«or«» «* izhaja vsaki torek in «oboto Ako pad«1 na ta dneva praznik, dan poprej. [jrcdniätvo se nahaja v „Narodni Tiskarru", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. N<.frankiran:t ptama se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisrna brez podpisa. dopisuv se ne vračajo stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 2 50. l'pravniätvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini 5t. 9. L-A oe;la«e se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin , za večkratni natis primeren pop us t. PuNitniezne Itevilk*» stanejo 8 vm. in se proda)ajo v raznih gonikiti trafikah. §ta 2\m V (iorici. v torek dne 18. aprila 1911. Leto XIII. V delu clovekoljubja. V pokncženi grofiji (ioriško (ira- disčanski vie več let deluje društvo za podporo izpuščenih kaznencev in nji- lioviii nedolžnih rodbin. Akoravno je smoter delokroga edino le humanitären, vzvišen nad nasprotstvi socialnih in po- liticnih strank, čuje se od marsikalerega ugovor, da tacega društva ni podpirati, ker iinamo mnogo davka za pudporo poštenill Ijudij, da za izpusčene kaz- nencc skrbeti je dolžnost drzave in ne posamcznika. Taki pomislcki pa se raz- prsijo vže s kratkim uvazevaujem. V vseh državah enaka društva prav dobro uspcvajo. zlasti v Belgiji in na Nemskem. .Mora se upostevati, da ]e ravno človeska druzba ona, ki je /akrivila. ako je eden izmed nje krenil "ut kriva pota in da mil mora radi teija ona zopet ponuditi svojo pomoč v to, da sc poboljsa in da se tie Sinatra pn- moranega /opet gresiti zoper zakon. kakor drugod, tako tudi v nasi dek'li. p o d p i r a d r u s t v o 1 c on e, o k a- t o r i h s e i m a o p r a v i C c n n n ado. da d r u Š t v e n a p o d pur a p i» - iii;ii;a. Ka/nenca, ki je bil vze vcčkrat v zaporu. podpirati. je navadno brez- uspešno. Koliko jc pa slučajev. da se lahko za vedno rcsi ka/nerica. ki je gresil prvikrat: nepopisni so vspeln pri mladok'triih ka/nencili in koliko se po- maga rüdbmain v /aporu sc nahajajočih očetov. mozov, smov! V tcm delokrogu je toraj mnogo humanitariiega dcla; s tern deloin bavi se tudi nase drustvu. Nedavno bil je občm zbor in Cull smo tajnikovo poročilo o delovanju zadnjih treh let. na katero se mora drustvo z ponosiio zavestjo sklicevati. Zvrsilo se je v tej dobi delo dale- kosežne vaznosti: drnstvo postavilo si ]e namreč lastni dom. zavetišCe /. a in lade k a /. n e n c c v ulici „dei campi" st. 4d. Na izredncm obCnein zborti dne 2.1 giudna 1V0N leta skle- nilo se je sezidati zavetiSče, za sedaj skromno, kakor so skromni drustveni dohodki. Od IS 1 ^O^ stanujejo vze v tern poslopji varvanci. Ravno zgradba tega zavetišča je bila sprcjcta v obče z veliko naklonjenostjo; dokaz tcmu je. da so društvu prišle podpore od vlade, deželnega zbora, mnogih občin in od posameznikov, da se tega Človekoljub nega delovanja tudi časopisje vedno laskavo spominja. Kakor rečeno, za- vetišče je se skromno, ker pripravljeno je za sprejem desetih inladeničev; toda drustvu je k tcmu lc čestitati, ker ta zavod je do sedaj prvi in edmi v Avstriji. Posebna načela vodila so vodstvo pri sestavi pravil za vsprejem in no- tranji red tega zavetisča. Nobeden napis, ne posebna obleka varvancev, ne kaki drugi viden znak ne svedoči. da se na- liajajo v tern zavodu mladenici. ki se imajo poholjsati. S tern se doseže to. da jili nikdo ne spozna kakor take. Varvanci so pod nadzorstvoin in v hrani nad/.oriuka. ki biva v zavetisču, kakor tudi Celera odseka dniStvenega odbora. Ihihovnik. učitelj in zdravnik trudijo se i. odbotom. da >e doseže drustveni smoter. Za sedaj hodijo varvanci na delo h kakeniu rokodeku v meslu. Na- meravajo se pa ustanoviti v zavetisču nutranje delavnice v svrho. da se bodo nadzorövah mladcniči pri vsakem ko- raku in > tcm se prej. nego sedaj one nesrečneZe dovedlo do tega, da posta- nejo koristm Cloveški druzbi. I'stano- viv>i to zavetišče je pa drnstvo doseglo Se poseben. izvanredeii named. Znano je. Cn sedanje razmerc kaznilnice in nj ih uredba redko kedaj dosežejo svuj nainen. puboljsati knvca. ker se vsled druzenja in prijateljstva. ki se sklepa incd ka/nenci v zaponb, navadno le izpopolni .