaj?«
»Ker ste me poklicali. Zakaj ste me pa?«
»Ker mi ni bilo dobro.«
»Vidite, gospod Shavv! Takšni ste bolniki. Vi kličete zdravnike dostikrat brez vzroka, za take črnoglede imam jaz svojo metodo. Jaz stokam proti bolniku, da sem sam tudi bolan. Takrat skoči bolnik s postelje, da mi pomaga, pozabi pa, da je on tudi bolan. Vidite, ta moja metoda je ozdravila tudi vas!«
Shavv je napisal ček in ga izročil zdravniku: »Tu je 50 funtov 1 Pa ne za honorar, ampak zato, ker ste mi sijajno vrnili vse, kar sem kedaj če" zdravnike zabavljal!«
Telefon in gledanje na Jamovo
Originalna sleparija prebrisanega Amerika nca Na ulici »Wilson-street« se nahajajo v 40 nadstropij visokem nebotičniku poslovni prostori tvrdke Gilliams & Co. Lastnik in vodja tvrdke je gospod inžener Gilliams, ki je ob enem lastnik velike jeklarne. Pisarna gospoda inženerja je v veliki sobi s 3 okni na ulico, nasproti pisarne pa se nahajajo poslovni prostori »Družbe za izdelovanje glasbil«.
Približno pred tednom dni pa se je zgodilo, da je zazvonil telefon v pisarni g. Gillianis«) točno opoldne. Gospod Gillianis se je ravno pripravljal, da použije svoj obed, ki so mu ga na delavne dni prinašali v pisarno. Gospod inžener je snel slušalko, vprašal, kdo je, a ko je slišal neko neznano ime, je slušalico zopet obesil in jedel naprej. Zazvonilo pa je še enkrat in gospod inžener je moral še enkrat prekiniti svoj obed. »Kdo je tam?« — je vprašal. — »Gerran« — je odgovorila druga stran, »inžener Gerran. Toda oprostite, g. Gilliams, da vas motim ravno pri obedu. Moj pogovor pa ne bo dolgo trajal; da vam povem na kratko, jaz sem iznašel aparat, ki vas bo gotovo zanimal.
Bernar J Shaw in zdravnik
Bernard Shavv, znani angleški pisatej, se je prebudil zgodaj zjutraj in je rekel svoji ženi: »Ti, meni danes ni dobro; jaz bom ostal v postelji«. — »Ali naj pokličem zdravnika?« — »Le!« je odgovoril Shaw.
Pol ure kasneje je že stal zdravnik v Shavvo-
vi	sobi. Zdravnik je težko sopel, ko je vstopil v sobo. »O, te nesrečne stopnjice«, je tožil mož, »vi stanujete previsoko, gospod Shaw! Ne kako je to, ampak silno težko diham, preko toliko stopnjic!«
»Vi se ne počulite dobro?« — je vprašal Shaw.
»Malo se^mi vrti v glavi«, je rekel zdravnik, »ampak to prihaja od stopnjic«.
»Prosim, vsedite se malo in oddahnite se!«
Zdravnik se je vsedel v udoben' naslonjač. Nekaj minut sta oba molčala. Zdravnik se je z robcem tri čelo.
»Ali vas glava boli?«
»Da, glava me boli, toda to prihaja od stopnjic.«
Sedaj pa je Shavv nenadoma skočil iz postelje in prinesel zdravniku čašo vode in prašek: »Gospod doktor, vzemite to-le, pa bo kmalu odleglo.«
Zdravnik je vzel prašek in popil vodo. Par minut kasneje je rekel: »Hvala bogu, mi je že boljše.«
Shavv je hodil po sobi gor in dol. Potem pa je rekel: »Veste, kaj jaz mislim? Tista slabost in tisti glavobol in težka sapa ne prihaja od mojih stopnjic.«
»Ampak?« — je vprašal zdravnik. »Ampak od preobilne jedi. Gospod doktor, vd ne bi sme-
li	jesti toliko pečene govedine.«
»Kaj naj pa jem?«
»Ne jejte le krvavega in sočnega mo3a!«
»Ampak?«
»Jejte surovo hrano, gospod doktor. In mnogo sad:a, samo sadja. In zelenjavo! Koliko pa s' stari, gospod doktor?«
»43 let!«
»Ali vas ni sram? Jaz sem dvakrat toliko star, pa sem trikrat bolj prožen kakor vi Ali me niste videli, kako sem skočil iz postelje?«
»Res, jaz sem se kar čudil«.
»Sploh pa mislim«, je nadaljeval Shavv, da
vi	zdravniki ne znate bolnikov prav zdraviti. K vam pride n. pr. bolnik in toži, da ga boli v prsih. Vi mu svetujete, naj hodi v hribe In naj se mnogo giblje na prostem. Tale o mu vi svetujete, pa čeprav je mož pismonoša«.
Snežni zameti na londonskih ulicah
Sneg, ki pada že nekaj dni po celi zapadni in srednji Evropi, je zanieded tudi ulice v Londonu, tako da |je bil mestoma vsak promet nemogoč.	&
Chaplin v berlinskem gledališču »Metropole«.
Filmski igralec Charliie Chaplin je prisostvoval kot gost angleškega poslanika v Berlinu Horace Rumbolda neki prestavi v berlinskem »Metropale«-gledaliišgu. — Od leve na desno so: Karol Joken, Gibta Alpar, Carlie Chaplin, Annie Abdera, Horace Rumbold.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
II. No. 7096/1.	631
Razpust društva.
Društvo »Kolo jugoslovanskih sester,
fodružnica na Hrušici« je razpuščeno, ker e več let ne deluje, nima ne članov niti Imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
V	Ljubljani, dne 3. marca 1931.
II.	No. 4783/1.	638
Razpust društva.
»Društvo političnih preganjancev v Ljubljani« j© razpuščeno, ker že več let ne deluje nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 4. marca 1931.
VI. No 242/5.	644—3—3
Razglas.
