GALERIJA KEMIJSKEGA INŠTITUTA

Dalmatinski živopisi

Peter Hergold

Peter Hergold je že na šolanju na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani s svojim talentom in odprtostjo pritegnil pozornost: njegova dela so že takrat kazala inovativne rešitve v pristopu k likovnim problemom. Po šolanju se je nekaj časa intenzivno ukvarjal s konceptualno umetnostjo, s procesi, ki so po eni strani spominjali na konceptualne procese skupine OHO iz 60tih in 70tih let, po drugi strani pa so njegovi konceptualni procesi bili osredotočeni na percepcijo neprenehno transformirajoče stvarnosti in zato nekako bolj “realni”, bolj zdravorazumski in manj zagledani v neko utopijo.

Med njegovimi najbolj zanimivimi deli tega časa je vsekakor konceptualni proces nastanka in regeneracije rane, pri katerem je le dokumentiral rez v kožo, rano, ki se je najprej odprla in zakrvavela, kasneje pa se je po medicinski intervenciji postopoma in počasi celila, dokler se ni po nekaj mesecih dokončno zacelila.

Podoba reza, s katerim razpremo neko celoto, sprožimo nek proces, da bi bolje razumeli, videli strukturo, delovanje, je vsekakor simbolno in tudi dobesedno princip dela, s katerim skušamo sprovocirati nek naravni red, ga odpreti našemu razumevanju.

Rez kot vstop v proces, kot razprtje nevidnih delov našim očem in naši zmožnosti, da vidimo in da zvemo, je vezan že na antične Galenove javne kirurške prikaze in vivisekcije, z umetnostjo pa je povezan povsem organsko, saj je med najbolj znanimi znanstveniki renesanse vsekakor ravno Da Vinci, ki razpre do takrat nevidene detajle človeškega telesa.

3

Filozof Ivan Urbančič ta način provociranja narave povezuje z našo željo, da si naravo podredimo v smeri razpoložljivosti. Pri znanosti je ta razpoložljivost odnos, s katerim želimo naravo prisiliti, da nam izda skrivnosti, principe, ki nam omogočajo, da nenehno in vedno znova sprožamo proces razpoložljivosti za nadaljnje razpolaganje v znan-stvenem in tehničnem smislu.

Petra je sočasno zanimalo iskanje procesov, ki so po svoje manj točni, a zato morda bolj pretočni in povezani s celovitostjo doživljanja sveta in narave. Njegovi likovni potopisi so v konceptualno shemo potovanja po vnaprej določeni poti (npr. del porečja reke Drave, ki teče po Koroškem) vpeljali možnost stika s klasičnim slikarskim jezikom. Akvarel, pri katerem je poleg pigmentov bistvena sestavina vodna osnova, je bil idealen za tak proces in nastal je cikel vrhunskih slikarskih del.

Razstava na Kemijskem inštitutu ima podobno zastavljeno osnovno shemo, le da je kolorit in način dela zavezan pokrajini, ki jo slikar vpisuje s svojimi živopisi. Dalmacija, pri kateri se velikanska vodna masa morja srečuje s suho pokrajino kamnitega zaledja, kjer je rastlinje redko pose-jano, se v akvarelih razkriva kot redko posejane kaplje vode z različnimi pigmenti, ki se posušijo na suhem poletnem vetru. Podobne kaplje na papirju nam nežno prikličejo v spomin tople dežne kaplje težkih poletnih neviht, pri katerih se po navadi komajda pozna na zemlji, da je sploh padlo nekaj dežja. Razbeljena krajina dobi odsev v belini papirja, sonce v belini neposlikanega dela papirja sredi morja razpre krajino kot nekaj 4



5



6



7



8

bistveno zavezanega samemu razmisleku o tem, kam točno naj slikar položi svoj čopič in kako intenzivno naj bo to dejanje.



Če je rez in misel o procesu celjenja bila nekakšna konceptualna os Petrove umetnosti iz začetka njegove umetniške poti, v teh delih odseva misel o biti v idealno odmerjeni celovitosti, ki najbolj veže pogled na slike. To seveda ni neka vez med koncepti in samim slikarskim moj-strstvom, temveč lepota, ki jo je že Dostojevski videl kot odrešitev.

Jiři Kočica

9



10

Kratek življenjepis:

Peter Hergold je bil rojen 7. 10. 1966 v Slovenj Gradcu. Po gimnaziji v Mariboru je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in diplomiral leta 1996. Po vrnitvi v domači kraj (Radlje) si je tam uredil atelje in se zaposlil na Šolskem centru v Slovenj Gradcu, kjer poučuje likovno in umetnostno vzgojo. Ves čas ga kot akademskega slikarja vznemirjajo novi izzivi v likovni umetnosti, predvsem konceptualni projekti. Je eden najbolj delavnih in ustvarjalnih slikarjev v Slovenj Gradcu in na Koroškem.

Odmevne so bile razstave (konceptualni projekti) INTERIM iz začetka leta 1998 v slovenjgraški galeriji in razstava Fill rouge iz leta 1999, ki jo je predstavljal v Radljah. Pri Fill rouge je upodobil vedute Dravske doline in Pohorja in požel veliko priznanj.. Z razstavo INTERIM je gostoval v Mariboru in ljubljanski galeriji Equrna. Sicer pa je sodeloval še na številnih skupinskih razstavah po Sloveniji.

Za svoje delo je prejel že številne nagrade: študentsko Prešernovo nagrado (1989), drugo nagrado mednarodne žirije za projekt Pericarežeracirep na mednarodni razstavi Umetnik in urbano okolje v Slovenj Gradcu (1997), nagrado Občine Radlje za umetniške dosežke (1998) ter Bernekerjevo plaketo (1999).

11



Od 14. 3. do 20. 4. 2019 v galeriji Kemijskega inštituta v Ljubljani Kustos, oblikovanje in spremno besedilo: Jiri Kočica Spletna brezplačna izdaja, 2022

URL: https://www.ki.si/o-institutu/galerija/peter-hergold-dalmatinski-zivopisi-marec-2019/

CIP: Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 93055491 ISBN 978-961-6104-63-0 (PDF) Kemijski inštitut

National Institute of

Hajdrihova 19, Ljubljana

Ljubljana, Slovenija

Chemistry, Slovenia

www.ki.si / 01 47 60 200