ü^p^ksainezniku naijnjenost k slabemu. Ni Cuda. ako se oni. ki so prestopili prajj kaznilnice kakor boječi in sramežljivi učenci. vrnejo v svet vsled pohujsanja kakor učitelji dniijim! Ali ni ravno srec mladoletnega. ki si vžc iz naravne^a r.agiba prisvoja le, kar je slabo. v neizi;ubni nevarnosti, da se v taki druzbi se bolj pokvari? \' zadnjih letih je pač justična uprava ustanovila v kaznilnical: posebne oddelke za maloletne kaznence. Toda tudi v teh oddelkih se nahajajo tova- risi. ki premnogokrat osodopolno upli- vajo na inlajSe kaznence. ki so prvič prišli v zapor. Da se tern nedostatkom opomore, ponudilo se je društvo obzirom na na- redbo justičnejja ministerstva od dne 30. °. 1(MJ4 st. 15. da sprejme mlado- letne od 10. lo. leta v svoje z;:vetisče. da le-tu. naniesto v zaporih. dostanejo svojo kazen. Na ta način se jili obva- ruje stika z nevarnimi kaznenci, se ugodnej.si upliva na njih nravnost. se jili ščiti pred javnostjo i. t. d. Visja oblast je ta drustveni namen popolno- ma odojjrila. linajstletni deček je vže prcstal v zavetišču ka/:en zapora radi tatvine in od onega časa ima se od njega najboljsa sporočila. Tako je dru- štvo resilo dečka, ki bi se v kaznilnici mogočc popolnoma spndil, ki bi vsled teija bil izključen iz sole. Prestal je ka- zen in niti ni videl zaporov ; Se sedaj sc nahaja v družtvenem zavetisču in ima prihko. da se popolnoma poboljsa in da postane koristcn samemu sebi, druzini in domo^ ini. V drugi vrsti. kakor vže omenjeno, podpira društvo tudi rod bine kaznen- ccv, ki bi sicer morale trpeti v bedi radi tuje krivde. AUične in žalostne pri- zore mora se gledati dan na dan. ko pridejo se solzami v očeh otroci in žene, izmučeni po zalosti in lakoti. prosit pod- pore. Vsem bi se radovoljno pomagalo. pa skromna lienarna sredstva. žal, ne pn- pusčajo. Nedavno prosila je za podporo žena kaznenca. ki dostaja 4 letno ječo radi necluveskega čina. Žena, bolehna, mora sedaj sama vzdržavati dvoje než- nib otrok. Tudi ona pa bode mcrala v zapor, ker je iz ljubezni do svojih otrok. da resi moža. krivo pričala. Kdo bode pa tedaj skrbel za nežni bitji. ki sta po- polnoma nedolžni ? ¦ F'risla je za pomoč k društvn iz goriskc okolice loletna deklica. Oče, ki je v zaporu. in mati, ki je pobegnila iz strahu pred kaznjo. pustila sta doma sestero otrok, od katerih najmlajsi ima dve leti. „Ce grem". rekla je najstarejša IMctna deklica, „na delo. moram pustiti otroke same doma, Če ostanem doma. ne niorem delati in si prislužiti potreb- nega kruha. V prvem slučaju sem od- govorna za vsako nesrečo. ki bi se do- godila doma: v drugem se pa ne zgodi nesreča. vsi pa poginemo lakote". Vže iz teh izgledov je razvidno. kolika je potreba. da se zanimamo za take nesrečneže in človeška družba je dolzna jih podpirati zlasti radi tega. ker je v premnogih slučajih bodisi vže iz- crpana podpora dotičnih pristojnih ob- Čin. bodisi nemogoča vsled slabega eko- noiničnega občinskega stanja. Kako in v koliko se pa podpira odrasle kaznence, izpuščene in zaporov, razvidno je iz sledečih po- datkov: leta 1908. 1909. 1910 Podpore je naprosilo oj-eb...... 72 43 36 stnatralovrednihpo- pomoči..... 64 23 27 priskrbelo se delo prositeljem ... 12 7 10 obleko in orodje se darovalo .... 9 8 7 denarno podporo se podelilo .... 16 6 11 in sicer v zneskih . K 264 K 40 K 152 na drugi način se pomagalo osebam 24 5 11 Nekateri kaznenci se po dovršeni kazni postavijo pod policijsko nadzor- stvo. \'sled tega je v mnogih slučajih otežkočeno dobiti delo. Tudi v tej smeri je društvo. ako je prositelja smatralo vrednega. doseglo. da je bil preklican i/:rek policijskega nadzorstva. Hvo še nekaj statističnih podatkov. Članov. kateri plačujejo na leto samo dve k r o n i. steli smo 190S. leta 450; 1909. leta 834 in 1910. letaseje število pomnožilo na 992. Drustveno premoženje je znašalo 19uS. leta K 4486:—. 