Na podstavi čl. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu, 51. 24. »Uredbe o ugotovitvi imovine, načinu uprave in bud-žetiranju banovin« in na osnovi banove »Odredbe o ustanovitvi, sestavi in poslovanju centralne komisije za skupno nabavo večjih potrebščin banovinskih uradov, zavodov in podjetij na področju Dravske banovine« se razpisuje za bolnico za duševne bolezni v Novem Celju
dobava sledečega blaga:
1. 560 m gradla za žimnice, kvaliteta: 8 gdl 118, v osnovi Line surova preja, v votku Tow surova preja; štev. preje v osnovi 40, v votku 20; dostava niti v osnovi 31, 5, v votku 19, 5; gr. teža 1 ma minim. 300 gr; vezava 4 — vezni osnovni koničasti kepr, 10 niti v eno stran; minim. trdnost v kg osnova 110, votek 85; apretura in barva Mungano sirova.
2. 3000 m kotenine dvojne širine za rjulie im prevleke ter spodnje perilo v kvaliteti: bombaž la amierika, štev. preje v osnovi 14, v votku 14; dostava niti v osnovi 25, v votku 26; minim. teža 1 m* 225 gr; vezava platnova, minim. trdnost v kg: osnova 70, votek 75; razteznost v osnovi in votku minim. 15%; apretura in barva škrobljeno, surovo.
3. 600 m blaga za brisače: lanene 71/50, v osnovi in votku Tow */4 beljeno, štev. preje v osnovi 12, votku 14, dostava niti v osnovi minim. 19, votku 13, teža 1 m2 860 gr; vezava: burdura, vsaki raport menjava vezave, 4-vezni osnovni in vot-kovi kepr. Sredina 2 cm2, osnovni in votle. 4-vezni kepr, minim. trdnost v kg: osnova 85, votek 40, Mungano, */4 beljeno.
4. 100 m blaga za kuhinjske brisače U 60, v osnovi Tow beljena, v votku surova hodnična preja, stev. preje v osnovi
14,	v votku 16, dostava niti v osnovi 16, v votku 14, minim. teža 1 ma 300 gr, vezava: bard. 4-vezni osn. in votk. kepr, vsake štiri niti menjava vezave. Sredina : 4-vezni osn. in votk. kepr, menjava v 3 cm*. Minim. trdnost v kg : osnova 70, votek 90, Mungano, osnova ’/« beljeni lan.
5. 300 m Livre — gradla za strežniške plašče S/80, materijal v osnovi Tow l/t beljena in stalno modro barvana preja, v votku Tow */« beljena preja; štev. preje v osnovi in votku 20, dostava niti v osnovi in votku minim. 19, teža 1 m2 230 gr; vezava 4-vezni osnovni kepr, koničast udev štiri niti modre, 4 bele lanene niti. Minim. trdnost v kg osnova 50, votek 82. Mungano, lan */4 beljen in stalno modro barvan (stalno na svetlobi, v vodi, pranju, potenju in nošnji).
6. 252 kocev iz čiste volne v minim. teži 2 kg; v minim. velikosti 140X190 cm. Materijal v osnovi in votku : 50% zdrave, strižne, nebarvane, prane, dolge, grobe volne, minim. srednja dolžina vlakna 5 cm, srednja debelina vlakna 36—37 mikronov in 50% strojne umetne volne (shoddy) — sivo modri melange, srednja dolžina vlakna 2—3 cm, štev. preje v osnovi in votku 3‘A do 4%. Dostava niti : v osnovi minim.
9,	v votku minim. 20 (Teža 1 m2 750 gr) vezana : dvovotkova tkanina — pol dou-ble — Osnova veže s spodnjim votkom v osnovnem, z zgornjim votkom pa v volkovem, 6-veznem atlasu. Minim. trdnost v kg : osnova in votek 10. Minim. razteznost : osnova 40%, votek 45%. — Apretura : srednje dobro spolstena, na obeh stranek česana. Barva : sivo — sinje modra po vzorcu, 6 temno modro borduro.
7. 100 moških oblek, izdelanih iz hlače-viue sledeče kvalitete : v osnovi in votku dvojno sukan bombaž-mouline iz »talno črno m zeleno barvanih niti, štev. preje v osnovi in votku 8 angl. dostava v osnovi minim 22, v votku minim. 20. T&Ža 1 m*
minim. 350 kg. Vezava:6-vezni obojestranski kepr — ali cirkas. Trdnost v osnovi minim. 80 kg, votku minim. 90 kg. Razteznost v osnovi minim. 20%, v votku 25%. Podlaga v primerno dobri kvaliteti.
8. 2100 kg žime za žimnice srednje vrste : mora biti prana in desinfiscirana z neškodljivimi sredstvi, naravne barve, dolga okoli 40 cm, ne sme vsebovati tujih primesi.
9. 100 parov trpežnih moških čevljev.
10.	100 parov brezpetnikov.
Vse naštete dobave se izvrše Iranko bolnica Novo Celje.
Licitacija ee bo vršila
v Četrtek, dne 26. marca 1981 ob enajstih dopoldne v prostorih ekono-mata kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, Bleiweieova cesta štev. 10.
Ponudbe, opremljene s kolekom za Din 100'— v zapečatenem ovitku, z navedbo ponudnika, je vložiti po pošti, osebno ali po pooblaščencu najkasneje na dan licitacije do 11. ure v roke dražbene komisije. Ponudnik mora položita najkasneje 1 uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo pri blagajni ekonomata ter predložiti komisiji potrdilo o plačanih davkih in »dražiteljskih sposobnosti.
Opomba: Trdnost in razteznost preizkušena na Schopperjevem dinamometru za blago pod šetv. 1, 3, 4, 5 z vzorcem 5X40 cm, za blago pod štev. 2, 6 in 7 z vzorcem 5X10 cm.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. marca 1931.
