l hajlovi( ah ‘Tito  ?

Londonski 6asopis "Nineteenth Century and after" je v svo¬
ji junijski številki objavil 6lanek o Jugoslaviji. Pisec tega 6lanka
je urednik lista F .A.'šilite. j-rinašamo izvleček:

"Ugled kralja Petra v Srbiji je precej padel, ko je priznal Ti¬
ta. Toda v to so ga prisilili v Londonu. Vendar pa je danes težko
najti v Jugoslaviji človeka, ki bi bil tako nepriljubljen, kot je
Tito« Nasprotno pa je ugled Draže Dihajloviča ostal velik.

Dogodki so pokazali, da je strategija gen.Mikaj1ovi6a pravilna.
Jugoslovanska vojska se nebi mogla uspešno upreti navalu Nemcev, mogl
gla pa bi se boriti v gorah, obenem pa organizirati delavstvo, po¬
licijo in uradništvoIn ko bi sovražnik pokazal prve znalce slabosti,
bi skupno udarili. To naj bi se izvedlo v okviru splošne zavezniške
ofenzive« 2.'Kihajlovi6 se je zavedal, kakšne posledice imajo majhne
akcije, vedel je, da bi bile represalije Nemcev - stotine pobitih
rojakov in upepeljenih vasi.

A kljub temu se je beril, previdno, a odlofeno. Vse borbe so za¬
beležene v poročilih njegovega štaba. Nismo pa zvedeli zanjo, ker
nam jih niso objavljali. Samo Titova poročila so objavljali, ki pa
niso bila stvarna kakor britanska, ameriška ali nemška, ker so bk~
la zgolj propaganda. In zato je javno mnenje dobilo napačno sliko
o Jugoslaviji. Partizanom pa je bilo vseeno, 6e so Nemci postreli¬
li 100 civilistov in požgali vas zaradi vojaško nepomembnega ukre¬
pa« Zato v Jugoslaviji danes ni malo naselij, kjer ni žive duše več,
kjer niti pes in mačka nista ostala pri življenju. Skratka: Celotni
uspeh partizanov je mungo. premajhen v primeri z žrtvami, ki jih je
Jugoslavija doprinesla. Več so škodili, kak;,r koristili skupni za¬
ve zniški zmagi.

Najhujši napad partizanov ni bil
namenjen Nemcem ampak četnikom gen.

H i h a j 1 o v i 6 a«  Glavni cilj jim ni bila
v o ^ n a proti skupnemu sovražniku, tem¬
več -državljanska vojna!  To se je jasno raz-
videlo iz poročil radija "Svobodna Jugoslavija".

Končni cilj politike Josipa Broza - Tita je vzpostaviti v Ju¬
goslaviji diktaturo, podrediti jo Sovjetski Rusiji in odpraviti
vpliv Vel.Britanije na Balkanu. Kar "ELAS" v Grčiji ni zmogel', to
je dosegel Tito v Jugoslaviji. Mihajlovi6 se je boril, da bi bila
Jugoslavija svobodna, a Tito zato, da jo zasužnji. - Nemci so od¬
šli, Iiihajlovič pa je ostal. Se vedno ima na tisoče ljudi pod o-
rožjem in zaslombo pri narodu. In prav zato s'e Tito bori proti nje¬
mu, zato ga dolži "izdajstva in sodelovanja z okupatorjem". Do da¬
nes pa še ni najmanjšega resničnega dokaza, da bi bil Iiihajlovič
izdajalec!

Z državljansko vojno je Tite vezal mnogo čet, ki bi jih lahko
uporabil izključno proti Nemcem. Preprečil jo Dihajlovičev načrt -
organiziranje delavcev, uradnikov in policije. S tem je onemogočil
gotovo činitelje, ki bi mogli učinkovito pospešiti poraz Nemcev na
Balkanu.

Titova tiranska vlada skuša ustvariti novo skupnost. Prisili-

nasprotja, S
, ki bi ga

$aU,hflbo Srbe in Hrvate, da bi po

zabili na medsebojna

pa so Tito izpostavlja nevarnosti splošnega uj

Štev.33*

Domači glasovi,12.III.1945*

Str.2.

do kraja \mi 6 il, 6 e ga ne bodo tuje sile podpirale. In tak upor
bi našel ogromen odziv, saj ni bolj osovraženega 6 loveka na Balka¬
nu, kot je"maršal"Tito. In ce bi bil s pomočjo iz inozemstva Oja
ta upor zadušen, bi znova vzplamtel in to - se huje."