1909. leta K 61S3:91 in 1010. leta K 10.9öO:40. To. sicer kratek. vpogled v dale- kosežno delo človekoljubja ! Dragonec ulonil. - Kri je lekla. - Prelep. Na YelikonoCno nedeljo se je iz- vrsil v A\'snu žalosten dogodek, kate- rega žrtev je bil nek dragonec nekje s Kranjskega doma, ki je baje prišel v üorico na 2S dnevno orožno vajo. Na- daljna žrtev tega dogodka je bil 20- letni mladenič Leopold .Malič s Peči, ki je bil zaboden v levo stegno tako hu- do. da je na licu mesta obnemogel, a ne umrl: potem pa Je Jožef Batistič s Peči p. d. „Bensa". ki je bil — kakor se zatrjuje — glavni krivec teh krvavih dogodkov v Alirnu. Priletel mu je nam- reČ debel kamen v prsi, ki ga je natla vrgel. V naslednjem hočemo ta žalosten dogodok — kolikor smo se mogli o njem informirati — opisati. CrHce iz večega mesta. (IlalJ(>.) II. J a v n i 1 o k a 1 i. O teh se lahko reče, da je malo takih, ki odgovarjajo potrebam večine velikomestnega prebi- valstva. Kaj lioče navadni človek vgi- stilni ali kavarni, kjer se vse blišči, gost pa trpi ? Treba ti posobne pozornosti, da po hrani in pijači, s katero se ti postreže, ne oboliš. Na okusno pokriio mizo, na najlepšem okrožniku prinese se ti seintertje krepčilo, s katerim se tvoj želodec nikakor ne more sprijazniti, ako tudi ni zelo občulljiv. Posebno pazi pri ribah, odgovarjajo li zdravstveuiin zahtevam. V gostiluah vlada pravilo, da se ne sme nič zavreči; kar se danes ne razproda, pride jutri na vrsto. Pri pijači pa sploh treba previdnosti kakor pri strupu. V mnogih gostiluah rabijo mast, ki je sicer nekoliko ceneja, pa tudi zelo neukusna in zdravju nevarna. Imaino sicer zakon za porabo margariiia; toda kdo se briga zanj ? Kolikor mi je znano, določuje onienjeni zakon, da mora biti na lokalih, kjer se beli s tako mastjo, že od daleč vidljiv tozadevni napis. Da bi vsaj enkrat v letu iznenadno pregle- dala uradna zdravstvena komisij.i vse gostilne in dala pribiti dotične napise, kjer so potrebni, gotovo bi se m'uogo poboljšalo. V H.imburgu in nekterih drugili neinskili niestih padle so že člo- veške žrtve špekulativni podvzetnosti koristolovnih gostilničarjev ; pri lias pa se menda še čaka na take žalostne slu- čaje, preduo se kaj primernega ukrene. Govoril sem več o gostiluah, nego mi je bilo ljubo. Potrebno se mi je zdelo, kajti brez njih večina velikomestnih prebivalcev ne more živeti. Kaj pa naj rečem o kavarnah? Nič drugega nego kar sem že rekel o zunanjosti razkošuih palač. Veči del kavarn širi pretirau luk- sus na troške gcstov. Kje so časi, ko se je spoštovalo pravilo : „Priprosto, ali dobro". Za mnoge kavarne velja dan- danes: „Fino ali drago" ; je li tudi do- bro, ostaue postranska stvar. Porečeš mi morda, da se lahko ogibljem takih lo- kalov, da kavarna sploh ni povsem po- t-ebna. - Samo deloma je res. kar trdiš; dandanes živimo v takih časih, da tudi najpriprostejši človek čuti potrebo. da pogleda v kak časopis, ki si ga sam ne more naročiti. Velik del gostov zahaja v kavaruo radi časopisov, najmanj radi baržunastih naslonjačev in salouske kra- sote, ktero mora drago plačati, ne da bi ga kdo vprašal. Da bi nain vender v teni oziru prihodnji časi kaj boljšega prinesli! III. Zasebno življenje d r u- | ž i n in s a m c e v. Brez obotavljanja pripoznavam resnico, da se prava sreča tega sveta najde samo v dobro vrejeui družini. Ne fzdajem pa uikake tajne, ako glede dandauašnjega velikomestnega družinskega življenja v obče rečem, da je ta resnica — bila. Družinskemu živ- Ijeuju preti premnogo nevarnosti, ki iz- virajo iz razvitka velikomestnih razmer. V nižjih slojih imajo stariši navadno preveč skrbi za obstanek ter ne morejo dovolj pozoruosti posvetiti odgoji svojih otrok. Kjer pa manjka terneljita rod- binska odgoja, tarn se duhovnik in uči- telj v šoli zastonj trudita. Otroci so često sami sebi prepuščeni ter podivjajo. Kaki značaji, kaka načela se v njih razvijejo, ko dorastejo in že sami