*
Stev. V. No. 1462/2.	050—3—2
Razglas o licitaciji
Kravljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo in položitev parketnih deščic v Strossmayer-jevem domu v Rogaški Slatini
I.	javno pismeno olertno licitacijo na dan 1. aprila 1931. ob enajstih v sobi štev. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ofertni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 21.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vserto odobrenega proračuna, ki znaša: 164.56320 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in ua razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljaai, dne 9. marca 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 88 - 4/31 -1.	8—1
Razpis.
Odda se mesto jetniškega paznika pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Pravilno kolkovane in lastnoročno pisane prošnje, ki morajo biti opremljene s prilogami v smislu dl. 12 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj «o vlože naj-kesneje do
15.	aprila 1931
prd podpisanem predsedništvu.
Prosilci morajo dokazati, da so dovršili najmanj dva razreda srednje ali njej sorodne šole.
Predsedništvo deželnega sodišča r Ljubljani,
dne 9. marca 1931.
$
T Nc I 25/31-2.	566-3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Škripec Marije, služkinje v Ormožu, se uvede postopanje v svrho a-mortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poziva, da uveljavi tekom 6 tednov, počenši od 18. februarja 1931. svoje pravice ,sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vložna knjižica občinske hranilnice v Ormožu, št. VII 513, s stanjem 142 Din 83 p. Okrajno sodišče v "Ormožu, odd. I., dne 27. februarja 1931.
Preds. 261—26/30.
643-3-2
Oklic.
Pri podpisanem sodišču »o se nabrali nekateri predmeti, izvirajoči iz raznih kazenskih postopanj. Ker so lastniki teh predmetov neznani, se pozivajo tem potom, da se zglase najkesneje v teku enega leta po zadnjem razglasu tega oklica v »Službenem listu« in dokažejo svojo lastninsko pravico, ker bi se po brezuspešnem poteku tega roka prodali, izkupilo pa bi
se izročilo fondu za zidavo kazenskih zavodov. Pozneje bi morali upravičenci uveljavljati svoje lastninske pravice tožbenim potom napram državi.
Natančen seznam teh predmetov je nabit na sodni deski deželnega sodišča v Ljubljani.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 9. marca 1931.
E 257/30—3.
*
Oklic.
647
V	izvršilni stvari nedl. Vene .1 ožeta, zastopanega po varuhu Žnideršič Francu, pos. v Leskovcu, zoper Škoda Alojza, pos. na Drnovem, radi 3600 Din s prip. je vročiti sklep z dne 7. maja 1930, opravilna številka E 257/30—1, s katerim se dovoljuje dražba zavezancu lastnih zemljišč, vložna štev. 4412 o. Dmova.
Ker je bivališče Škoda Alojza neznano, se postavlja za skrbnika g. Fridolin Benin-ger, oficijal v Krškem, ki ga bo zastopal v predmetni izvršilni zadevi na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II., dne 4. marca 1931.
C 76/31-2.
*
Oklic.
649
Tožeča stranka Kreditna zadruga za trgovino in obrt v Murski Soboti, ki jo zastopa dr. Sornen Ljudevit, odvetnik v Murski Soboti, je vložila proti toženi stranki Zemljič Štefanu, tesar v Čmelavcih, sedaj neznanega bivališča, radi opravičbe pred-znambe za Din 1250’— s prip. k oprav, št. C 76/31—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na
3.	aprila 1931. ob enajstih pred tem sodiščem v izbi št. 23.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gosp. dr. Vesnik Slavko, odvetnik v Murski Soboti, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 28. februarja 1931.
E 478/60-9.	625
Dražbeni oklic.
Dne 2. aprila 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev, 4 dražba ideelne polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Hrušica, vi. št. 1 in 31.
Cenilna vrednost: ideelne polovice Din 153.301-— (celota tedaj Din 306.602"—; vrednost pritikline: (polovica) Din 9321; najmanjši ponudek: Din 90.498-67.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deska tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, dne 27. februarja 1931.
Konkurzni razglasi
S 10/31-4.	678
247.
Konkurzni oklic.
Razglasitev lconkurza o imovini Z mit ek Alojzija, posestnika in lesnega trgovca v Stari fužini št. 35, obč. Srednjavas, regi-strovanega pod firmo 2mitek Alojzij, trgovina z lesom in žaga v Starifiižini.
Konkurzni sodnik dr. štular Josip, starešina okrajnega sodišča v Radovljici. Upravnik mase dr. Triller Mirko, odvetnik v Radovljici. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Radovljici, dne 2 4. marca 193 1. ob desetih.
Oglasit veni rok do 2 5. aprila 1931. pri sodišču v Radovljici. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Radovljici dne
5.	m a j a 1 9 3 1. o b desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani odd. II., dne 11. marca 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 2131/11.	591 2-2
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 2 3. marca 1931. ob enajstih nabavo:
60.000 kg portland-cementa.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 4. marca 1931.
•g;
Štev. 2078/11.	611-2-2
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za na dan 23. marca 1931. ob
11.	uri nabavo:
45 m konopljenega transportnega traka, širina 800 mm, deblost 7—8 mm.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 3. marca 1931.
$
Štev. 2230/11.	654—2-2
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za na dan 3 0. marca 1931. ob enajstih nabavo:
150 m’ jamskega hrastovega lesa;
50 kom. impregniranih borovih drogov; 60 kom. jednopolovih varoval za prenapetost;
Razna železa in električnega materijala. Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 6. marca 1931.
Št. H. 174/2-31.
*
677
Razpis službe.
Po nalogu kr. banske uprave z dne 19. januarja 1931. V. No. 401/1, razpisuje sresiki cestni odbor v Prevaljah, službo tajnika.
Pogoj za sprejem je najmanj izobrazba, ki se zahteva za III. uradniško kategorijo.