KOMUNISTIČNE PRIPRAVE V JULIJ- MIKLAV2EVAN JE PO BEGUNSKIH

SKI KRAJINI. - Jugoslovanski ko- TABORIŠČIH. - Za Miklavža so pr
munistični center za Julijsko kra- redili v lienškem in špitalskem

4 -i -v« > -5 H nT aA-i 1 T.T« aoI n   J? .. .

jino je sprejel In določil pred
kratkim načrt, v soglasju z Jugo¬
slovanskim voj.poveljstvom v Lju¬
bljani, s predstavniki vlade v
Belgradu in z voditelji italijan¬
skega komunističnega gibanja. V
slučaju, da marovna konferenca ne

'I

ji celotno Juli. j-
;<u6no Trsta, bo

taborišču dr.Grzinčičevo oper
to "Miklavž prihaja",ki je bila
v domovini vsako Teto za to-pri¬
ložnost na salezijanskih odrih..
Opereta je zelo ugajala tako An¬
gležem kot našim-beguncem in pri¬
padnikom drug±*i narodnosti pri
UNRRI. Saj so se tako g,Cigan v
Spittalu s svojimi sodelavci.ka-
značnja, kor tudi gg.Mernik in Mihelič v
partizanov, Lienzu s svojimi pomočniki.zelo
potrudili, da je bilo izvajanje
1 ji.doke oprete res lepo. V obeh
taboriščih sc- jo trikrat uprizo¬
rili. Miss Ross, uradnica UNRRE
gPta in or edp o s i a v i j a 3  o nagn j ■"'^ost \  Spittalu se .,e xzcazxla, da
jnerike in Anglije,"da se rajši kaj tako lepega še nikoli'ni vi-

vdašra sili, kot da bi povzročili dela in da bo doma v na Nizozem-

obo-^ožen konflikt .? Rusijo. Ko bi skem-vsem pripovedovala, kako- le¬
se zavezniki umaknili onkraj Soče, pega Miklavža so pripravili Slo-
bi Ulilijasko Krajino '^akoj očisti- venci. V Lienzu pa so nekateri

dodeli Jug_

ske or oi j  no , vk
izbruhnil up or
ki mu bo- sledil
■končno
jugov.L

pr e s-en e cenjen ir nagi ost jo aceije
•enost zavezniško vojaške

51 v ’

d v

)c. oo  intervenirala r
omska vokis, Računa

una
se s

II Italijanov in na koncu bi se

legaliziralo s

Angleži prireditev celo dvakrat

nasilno zavzetje legaliziralo s obiskali, tako jim je bila všeč

^ prinesi '

i cOx ^.3  Voe cto. ./i e^j.i^s 3 -ruta nepričakovano veliko v Sti"' ++<-u  -
je vojaško organiziran. VrtmojSMiljSi so po OTHBI.HI zaslugi vsi ot“T
vasi, celo v vsaH sipini samot- C 1  prejeli bonbonov, Aokolade*'--’
nih his 3 e zrno cdj-ice, ki so ji sladkega

podrejeni vsi .prebJvafci. Vsak od- Miklavž' razde! il -sr=?n en ? u  P a  '
dele k ima ^nteve Miioiavz razdelil vsem otrokom in

aoiek xma gotovo ^o^tojnost m gimnazijcem lene zavitke z zve™-

razpolaga z lastnim* ikladišci o- ki %  narkliem V, zv

režia rmmtr-Mp in + ran _ f >  ff 1 V em > bonboni, pecivom,

rezja, munio^je in Tkano in cran igračami £n drugimi dobrotami

športnimi sredstvi. Organizacijo Liudsknšni eki -.k-?•  • 1 'T.*   _

vodijo partizani pod %tjvel js Ivom ce  ter učenke sosn ^  u f ltel 3 1 **

polkovnika -Ukmaršja. V'farnem Trstu ±UčxlIv  nre ? 1 ® S ° Že  ?? r

ima sede^ ud^niŠko no^Vi ITvo od P T£ * zrivavali ves prosti

secicz uau.-.mpjco Po« o.o ,mvo , o a 6 as pripravi za Mikla^r^- tL.4  +

katerega-p o čeka Ves feo kilizaci jski Rdeči kri^ In  trkl-v-tt' a * -Brit.

načrt. člLni so r*zeZ  !W%ja,Što- sta o.bd^^iS

ke tudi nekateri višji Jhggsl,east- pr i a . _ Iz  d-RLih

niki in partizanski vodjfeiferkŽdiščamnmo poročil ^ <- borišč še m-

orožja in raunicije v m #8 tu  O talno ' TABORIŠČE V SPITTALU je s 1. 4

naraščajoči ^ p0l JL _ irio^se^a^RR-IF?^^ V nx3d ^'

Prvih 1.000 poljskih vojnkp, ki |n e  vnlitvVI tabonSnMldbS'
pripadajo armadnemu zboru JPodjakov izvoljen je 1jiX dosedanji odb«‘
v Italiji, katerim poveljuje feen. m. je  le  razširjen z SSkatAlS’
(-.nders so• zapustili Italijo, ^se- novimi odbornik* neuanerimi-

ga skupaj se Je 14.000 po^js&fh
vojakov v Ital iji odločili* vda se

'*’•  ‘To  Hammn  nP 5 T.fl.

VSE,KI dobiVate vesti iz do¬
movine,  50 ros Im cm da jih pošljete
w, ft1n v  svojo domovino, Yi?‘I osta- v  uro oni szvc Turno o in glasov", da
li pi AalAja ostali y jujini. jih bode tudi drugi Pitali.