ustanove rod- biue, lahko si vsakdo misli. S tern ni- kakor ne trdim, da so poštene in srečne družine v velikih mestih že izumrle ; zdi se mi samo, da jili je dandanes mnogo manje nego nekdaj, in še te se nekako nezaupno proti drugim vsaka za sc uta- borujejo. Sln^aji, da se take rodbine sklepajo in v prisrčnem prijateljstvu dru- žijo, postali so redki. Temu kriv je bržkone napredek časa, s katerim se tudi širi vseobče vzdraženje živcev. Še dete se ogiblje ognja, ako se je enkrat speklo. (Dalje pride.) lido Je sačel prepir? Mnogo mirenskih in pečanskih mladeničev je sedelo na Velikonoč proti večeru v Budinovi gostilni v Mir- nu. Gostüna je biia natlačena pivcev tako, da so zmanjkale stek!enice. Ker je bilo omizje uže imenovanih mlade- ničev veliko, so prinesli na mizo škaf vina. Mladeniči so peli in pili. Nakrat se je pojavil v gostilni Jožef Batistič p, d. „Eterisa" s Peči, star okoli 40 let udovec, in — meni nič tebi nič — zgrabi! je stolico in jo vrgel v mlade- niče. Seveda je nastala nakrat rabuka v gostilni a posrečilo se je nekaterim pametnim mladeničem in možem, da so mladino pomirili. Pretep v vasi. Kmalu potem so imonovani mla- deniči zapustili Budinovo gostilno in se podali skozi občino proti ürabcu. Bila je uže tema. Srečali pa so se z neka- terimi mladeniči od štanta in začel je prepir. Nato so prišli zraven nekateri dragonci, ki so bili slučajno v Alirnu na izletu in se jeli umešavati v prepir. Neki korporal se je baje posebno raz- koračil in rekel, da on pozna postavo. Nastal je med dragonci in mladeniči prepir in v prepiru so dragonci poteg- nili sablje in jeli mahati po mladeni- čih. Nastal je silen krik in vik. Ljud- stva se je mnogo nabralo. a nihie se ni upal med razgrajače. Govorica se širi, da je bil na strani dragoncev oni „Bensa" in da je le-ta tudi tukaj prov- zročil prepir. Razgrajanje se je nada- ljevalo doli po občini celo do Grabca. Ob rupenskem mostu čez Vipavo se je spet unel pretep. Aretacije Vojak utonil. V tem času pa se je uže priprav- Ijalo mirensko orožništvo. da razžene razgrajače in nekatere teh aretira. Dra- gonci so se vrnili nazaj proti Mirnu in se baje srečali z orožniki nasproti mi- renski soli. Pet vojakov je bilo. Orož- ništvo jih je ustavilo in jih hotelo are- tirati. Nek dragonec pa se je zbal are- tacije in hotel pobegniti. A ni mogel uteči nikamor. Zato je skočil preko zid v Vipavo v svrho, da jo bode preplaval. Prišel je uže na drugo stran, a iz vode ni mogel in to vsled težke. namočene obleke, škornjev in težke sablje, in pa tudi vsled tega, ker je precejšnja str- mina iz vode na senožet. Vse to je provzročilo. da je utonil. Ljudje so sicer videli, da je en vojak skočil v Vipavo, a so mislili, da jo je srečno preplaval in tako odnesel zdrave pete. Zato se niso prav mnogo brigaii zanj. Drugo jutro — t. j. včeraj — pa so opazili skoraj na dnu Vipave dragonca, ki je krepko držal z obema rokama vrbove korenike. Potegniü so ga iz vode in prenesli na mirenskopokopališče. Utop- Ijenec je baje poročen in ima večjo družino. — Dva dragonca so orožniki aretirali in uklenjena v verige odvedli §e tisti večer v Gorico in ju oddali vo- jaski oblasti. Sri je tekla. Mladenlč zaboden. A te žalostne igre ni bilo še ko- nec. Pečanski mladeniči so sevrnili do- mov preko rupenski most. Ko so prišli k prvim hišam, je skočil uže imenova- ni Bensa proti mladeniču Leopoldu Ma- liču in brez najmanjšega povoda zasa- dil nož v levo stegno tako hudo, da je padel v nezavest. Kmalu je ležal v luži krvi. Prenesli so ga domov in brzo šli po zdravnika dr. Defranceschija, ki je nesrečnemu mladeniču zašil veliko rano. — A tudi napadovalec je dobil baje kmalu natu tako debel kamen v prsi, da ga je vrgel na tla. To je žalostna slika! — Seveda bo sodnijska preiskava dognala na- tančnejše. Dopisi. Iz Kanala — V sobotni številki „Soče" napade me zopet nečuveno nek dopisnik iz Kanala, kjer mi očita sle- parstvo in tudi krivo prisego. Za sedaj opomnirn le, da se pri Jožefu