Lastnoročno pisane, s kolkom Din 5.—, opremljene prošnje ter s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami: a) rojstni-krstni list, b) domovnico, c) zadnje šolsko izpričevalo, č) dokazilo o odsluženju ali oprostitvi vojaške službe, d) zdravstveno izpričevalo, e) potrdilo pristojnega oblast-va, da prosilec ni bil obsojen zaradi kaz-njivega dejanja iz koristoljubja, f) eventualna spričevala o dosedanji njegovi službi, je predložiti neposredno ereskemu cestnemu odboru v roku 14 dni od dne, ko je bil razpis objavljen.
Sreski cestni odbor v Prevaljeh, dne 11. marca 1931.
Razne objave
Br. 658.	614
Razpis.
natečaja za idejni osnutek zgradbe Sokolskega. doma v Zagrebu.
Po sklepu glavne redne letne skupščine z dne 1. marca t. 1. razpisuje uprava Sokolske župe Zagreb splošni natečaj za izdelavo idejnega osnutka za Sokolski dom v Zagrebu ter parcelacijo njenega zemljišča na voglu Savske ceste in Krlnjavoga ulice. Natečaj je anonimen. Sodelovati morejo strokovnjaki, državljani kraljevine Jugoslavije, in strokovnjaki Slovani, ki stalno bivajo in delujejo v Jugoslaviji.
Natečaj se začne dne 15. marca 1931. in se konča dne 1. junija 1931. ob 12. uri. Program in pripomočki za natečaj se lahko počenši od 16. marca t. 1. osebno ali. s pošto dobijo pri tajništvu Sokolske župe Zagreb, Patačičkina ulica 1 b, proti odškodnini Din 100'— (sto dinarjev).
Nagrade so sledeče:
I. nagrada v znesku Din 40.000'—,
II. nagrada v znesku Din 30.000-—,
III. nagrada v znesku Din 20.000'—.
Predvideni sta tudi dve odkupnini vsaka
po Din 10.000-—.
Redni člani ocenjevalnega sodišča so: prof. arh. Pilar Martin, prof. arh. Šen Edo, ing. Jurkovič Mate, mestni gradbeni svetnik, Nagler Hinko, tajnik župe, in Maca-novič Hrvoje, predsednik prosvetnega odbora župe, namestniki pa dr. Pichler Alfred, nadzornik župe, in arh. Hribar Stje-pan.
Sokolska župa Zagreb, dne 5. marca 1931.
675
Vabilo na VIII. redni občni zbor
Združenih mlekarn d. d. v Ljubljani,
ki se bo vršil dne 31. marca 1931 ob 16. uri v družbeni pisarni.
Dnevni red
1. Poročilo upravnega sveta.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobritev letnega zaključka za leto 1930.
4. Volitev v upravni svet.
5. Volitev nadzorstva.
6. Slučajnosti.
Po § 14 družbenih pravil se smejo udeležiti občnega zbora oni delničarji, ki eo položili najkesneje 6 dni pred občnim zborom vsaj 25 delnic z nezapadlimi kuponi pri blagajni Zadružne zveze v Ljubljani.
Delnice morajo ostati založene do zaključka občnega zbora.
Delničarji, ki tako izkažejo svojo glasovalno pravico, dobijo na svoje Ime glasečo se legitimacijo z označbo števila založenih delnic in istim pripadajočih glasov. Po končani založitvi ima vsak delničar pravico vpogleda v listo založiteljev.
Upravni svet.
Nevarna tolpa vlomilcev pod ključem
Ljubljana, 13. marca.
Nedavno se je zgodiila na Ježici senzacija: pod nekimi 'kozolcem v Stožicah so našli dve veliki bali blaga, pravega platna. Hkrati so našili pod tistim kozolcem d-va neznana človeka, moškega in žensko, ki sta tamkaj -prebila nož. Da bo mera zanimivosti polna, so našli tisto jtutro na neki njivi blizu kamniške železnice prave pravcate sani, ki jih je očividno nekdo tamkaj skril za kupom gnoja.
Tisti dan se je po Ježici in Stožicah, ja, po vsej okolici govorilo samo o tem. Ljudje so ugibali, kje le je bila izvršena tatvina, kje so tatovi, kdaj so tisto blago skrili pod kozolec. Prišla je policija iz Ljubljane, kd je ltoj zgrabila za vozel ter začela razisfcavati zadevo.
Potem smo v tistih dneh slišali govorice iz 6t. Jakoba, Podgorice, Dragomlja, Ihana, Dom-fail, kako neki krošnjarji tamkaj poceni prodajajo blago. Hodili so od hiše do hiše, nudili novega platna, »raje, spodnjih hlač, vsega, kar •te hoteli, pa skoro zastonj. Srajce na -primer po 30, po 25. tudi ,po 20 dinarjev nazadnje. Zenske so seveda leteile vkup, tudi moški so pridno kupovali. V teh časih, ko govore in govore le o krizi pa spet o krizi, pride človeku prav, že kje utegne kupiti blago poceni .
Takrat nekako se je oglasil iz Novega mesta tudi telefon ter javljal novico,
da je bila tamkaj izvršena večja tatvina, oziroma vlom v Povhov« tovarne. Tudi iz Kranja Je prišel podoben glas; tam so neznanci vlomili v Sirčevo tovarno v Stražišču ter odnesli blaga za 10.000 Din.
Zdaj se je v teh dogodkih pojavila tesna povezanost, zadeva je pojasnjena, vlomilci so pod ključem, preiskava je takorekoč dognana. Oba vloma in še mnogo druge je izvršila ena ter ista družba, sami stari znanci in prijatelji jet-mišnic in sodišč: Pavlič Ivan, Meserko Ivan, Škapin Ivan, Jereb Stanko in Kosirnik Ivan.
Naj:prej je biil izvršen vlom v Novem mestu pri Povhu. Škapin, Jereb in Kosirnik so se v Ljubljani domenili ter povabili na tatinski izlet v Novo mesto še Pavlica. Zadnjega januarja letos so se vsi štirje, dobro pripravljeni, celo vreče za ukradeno blago so nesli s seboj, odpeljali z večerni,m vlakom proti Novem mestu. Na vlak so sedli na dolenjskem kolodvora v Ljubljani. Bili so v vi altu tako glasni, da jih je moral miriti orožnik, ki se je slučajno vozil v tistem vozu vlaka.
