Januš Golee; Troštarjeve grobljc. Z blagopokojnim g. župnikom Jakobom Kranjcem sva obiskala leta 1919 iz Buč Pilštajn. Na sredini pota med župnijama Buče in Pilštajn samevajo s srabotjem prepletene »TroStarjeve groblje« na Zečah. Ostanki zidovja pričajo, da }e bll tukaj pra-f imovit kmečki dom. Pri pogledu na zapuščene razvaltne me je vprašal gospod Jaka, če so mi znane groblje. Priznal sem mu, da sem čul pripovedovati o zlatem golobu, kl je zakopan nekje med oBtankl zldovja. Sploh krožl med naSim ljudstvom več pripovedk o tej nekako skrivnostno IežeCi zapuščinl. Gospod župnik mi je zaupal, da je odkril med raznimi zapi3ki svojih prednikov kratke beležke o Troštarjevlh grobljah. Opia j« izpod peresa jrajnega bučkega župnika g. Andreja jFekonje, kl je bll na Bučah od leta 4892 do 1899. Gospod je bll pisatelj In se je zanimal za ljudske govorice. Po povratku ml je izročil g. Jakob listič, na katerem so bile opombe k pripovedkam o grobljab. ter opisana rešitev uganke z zlatim golobom. Leta 1920 v Šoštanju v pokoju umrli pisatelj Andrej Fekonja orisuje »Troštarjeve groblje« takole: »Ko sem nastopil župnijo Sv. Petra na Bučah, je živel predzadnji Troštar Tona. Pri hiši so samo rekli pri Troštarjevih, pisali so ae Brilej. Iz ust faranov sem slišal, da sc js oprijel Brilejev na Zečah priimek Troštarjl radi tega, ker je bll njihovemu ustanovitelju ter pradedu v navadi vzdih: »0, troštar sv. Dub!« Troštarji so bili strogo ter vzgledno krščanski. Prl hlši so opravljali razne pobožnostl na čast sv. Duhu. Nad veliko hrastovo družinsko mizo je plaval razprostrtih peruti pozlačen golob. Pritrjen je bil za motvoz, ta okoll škripca na stropu in proti vratom.Pri vstopu skozi vrata sc je spustilo znamenje sv. Duha tik nad mizo. Na sveti večer je snel hišni gospodar goloba, ga očedil in od 11. ure do polnoči je blagoslavljal z njim hišo, hleve, žitne shrambe in sploh celo imetje. Po župniji so govorili o posebno skrivnostnem blagoslovu, ki ga prikriva širSi javnosti Troštarjev zlati golob. Moj dobri znanec in predzadnji iTroštar Anton je bil že bolj star in |e imel enega sina. Ko sem»pastirovsd tretje leto na Bučah, se je dedec prehladil. Poklicali so me, da sem ga previdel. Ko sva bila gotova, je bolnik sedel na postelj in namignil domačim, naj naju pustijo sama. Pozlačenega goloba nad mizo sem moral sneii % motvoza in ga dati gospodarju. Golob je bil izredno velik in mojstersko delo, ki bi bilo v ponos najlepši cerkvi. Troštar je vzel sv. Duha v roke in mi rekel: »Gospod, gotovo ste že slišali marsikaj o tem blagoslovitelju našc hi*e!« Ko sem vprašanje prikinil, je na daljeval: »Ta zlati golob že plava nad to miio gotovo nad 100 let. Kateri Troštar !ln odkod ga je prinesel k hiši, mi nl •enano. Res je tudi, da je na tem imetju že od nekdaj očiten blagoslov ^jožji. Vsi moji predniki so se zahvaljevali za srečo sv. Dubu, ki ga predstavlja ta le pozlačeni golob. Na smrtni postelji mi je izročil moj rajni oče to dedščino blagoslova pod prisego, s katero sem se zavezal, da bom troštarja sv. Duha vsako leto na sveto noč lastnoročno očedil In z niim blagoslovil hišo ter imetje. Tu le pod peruti je skrivno predalce. Iz tega sem moral potegniti tudl papir in ga nositl med blagoslavljanjem v žepu. Po opravljeni pobožnostl sem vtaknil papir po skrivoma na staro mesto. Oče ml Je zabičal, da je v molitvi na papirfu ključ do sreče pri Troštarjih. Ker sem sedaj jaz na potu k pradedom, bi le rad znal pred izročitvijo goloba sinu, kaj prav za prav pomenijo meni nerazumljive besede čudodelne molitve.