Matev- žiču ni šlo za 500 kron, ampak le za konečno plačilo ostanka od 50 gl. ter da ni bilo sploh nobene sodnijske ob- ravne, kakor pravi dopisnik, ki to trdi. Sodnijska preiskava bo že dognala izvir dopisa; mogoče bo o tem kaj več po- vedal lastnik „Soče" Andrej Gabršček, ki bo o tem vprašan. Ker bodo drugi liberalni listi go- tovo ponatisnili ta mästen piruh iz „So- če", spozna laliko vsak, s kako vrsto ljudmi se moramo boriti Člani Slov. Ljudske stranke. Miha Zega. Iz Kanala — Po vseh deželah so prišli razumni kmetovalci že davno do spoznanja. da je edino pametno in ko- ristno z ozirom na kravo in tele, ako e teletu ne pust: sesati kravo, ampak da se ga doji z zato nalašč napravlje- nimi napajalniki. Krava v kratkem pozabi na tele, in ker dobiva tele vedno ome- njeno mn množino mieka. se ne more nikakor prenasititi. vsled Cesar ravno toliko telet pogine. Po naši okoltci so se začeli tudi, vendar prepočasi, širiti — ti koristni napajalniki. Da si jih bodo naši kmetovalci ložje preskrbovali. za- čel jih je izdelovati tukajsnji kleparski mojster Peter Sovič. Narejeni so iz moč- nega pocinjenega pleha in stanejo le 7 kron. Ker so prav lični in po ceni, naj si jih kmetovalci brez skrbi naročujejo. Pošilja jih tudi po posti. Šlovrenc. — Veliki petek zvečer okoli 7 ure 20 m. zapazil si v cenitu zelo veliko svitlo zvezdo. kateri je na videz manjkalo na zahodni strani del svitle plošče. Velikosti je bila za 4 ve- černice. Premikala se je, da si opazil s prostim očesom proti „zmaju", postaja- la je vedno bolj rudeča dokler ni zve- čer ob 8 in pol z bliskovo naglostjo v zadnjem zapadu naenkrat izginila. Sko- raj gotovo je to bil meteor v veliki meri — sidus errans tudi mogoče. V kaki zvezi je Jupiter z luno — kon- stelacija — konjuncija — z navedenim pojavom, naj pogruntajo zvezdoznanci. OdBrkinov. — Ko premišljujemo, zakaj smo se pri zadnjih državnozbor- skih volitvah ravno mi Brkini tako go- reče potegovali za izvolitev Lojzeta Štreklja. ki se ima edino nam zahvaliti, da se je komodno vozil skozi štiri leta na Dunaj in vlekel za nič lepe kronice, se nam usiljuje vprašanje, zakaj smo ravno mi Brkini tako udarjeni s slepoto pokorščine nasproti liberalcem! Uže leta in leta nas vodijo očitno za nos in nas poznajo le ob času raznih volitev. A tudi to se nam zdi čudno, da ima par kraških liberalnih mogotcev tak vpliv na nas, da nas sučejo na mezincu 1 Uzroka nimamo prav nobenega njim pete lizati in frak držati, ko se oni ma- stijo na naš račun! In vseeno taka no- rost za liberalnimi mogotci. ki nam niso še prav čisto nič naredili. Pravijo, da okoli Sežane so se nekaj spametili. Kako bo pa pri nas, bomo videli! Brkini, vzdramimo se iz spanja ! Liberalna gnj'- loba in brezdelje preč! Brkin. Polifični pregled. Albanska ustaja. Ustaši so napadli vojaški oddelek, ki se je premikal proti Kastrati. Nap ad pa je bil odbit, ko so vojaki dobili ojačenja in ustaši so pobegnili. Vojaki so jih zasledovali. V Sv. Ivanu pri Medui se bode te dni izkrcalo vojaštvo. Drugače je položaj neizpremenjen. Domače in razne vestL Izjava. Opozorjen na razne govorice, ki se raznašajo po deželi o moji kandidaturi na Vipavskem in na Krasu, in na razna ugibanja po časopisih v tem pogledu izjavljam, da kandidature ne sprejmem. Somišljenike, ki bi irneü zaupanje v mojo osebo, prosim, naj to zaupanje prenesejo na vodstvo S. L S.. ki bo ukrenilo brez dvojbe vse najbolje. Gorica, dne 18. aprila 1011. And rej Pa vlic a. prof, bogoslovja. Smeöka zveza za gorlško okollco naznanja, da shod zaupnikov.proglašen za dan 23. aprila na belo nedeljo zjutraj ob 10. uri v steklenem salonu restav- racije „Central" v üorici, je o d I o ž e n zanedoločen Čas. A. L u t m a n, predsednik. Vodstvo S. L. S. na Goriškem je imelo sejo dne 6. aprila, v kateri je sklenilo. naj se razpošlje političnim in nepolitičnim organizacijam v deželi. na- čelnikom avtononinih in duhovnijskih uradov ter znanim rodoljubom okrožnica, v kateri se naprosijo, da