Prišedši v Novo mesto, so jo s kolodvora mahnili kar čez hrib, po ovinkih, da bi jih nihče ne opazil ali spoznal, kar bi jim gotovo n<e hodilo prav. Najprej so dobro večerjali, popili dva litra vina, potem pa so jo udarili čez pokopališče na Ljubljansko cesto ter prišli ravno pred Povhov® 'tovarno. Bilo je okrog 11. ure zvečer, tako pozno, da so jih morali prej iz gostilne celo naganjati. Pohod do tovarne so vlomilci organizirali prav po vseh strategičoih pravilih: dva spredaj, dva zadaj in okrog. Bila je to pravcata ofenziva, dobro premišljena in Itiudii izvedena. Ko sta Pavlič in Jereb kot pred-straža stopila iz pokopališča, ju je srečal mestni stražnik. Seveda sta se napravila korajžna in domača; voščila sta stražniku »dober večer« in nadaljevala pot do Povhove hiše. Prišedši tja, sta začula pasje lajanje z dvorišča. To je pomenilo, da sta onadva, Škapin in Kosirnik, tudi na oni strani prišla že do tovarne ter jih je moral zato zavohali pes.
Zdaj se je začelo delo. Jereb je kar brž zle-tsel skozi okno stranišča v poslopje, Pavlič pa na stražo. Skozi okna je lahko videl, kako sto se tu pa tani utrnile v .poslopju luži, male električne svetilke, ki so jih uporabljali vsi trije vlomilci. Počasi so se plazili vlomilci po stop-njicah, poskušali udreti skozi zaklenjena vrata, pa ni šlo. V vratih so bile preveč fine ključavnice najnovejšega sistema, katerih se vlomilci niso marali lotiti. Zlezli so torej spet na prosto ter potem kar s ceste videli v poslopje. Razbili so stekla v oknu ter se vsuli drug za drugim slkozi odprtino v notranjščino. Nabasali •o različnega blaga kar v pripravljene vreče, ki so jih bili prinesli s seboj.
Pri vlomu bi se biili vlomilci kmalu sprli. Oni trije »0 natlačili v vreče sanic svilene in letne srajce, Pavliču pa to ni bilo všeč. Pavlič je namreč krojač in se spozna na blago in na ljudi. On je v tej dieni družbi določen za tistega, ki naj blago razpeča med ljudi. Zato se je odločno uprl, ko je videl, da so tovariši nametali Skozi okno na cesto samih finih stvari, ki jih je med ljudi težje razpečati. On je za prodajo »rabil« toplih srajc, porhent in podobno. Ker torej tovariši niso imeli pravega smisla ca izbiro blaga, je Pavlič nato še sam zlezel v tovarno ter si naložil v naročje toplih srajc, in jih zmetal na cesto skozi otkno. Na pokopališču je pobasal vse ukradene srajce v vreče. Nato so se vsi vlomilci vrnili čez hrib na kolodvor, kupili tamkaj karte do Laverce in se odpeljali.
Prišedši z jutranjim dolenjskim vlakom v Laverco, so izstopili in se napotili peš do Rudnika. Tam so zavili na desno v gozd ter se pognali v hrib. Ko so se čutili dovolj na varnem, so blago razložili pod drevesi, ga zravnali, prešteli, potem pa se napotili vsak po svojih potih. Skupaj so prinesli iz Novega mesta okrog 200 srajc ter nekaj spodnjih hlač. Vse ukradeno blago je bilo med brati cenjeno na okroglih 16.000 dinarjev.
Škapin se je nato vrnil čez Golovec v mesto, ostali trije pa so nesli zavitke in vreče čez gozdove in polja do D. M. v Polju, kjer ga je Pavlič naložil na voziček ter ga odpeljal proti Podgorici in Dragomlju. Tam se je začela razprodaja na debelo in na drobno. Kar ni prodal tu, je odnesel Pavlič v Domžale, kjer se je pojavil 1. februarja zvečer. Na Svečnico je Pavlič vzbudil v trgu pravo senzacijo; voziček
*	blagom je bil kmalu obkoljen od ljubeznivih ljudi, ki so pravkar hiteli v Domžale k maši. Kakor bi mignil, je biilo vse blago razprodano. Pavlič je skupil vsega 2200 Din za srajce in spodnje hlače.
Pavlič se je nato vrnil v Sneberje, tam prenočil, drugi dan pa so se vsi tovariši spel sestali v Ljubljani, kakor je bilo dogovorjeno. Šli so nekam v predmestje, se zarili v neko klet,
kjer so napravili bilanco ter si delili čisti dobiček. Vsak je dobil po 5 stotakov, le Škapinu so jih določili 7, ker je on plačeval vožnjo v Novo mesto ter tamkaj tudi skrbel za hrano in pijačo.
Ni minil dan in že se je Pavlič napotil na Gorenjsko za novimi cilji. Srečal je nekje v Tivoliju starega znanca iz jetnišnice, Mezer-toota, ki je bil seveda kar brž pripravljen spremiti spretnega vlomilca na Gorenjsko. Peljala sta se do Radovljice, šla peš skozi Lesce do Bleda, se od tam vrnila nazaj v Radovljico, pa z vlakom v Kranj.
Tani sta zasnovala vlom v Sireevo tovarno ▼ Stražišču.
•Pred tovarno sta se pojavila okrog sedmih zvečer. Prišedši tja, sta videla, da je v pisarni še luč, da tamkaj še neka gospodična piše. Počakala sta zato, da je luč v pisarni ugasnila ter da je gospodična odšla. Potem sta se vinila v mesto, kjer sta že ugledala pripravne sani, jih zdaj vzela ter se znova napotila proti Sir-cevi tovarni. Pavlič je miinne duše zgrabil prvi kamen na cesti ter ga zalučal v okno tovarne. 2e je okno zažvenketalo, še malo sta se vlomilca ozrla okrog, nato pa je Pavlič že lezel skozi ubito okno v poslopje. Privlekel je k oknu 0 bal kotemine, Meserko pa, ki je potem tudi zlezel v tovarno, je privlekel tudi 2 bali.