« Stari je odprl predalček na golobu, izvlekel v štorček zvitl papir in ga razgrnil pred mene. Bil je koa zvitega pergamenta (oslovska koža), in na njem lepo v latinščini napisane besede: Ciia? sem napravil podpisani mojstes.1. Sv. Duha za vrh oltarja je mojsfosko izrezlja! moj 171etni sin, ki je bil s tem delom sprejei med pomočnike. C e 1 j e, leta 1665- Podpis mojstra: Nečitljiv. Bolnlk je omahnil začudeno np zglavnik in šepnil: »Po tej razlagi me prav nič ne piče, ker sem Vam zaupal skrivnost 2 vsebino predalca v golobu, katero bi bil moral po razodetju sinu odnesti prednikom v več nost.« Tolmačil sem še bolniku, da je golob s kakega starega oltarja, ki je bil zamenjan z novim in prestavljen med nepotrebno cerkveno šaro na podstrešje. Predzadnjega Troštarja smo pokopali še taisto zimo. Njegov sin ter naslednik je bil že oženjen, ko mu je umrl oče. Resnica je in to sem doživel kot dušni pastir sam, da je zginil s smrtjo predzadnjega Troštarja s tega tako imovitega kmečkega doma več nego lOOletni blagoslov. Zadnjemu Troštarju je pobrala na spomlad po očetovi smrti kužna bolezen živino. Leto 1895 je bilo l^to potresov, vremenskih nezgod ter nesreč. Prvi po- letnl blisk ter grom nad bučko faro sta upepelila omenjenega leta Troštarjevino do nekaj ostankov zidov. Žrtev strele je postala tudl mlada Trošterca, ki je bila ob čaau udara t kuhlnji. Iz obupa je prodal zadnjl Troštar po pobegu blagoslova preostalo imetje in utekel za novo srefio v Ameriko. Iz nezgod, ki so zagrmele nadTroštarjevino in jo uničile, so se rodll« kmalu iz ljudske domlšljlje te 1« pripovedke: Pred več nego sto letl je naSd eden od Troštarjev čudežnega goloba, ki je bil poln zlata in dragocenlh biserov. Od tod zaCetek bogastva, kl se razteza na enl posestl preko 10< let. Izobilje ter sreča spremljataTroštarje, dokler ni izdana skrivnost Izdajstvo maščuje strela iz jasnega in pokoplje čudodelnega goloba globoko pod groblje. Zlatega goloba sreče bi izkopal izpod Troštarjevll} grobelj oni, ki bi nabral v Janžev noči praprotovega semena na HsU belo ruto. S to ruto a semenom b moral dokopati do goloba na grobljah v sveti noči med 11. uro in pof nočjo. Razne starejše osebe ao videle \ bolj tajinstvenih nočeb skrivnostnega goloba, kako je frfotal v čarobnl svetlobi nad grobljami. Tem ljudskim pripovedkam enakih se bo rodilo tekom desetletij bof zna koliko. Na celem govorjenju naroda je t<x liko resnice, da se ne upa nikdo T noči mimo Troštarjeve groblje, najmanj pa je pričakovati, da bi se lotll kdo kopanja za zlatim golobom m sveto noč med 11. uro in polnočjo.« To je vsebina Fekonjevih beležk • Troštarjevih grobljah. Danes govorijo ljudje daleč na okrog bogzna kaj vse o prikaznih nad žalostnimi ostanki nekdanje sreče in bogastva, Marsikateri od radovednežev se j« že odpravljal v besedah na izkop zlatega Troštarjevega goloba, kl bo imel v resnici mir pred iskalci od nebeške strele zakopane sreče.