bi blagovolili v svojem krogu in svojem področju po- svetovati se o kandidatih. ki naj bi se postavili za državnozborske volitve, ki so razpisane za dan 13. junija, ter naj bi sporočili svoje mnenje, željein sklepe v tem oziru strankinemu vodstvu po mož- nosti dö 20. aprila, in to radi tega. da bo moglo vodstvo staviti strankinemu izvrševalnemu odboru konkretne pred- loge glede kandidatov v zmislu ljudske želje in volje V troll dneh je bilo od- poslanih do 300 takih okrožnic. V isti seji je vodstvo sklenilo na- prositi deželne poslance S. L. S.. naj bi v skupnem oklicu, ki naj bi se objavil v goriških katoliških političnih listih, pozvali volivce na složen nastop pri prihodnjih volitvah. da sezagotovi zmaga krščanskim možem, ki bi v družbi z enako mislečimi poslanci dmgih slo- venskih dežel zastopali program S. L S. Tudi ta sklep se je izvršil in skupni oklic. ki so gapodpisali deželni poslanci, se je objavil v „Prim. Listu", „Novem Času" in üorici" v dneh 13. do 15. aprila. Vodstvo S. L S. izraža v svoji okrožnici prepričanje. da v postavljenju kandidatov pritiče volivcein prva beseda ; za se je pa bilo enega mnenja, da v sedanjih razmerah kaže pustiti doseda- nja poslanca v hnbih in goriški okolici, na Krasu pa postaviti za kandidata de- želnega poslanca in odbornika dr. Ste- pančiča. „Novi Čas" je sprožil v isti šte- vilki. v kateri je objavil oklic dcželnih poslancev, za složen nastop volivcev, separatno listo kandidatov za hribe in Kras, namreč za hribe poštnega urad- nika v Ribnici na Dolenjskem Vekoslava Ravnikarja, za Kras pa profesorja bo- goslovja v Gorici dr. Andreja Pavlico. Ali je g. V. Ravnikar privolil v to, da se postavi v hribih kot protikandidat proti dr. Gregorčiču, nam ni znano; dr. An- drej Pavlica pa odločno protestuje proti temu, da se njegovo ime zlorablja v — osebne svrhe dr......... (ene osebe) 0 železnicah v Gorah pisari še vedno „Soča". Hoče po vsej sili, da mora dr. Gregorčič zgraditi železnični črti od sv. Lucije do Bovca in ono do Idrije. To pisari sedaj ob volitvah. Uže predzadnjič smo ji po^edali, da se že- leznice ne grade s tako lahkoto kot bi kdo pljunil. To dobro vedo tudi naši ljudje v hribih in zato „Sočino" huj - skanje proti osebi dr. Gregorčiča ne bo prav nič izdalo. Kedaj se bodo zgradili omenjeni železniški Črti. tega natanko ne ve nihče, a da se bodeta zgradili, je gotovo. — Če pa more „SoČa" pospešiti gradnjo teh železnic, naj le stori 1 — Ako pa tega ne more storiti, naj molči in naj ne zahteva od drugih čudežev, ko jih tudi sama ne more de- lati! To pa uže smemo reči. Zgradba teh *eleznic je bolj gotova kot ozdrav- ljenje jetičnih liberalnih narodnih pir- hov, ki okužujejo s svojim smradom ozračje solčne Goriške. — Tu, tu gospa „Soča", je dela za te ! Volikonoöni praznlki so minuli. Krasno vreme, kakoršnega nismo imeli tako zlepa, je izvabilo posebno drugi praznik na tisoče meščanov v okolico na razne veselice in na sprehode. Vlaki so bili natlačeni izletnikov. Zlasti zabav na vlaka iz Trsta, kolikor oni državne, toliko oni južne železnicc sta bila polna Ijudstva. — Tudi danes popoludne so trgovine v üorici zaprte in meščani se v trumah podajajo v okolico. Za narodnl muzej so darovali: g. H. Klavora, učit. 1 knjigo, Slomšek Drobtinice leto 50, 51, 52, 1 novec in 1 svetinjo. — G. Bavdaž .los. Kanal 70 s-tarih novcev. — Č. g. Sedej, vikar eupa 1 knjigo: Gros lidling, Veliki ka- tekizem 1779. — Gospa Trop Petrina, Sv. Lucija 4 novce. — G. Skert, cerkov- nik Leupa, 1 klesče za luč s tresko. — G. Lavrenčič, naduč. ^t. Peter rokopis slov. pesmi z notami z leta 1832, 1 star papir gld. in 1 novec. — ü. Korsič, učitelj v Gorici 23 starih novcev. — G. V Simsič, Dobrovo 1 novec. — G. Aleks. Zaletel, HruSanje 1 srebrn novec. — Go:.pica Helena l;aganel. Miren 14 sta- nh novcev. G. B. Poniž, üorica 4 knjige (med temi tudi Marušičeva „Moja doba in podoba". G. .1. Makarovič, gostiln. Solkan, 14 novcev, 5 sreb. novcev, 1 pap. 5 fl. 1 pap. 10 kr. I. 1849 in 1 pap. 10 fl. 1825. — Neimenovani Ri- henberg 1 spominsko svetinjo Taborja na Kalcu (Pivka) 1809 in Taborja v Vipavi 1870 ter 1 avst. in ! rimski star dgnar. — G. Dr. Bratina 1 knjigo Hrja- vec. Studija o polžih na (ioriSkem. — ü. Kenda, učitelj v p. v Gorici Kala- monov žegen, in Matija Kastelt z Navuk Kristjanski 1. Io68. - G. Cvetko l:aga- nel. učitelj Nemški Rut 24 starih nov- cev in 1 tolar srebr. 