Zdaj se je začela romantična pot skozi noč in sneg. Naložila sta bale na pripravljene sani ter se' potem solidarno vpregla vanje. Vozila sta vso noč proti Ljubljani. V Medvodah se ju je polotila trudnost, nakar sta pol tovora, 4 bale, odložila ter jih skrila v bližnji kozolec. Ostali tovor sta peljala dalje po državni cesti do št. Vida, tam zavila čez Kleče in Savlja na Ježico, kjer sta ob mostu, ki pelje čez kamniško železnico, sani skrila za kup gnoja na bližnji njivi. Odprtala sta si potem vsak 2 bali blaga na hrbet ter peš nadaljevala pot. V Stoži eah pri Čamru sta zavila na cesto proti Tomačevem. Bilo je že okrog 5 zjutraj. Meserko je odložil svoji dve bali ipod Kopitarjevim kozolcem v Stožicah. Pavlič pa je hitel dalje v
Sneberje k Cajbnu, kjer »e je večkrat zadrževal. Prišel je tjakaj ob aori, se vlegel in nekoliko zadremal, potem pa se takoj vrnil k delu. Razrezal je obe bali blaga na manjše kose po 20 metrov, pobasal vse vkup v koš in se napotil spet čez Savo proti Podgorici in Dragomlju. Tam je seveda spet vse blago hitro prodal. Seveda ljudje niso vedeli, kdo je mož, ki -blago prodaja, pa tudi ne, odkod je pravzaprav blago. Pavlič je trdil, da je iz Zagreba. Ljudije so Pavliča imeli za krošnjarja, saj se je komaj jeseni vrnil iz mariborske jetnišnice, kjer je presedel dolgih 8 let. Ljudem ije bil tedaj nepoznan. Tudi pri Cajhnu v Sneiberjih, kjer je Pavlič večkrat prenočeval in bil tamkaj kar dom:ič, niso vedeli, da imajo opraviti s takšnim zločincem, šele, ko je bil Pavlič aretiran, so ugotovili, kšnemu človeku so nudili gostoljubje.
Drugi da i »ta se Pavlič in Meserko odpeljala v Medvode po skrite bale. Oprtala sta jih spet na rame ter se hotela peš vrniti proti Ljubljani. Spotoma pa je Pavlič- omagal, zato sta v Mednem pričakala tržifiki avtobus, s katerim sta se peljala do St. Vid«. Tam sta odšla v Dravlje h Kolarju, kjer je Pavlič legel in obležal bolan. Pozneje je blago razprodal po okolici Dravelj. Ko «0 Pavliča aretirali, so našli pri njem 1345 Din, ki so mu ostali od razprodanega blaga.
Tako sta zdaj pojasnjena vloma v Novem mestu in v Kranju. Zanimivo je, da so vloma v Novem mestu dolžili Laknerja, znanega morilca (ter ga je novomeško sodišče že zahtevalo od ljubljansekga sodišča. Skrbni preiskavi v Ljubljani, zlasti preiskovalnemu sodniku dr. Bizjaku pa se je po spretnem večtedenskem zasliševanju posrečilo, dognati podrobnosti teh in še drugih vlomov. Pavlič je’ »prva odločno tajil ter v Novem mestu o tem vlomu še do danes niso na jasnem. Tole poročilo bo zato tam doli vplivalo kakor senzacija, zlasti za tovarnarja Povha, ki je z vlomom oškodovan za 16 tisočakov.
Tako je vjeta in pod ključem dobro spravljena nevarna tolpa vlomilcev, ki je poleg omenjenih dveh vlomov organizirala Se celo vrsto drugih, ki jih pa še ne moremo navesti, ker se o njih še vrši preiskava.
Milijoni po grlu in v dim
Kamničani so lani popili za 3 in tričetrt milijona dinarjev alkoholnih pijač in pokadili za nad 1 milijon dinarjev tobaka
Kamnik, 12. marca.
Malokatera slovenska občina je tako bogato obdarjena z gostilnami kakor kamniška. Dasi šteje le nekaj nad 2700 prebivalcev, ima vendar 27 gostilu in vinotočev, tako da pride ravno na 100 Kamničanov ena gostilna. In res so po Kamniku gostilne nasejene tako nagosto, da bi lahko, kakor pravijo hudomušneži, veverica po njihovih kazalih obredla vse mesto, ne da bi ji bilo treba skočiti na tla. Najbolj je obdarjen z njimi Graben, kjer kar 6 hiš »Bog roko ven moli«. Poleg tega pa imamo v Kamniku še 2 brezalkoholni gostilni.
V	teh* 27. kamniških gostilnah se je v preteklem letu potočilo 130.820 litrov vina. Če računamo vino okroglo 14 Din za liter (v Kamniku se prodaja vino po 10, 2, 14, največ pa po 16 in 18 Din liter), smo torej lani zapravili 1,831.480 Din na vinu, ako pa k temu prištejemo še 150 hi vina, katerega so porabile stranke doma, dobimo lepo vsoto 2 milijona in še 50 jurčkov povrhu.