1765. — G. Josip Balič, učitelj Vrh, 5 darov: Basar, Pri - dige 1734, de Rubis o razpuru v oglej- ski cerkvi 1732 ter 4 novce in I sveti- njo v spomin 1000 letnice sv. C:r. in Alet. na Velehradu. Gospa Aug. Žagar v Gorici 1 knjigo „Povestice" 1. lS4o I. 1885. — G. Ernest Ferletič, čevljar .Mi - rcn 1 srcbrn denar Leopold XV. lo'M . Danla sprejema drustveni gospodar g. Rud. Drufovka, trgovec (iosp. ul. 3. Slana se je pojavila uze par dni zaporedoma. Napravila je seveda nekaj škode. Sreča, da krompir ni še zlezel, sicer bi bilo po njem. Razpls darll. — LJporabljnjc de- narno pomoč, ki jo je dovolilo c. kr. ministerstvo za poljcdelstvo v pospe^e- vanje naše govcdoreje in presičjereje, je sklenil deželni odbor vspodbuditi tudi letos kmetovalce, male posestnike in ko- lone k tekmovanju in razpisuje v ta na- men sledeča darila : I. Za dobro vodstvo in oskrbova- nje postaj za spuščanje bikov in postaj za osveženje krvi. Za ta namen so do- ločena sledeča darila: Za srednje ozem- lje: 4 darila po 50 K, 8 daril po 25 K. Za planinsko ozemlje: 8 daril po Š0 K, 8 daril po 25 K. Za ta darila se morejo potegovati voditelji postaj za spuščanje bikuv v obče in pa voditelji postaj za osveženje krvi. Pri podeljevanju darii se upošteva: a) število bikov plemenja- kov; b) oskrbovanje in krmljenje bikov; c) oskrbovanje hleva in pritiklin; d) vodstvo zapiska o spuščanju. II. Za zgradbe, prezidave in uredbe hlevov. Za ta namen so določena na- slednja darila: Za srednje ozemlje: 1 darilo po 500 K, 3 daril po 200 K, 4 darila po 100 K. Za planinsko ozemlje: 1 darilo po 500 K, 5 darila po 200 K, 3 darila po 100 K. Za ta darila se mo- rejo potegovati mali posestniki, ki do- kažejo, da so tekom leta zgradili, pre- zidali ali uredili hlevska poslopia, ki po svojej prostornosti odgovarjajo po- trebam dotične kmetije in so tudi v zdravstvenem in gospodarskem oziru povoljna. III. Za zgradbo gnojišč in za pra- vilno ravnanje z gnojem. V to svrho se določijo sledeča darila: Za srednje ozemlje: 1 darilo po 100 K, 5 daril po 50 K, 6 daril po 25 K. Za planinsko ozemlje: 1 darilo po 100 K, 5 daril po 50 K, 6 daril po 25 K. Za ta darila se morejo potegovati vsi mali posestniki in koloni. Pri podeljevanju daril se upo- števa sistem, po katerem so napravljena gnojišča, ali so ograjena z zidom, ce- mentom, ali samo z zemljo; ali jc pre- skrbljeno za odtok gnojnice v posebno zgrajeno jamo. Upošteva se tudi to, aii je gnojišče na primernem mestu in kako so hrani in oskrbuje hlevski gnoj iid. IV. Za izboljšanje planin, zavetišč, stanov, poti, napajališč itd. v prilog pla- ninskcmu ozemlju. Za ta dari.a se lahko oglasijo vsi planšarji. Dotičnim izbolj- šavam so odmenjena sledeča darila: 2 darili po 400 K, 4 darila po 200 K, 2 darili po 100 K. Prosilci naj podajo svoje vloge po dotičnih Županstvih de- želnemu odboru in naj navedejo v njili podrobno vse one izboljäave. ki so jih naredili. Za izboljšanje prešičjerejc, oskrbo- vanje plemenskih postaj in prcšičjih lilevov, razpisuje deželni odbor za celo dcželo sledeča darila: 3 darila po 100 K, 3 darila po 50 K, 6 daril po 25 K. Brezplačno zalaganje postaj za plemenitev presičev z mrjasci ncmske požlalitnjene pasnie in brezplačno po- deljevanje plcmenskih svinj istc pasme: V nainen, da se udomači v deželi po- žlahtnjena nemSka prešičja pasma, ki je na jako dobrem glasu, razpisuje de- želni odbor naročbo na brczplačno po- delitev 24 plemenjakov in siccr 12 mrjasccv in 12 svinj ."5 do 5 mesečnih. Te živali se podele po posebnih pogojih, ki se o svojem času objavijo. Prosnje