Piva so potočili gostilničarji 49.100 litrov, 6000 litrov pa se ga je popilo doma, tako da dobimo skupno vsoto v Kamniku popitega piva
55.000 litrov v vrednosti 551.000 Din. Poleg tega pa so Kamničani pospravili še 6.471 litrov žganja, 1.764 litrov ruma, likerjev in konjaka, s čimer so utrpeli na svojih žepih — saj vemo kako so drage take stvari! — najmanj
400.000 Din. Ce k temu prištejemo še 10.383 litrov špirita, ki po prodajni ceni 56 Din za liter da lepo vsoto 581.448 Din, so Kamničani v preteklem letu pognali po grlu 219.534 litrov alkoholnih pijač v skupni vrednosti 3,580.000 Din. Ako bi vso to množino alkoholnih pijač spravili »pod kapo« sami Kamničani, bi na vsakega odpadlo 52 litrov vina, 20 litrov piva in skoro 8 litrov žganja in špirita v vrednosti 1300
dinarjev. Kamničanom v čast pa moramo povedati, da so jim pri uničevanju alkohola pomagali številni letoviščarji in izletniki, v največji meri pa okoliščani v semanjih in tržnih dnevih ter ob nedeljah in praznikih. Ne smemo pa pozabiti, da je Kamnik tudi industrijsko mesto, saj je v kamniških tovarnah zaposlenih nad 500 delavcev.
Kadilcem je bilo v našem mestu na razpolago 6 trafik, v katerih se je prodalo raznega tobaka, cigar in cigaret za 1,153.305 dinarjev. Na osebo odpade 427 dinarjev. Tudi v tem slučaju so vračunani izven kamniških odjemalcev okoličani in tujci, ker bi sicer bile številke znatno manjše. Kljub temu pa odpade na Kamničane še vedno dovolj velika količina povžitega alkohola in tobaka. K temu pripomorejo v precejšnji meri številne veselice in zabave, ki jih prirejajo razna društva. Čudno je, kako težko pripraviš Kamničana, da bi dal društvu kako podporo. Vsakega dinarja še mu zdi šRoda, na veselicah pa bo razsipal denar brez vsakih predsodkov. Kdo nam bo pa potem še verjel, da težko plačujemo davke, ko pa na drugi strani izmečemo toliko denarja po nepotrebnem za alkoholne pijače.
Kamničani so pospravili lansko leto tudi precejšnjo množino mesa. Mesarji so zaklali v mestni klavnici 987 glav živine, in sicer 2 bika, 188 volov, 114 krav, 54 telic, 364 telet, 241 prašičev in 24 glav drobnice. Vse to meso so posekali in razprodali v 5 kamniških mesarijah. Iz navedenega je tudi razvidno, da se je v mestni klavnici zaklalo vsak dan po 3 glave živine. Seveda pa k navedeni množini zaklane živine ni všteta ona, ki so jo posestniki zaklali doma.
Pogreba protftuberkulozne lige na fesenicah
Na Jesenicah je bilo svoj čas v tem pogledu že napravljenih nekaj korakov, ki pa so ostali brezuspešni. Mislim, da je ta socijalna ustanova za Jesenice kot industrijski kraj velike važnosti, če ne največje. Ta važnost in potreba sta tako veliki, da argument, da je prvoten poizkus Ustanovitve zadel na trde in nezlomljive ovire, sam ob sebi izgine. Treba je pomisliti edinole na dejstvo, da pri nas ni majhno število tuberkuloznih. Če vprašamo po vzroku smrti, čujemo dostikrat žalosten odgovor: »Žrtev jetike!« čestokrat čitamo v dnevnikih: »žrtev jetike«, »v najlepših letih ga je pobrala zavratna bolezen — jetika«, »ni se mu več dalo pomagati, ker je bil jetičen«, itd., itd.
Priznati je treba resnici na ljubo, da tudi najagilnejše delo protituberkulozne lige ne bo uničilo idealno popolno vsega tega zla, ali procent umrljivosti radi jetike pa lahko močno zniža. Stremeti je treba seveda za tem, da se ta približuje ničli.
Vedeti je treba, da se to socijalno bolezen da preprečiti; v početku njenega razvoja jo je na človeškem individnu z lahkoto zatreti; čim starejša pa je	bolezen,	tem	težje ozdravljiva.
Morda mi bo	kdo oporekal	9 tem, da	dobimo
Zdravstveno občino. Da, dragi čitatelj, res je, da dobimo to,	ampak	njen	delokrog	se tiče
splošnega zdravja in se	ima	ona pečati	z vpra-
šanjem zatiranja jetike le toliko kot z ostalimi boleznimi. Jetika pa je zadela že tako rano, da je treba prav posebne pažnje zanjo. Tudi liga
skrbi za splošno zdravje, a v prvi vrsti se peča z vprašanjem zatiranja tuberkuloze. Zdravstvena občina in protituberkulozna liga bi delovale složno roko v roki in bi bila druga le nekaka desna roka prve.
Akademski krožek na Jesenicah si je zamislil dati pobudo, da naj se ustanovi ta velepomembna socijalna institucija. Dela se na tem, da pride čim preje do realizacije te ideje. — Zato pa upam, da bomo našli razumevanje jeseniške javnosti, čim več članov bo, tem močnejša bo falanga, tem večja sila, tem lažja delitev dela, ki bo v stanu reševati svojo nalogo in dolžnost na principu čim manjše uporabe energije in tem večjega efekta.	B.	J.
Desetletnica sokolskega odra na Viču
Vii, 14. marca.
Prvi početki dramskega odseka Sokola na Viču segajo še v dobo pred svetovno vojno, ko je takratni izobraževalni odsek »Telovadnega društva Sokol« prirejal igre v malem salonu gostilne pri Traunu na Glincah. Majhen prostor in pomanjkanje razsvetljave sta precej ovirala razmah dramskega odseka. Popolnoma nov razmah dramskega odseka pa se je začel v lotu 1920, ko je Sokol dobil svojo lastno streho. Interno otvoritev Sokolskega doma je proslavil dne 4. decembra 1920 z Finžgarjevo narodno igro »Naša kri«. S kakšnim veseljem so se oprijeli dramatike člani in članice nam dokazuje, da je dramski odsek v prvi sezoni uprizoril nad 10 iger, ki so vse prav lepo uspele.
Predvsem moramo omeniti brate Borštnika, Lojka st. in ml., Dacarja, Urana, Zorca, Štauta, Deliča, Zavašnika in sestre Drnovškovo, Pret-narjevo, Erjavčevo, Oredkarjevo, Japljevo, Ale-ševo, Pernetovo in Mikličevo, ki so skoro pri vseh predstavah sodelovali. Dramski odsek se je od leta do leta izpopolnjeval z novimi mladimi močmi, tako da je kmalu zaslovel izven domačega' kraja. Priredil je več gostovanj po najrazličnejših krajih in bil povsod navdušeno sprejet. Ob času vsesokolskega zleta v Ljubljani leta 19242 je priredil v dramskem gledališču mladinsko igro »Snegulčica in škratje«, ki je »okolski mladini izredno ugajala. Ob petnajst letnici obstoja viškega Sokola leta 1924 je uort-zoril narodno igro »Divj! loveči:. Po tem lotu le iioFtala v društvu majhna kriza in dramsko delo je več ali manj počivalo, vršila so se gostovanja drugih odrov in le redko so domači diletanti uprizorili kakšno Igro. Starejši igralci »o popustili, mladina pa ni mogla brez pomoči starejših uprizarjati predstav. Živahnejši razmah je pokazal dramski odsek v letu 1929 oz. 1930, ko se je gledališki oder nanovo renovi-ral; nabavila se je nova oderska oprema in instalirala moderno urejena razsvetljava, tako da odgovarja oder vsem potrebam. Tudi gledališki ansambl se je izpopolnil z novimi močmi. Poleg starejših bratov se posebno marljivo in vestno udejstvujejo sestre Albina Thalerjeva, Jenkova, Tumova ter bratje režiser Borštnik, Podlogar, Grdina, Marn, Marinčič, Dacar ter ostali bratje in sestre.
Nedeljska slavnostna predstava 2Otok in Struga« je skrbno pripravljena in bo nudila vsem posetnikom lep užitek. Viško občinstvo vljudno vabimo, da s svojini obilnim posetom izkaže priznanje kulturnemu delovanju viškega Sokola. Agilnemu dramskemu odseku želimo ob njegovi 10-letnici na prosvetnem polju še večjega razmaha in uspehov. Zdravo!	J. H.
Gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama.
Začetek ob 20. url zvečer.
Sobota, 14. marca: »Gospa ministrica«. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah Izven.
Opera.
Začetek ob 20. urd zvečer.
Soibola, 14. marca: »Dijak pnosjak«. Red D.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
Nedelja, 15. marca ob 20-16 uri: »Revna kakor cerkvena maš«.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Sobota, 14. marca ob 20. uri: »Veriga*. Proslava šestdesetletnice Fran S. Finžgarja.
Nedelja, 15. marca ob 15. uri: »Veriga«. — Ob 20. uri: »Ciganska ljubezen«. Znižane cene.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Ponedeljek, 16. marca ob 20. uri: »čardaška kneginja«. Gostovanje mariborskega gledališča.
CELJSKO GLEDALIŠČE.
Nedelja, 15. marca ob 16. uri: Mladinska akademija CM družbe.
Torek, 17. marca ob 20. uni: »Glavni dobitek«. Gostovanje ljubljanskega Narodnega gledališča.
Hadi ©
Ljubljana, sobota, 14. marca. 12.15 Plošče (Mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Plošče. 18.00 Viktor Pirnat: Trsteno — dalmatinski paradiž. 18.30 Bogo Pleničar: Sah. 19.00 Pavel Kunaver: Raziskovanje kraških pojavov. 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. 20.00 Prenos akademije Jadranske straže in Ferijalnega saveza Tehnične srednje šole iz dvorane Delavske zbornice. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Hawai-jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, nedelja, 15. marca. 9.00 Ing. Edo Fugima:	O osuševanju zemljišč. 9.30 Prenos
cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.20 Ferdo Jelenc: Nauk o serviranju. 10.45 Ga. A. Černe: Kako se hranijo pišlri. 11.15 Radio-or-Ikester. 12.00 Časovna napoved in poročila, plošče. 15.30 Gdč. A. Lebar: Dekle — čuvaiiica ognja v templju. 16.00 Postanek nafte in njen gospod, pomen (Vacuum Oil Company). 16.30 Dijaški jazz gojencev II. drž. gimnazije. 17.00 Reimann-Schwartz: Pajek s križem (Št. Jakobski gled oder). 20.00 Prenos iz Prage. 22.00 časovna napoved in poročila. 22.15 Hawai-jazz.
23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, sobota, 14. marca. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Otroška ura.
18.00 Plošče (za otroke). 18.30 Novice. 18.45 Sveta vojska. 20.30 Vo-kailni koncert pevskega društva »Vrbendca«, Krška vas. 21.50 Novice.
22.00 Plesna glasba.
Zagreb, nedelja. 15. marca. 11.80 Dopoldanski koncert. 12.00 Opoldansko zvenenje. 12.05 Dopoldanski koncert (dalje). 12.30 Kuhinja.
17.00 Lahka glasba. 18.00 Komorna glasba. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Praga: Koncert Beethoven. 22.00 Novice in vreme. 22.10 Lahka večerna glasba.
Beograd, sobota, 14. marca. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Tamburaškj koncert.
17.30 Popoldanski koncert. 19.30 Predavanje.
20.00 Vokalni koncert. 21.00 Cello-koncert. 21.40 Plošče. 22.20 Novice. 22.40 Balalajka koncert.
Beograd, nedelja, 15. marca. 9.00 Prenos iz Saiborne cerkve. 10.30 Poljedelstvo. 11.00 Plošče. 12.30 Opoldanski koncert Radio-orkestra.
18.30 Novosti. 16.00 Delavska ura. 17.00 Zdravstvo. 17.30 Narodne na harmoniko. 18.00 Narodne pesmi. 19.30 Predavanje. 20.00 Praga: koncert, Beethoven. 22.00 Novice. 22.20 Po Evropi.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mibilek. — Urednik Milan Zadnek, <— Za inseratnl del odgovarja Avgust Kocman. — Vd t Ljubljani