za podelitev vseh zgoraj o/.načenih daril je predložiti po dotičnih županstvih de- Zelnenm odboru do due Mi. maja t. I. Prosnje za brozplačno podelitev prešičjih plemenjakov je predloiiti po dotičrih županstvili deželiiemn odboru do 2u. aprila t. I Ne v Amerlko ! Druzhi sv. Ra- faela v l.jubijani pi$e ameriSki li>t „Ave Maria" : Upozarjamo Vas vnovič, da napnete vse sile. da se omeji izse- Ijenistvo, kolikor le ntogoče. Svarile Ijudi ! Poslali siiK» Vain rm/.ke i/. li- Stov o dogodkih na Kilis Mandu in Vain jih homo redno pusiljali. da hu>te lahko na podlajji javne^a innciija, iia podla^i časniskih poročil Ijudi svanli. Večina teh sporočil je i/. New Yorker Staats-Zeitung. največjejja nemskega li- sta v Ameriki. 7.q ta pornfila jasno sjo- vore o vsem. kaj se dela z i/.scljenci in vendar je list precej mil in pri/a- nesljiv do komisarja. Kdor je pameten, naj ostane doma ter si isče svoje sreie doina v lepi slovenski dezeli. Koinur dandanes „majka Slave" ne bo dala „sreče" in „kruha". temu ga amerikan- ski „Stric Sam" tudi ne bo dal. to je gotovo. Kdor pa noče verjcli. r.aj pa pride sein pa poskuša in nasledkc sain sebi pri pise. Vlsoka odlikovanja. - Razun ad- miralu groin Alontecuccoliju je cesar podelil red zlatega runa .še: kralju [-erdinandu bulgarskemu, princu Alojziju Lichtensteinu (ne poslancu). soprogu nadvojvodinje Hlizabete Amalije, nad- komorniku Leopoldu grofu (iudenusu, grofu Anton Kirakyju in se nekim dvor- nim dostojanstvenikom. Vojaška patulja ponesrečlla. — Pri nočni vaji alpinskega bataljona na gori Maranza južnovzhodno od Tridenta je zašla neka patrulja s pota. Nenado- ma se je odtrgala pod nogami vojakov plast zemlje in dva vojaka je potegnil kameniti plaz s seboj v globino. Pri ta- kojšnji rešilni akciji so dobili oba vojaka še živa. Hnega so morali takoj transportirati v vojaško bolnišnico, med tem ko so drugega še le zjutraj pripe- Ijati z rešilnim vozom v Trident. Polo- žaj obeh vojakov je jako resen. Koliko denarja prihaja Iz Amerlke na Ogrsko in Hrvatsko? — Po izkazu uradne statistike je došlo iz Amerike na Ogrsko in Hrvatsko v dobi od leta 1900 do 1910 skupno 1275 milijonov kron, ali povprečno okolu 127"9 mil. na leto. Svote prvih let tega desetletja so bile manjše, zadnjih let pa veče, ker je tudj izseljevanje vsako leto bolj nara- ščalo. V samem letu 1910 je prišlo iz Amerike nad 185 milijonov. Mizerija v združenl Italljl V Rimu so se vrSila pretekli četrtek in petek velika delavska zborovanja proti nara- ščajoči draginji. Delavci so naredili po mestu velike obhode, v katerih so no- sili table z naplsi: „Boj proti draginji!" „Proč s špekulanti!" Na zborovanjih se je povdarjalo, da so se živila za 50 odstotkov zvišala, mej tem, ko se je plača komaj za 5 odstotkov izboljšala. Med tem ko praznujc Italija 5()letnico svojega združenja z velikim pompom, ki bo požrl miüjone in se odeva s sija- jein noč in dan, pa ljudstvo v Rimu strada. 0 Italia unita! Drobfinice. Otroci zažgalt vas. Igrajoči otroci so 4. t. m. zazgali vasKevermes. Zgorelo je osem his. Grozno maščevanje nad pollci- stom. !/. Varšave poručajo due 2(>. mar- ca. da so si teroristi zopet novo zrtev izbrali med ondotno policijo. F'olicista Karkova. ki je pred kratkim naznanil oblastim neko zborovanje teronstov. so našli pred par dnevi ponoči grozno razmesarjenega na neki varsavski uli- ci. lmel je prere/an trebuh, oči iztak- njene in ustnice skupaj seSite. V Celo je irnel zab't zcbclj. na katerem je vi- sel kos papirja s sledečim napisom : „Hči ne smejo videti. hinavska usta ne Koviiriti To uaznanjamo /. lastno krvjo izdajaka vsem zasledovalcem. ki bi hotel» nas izdati. Vsem grozi enaka usoda. Zve/.a maSčevanja." To besedi- |u je bilo napisano s krvjo umorjenca. u zivmskih morilcih ni sledu in vlada died polici>ii vsled tcga /ločina lahko umljiv strah. ker jih istotako lahko /adcne roka „Zve/e ma^čcvanja". Dohodki vladarjev. <>b pnhki ra/- moinvatija «.i\jltic iisie. ki jo dohiva ncinški Cour kol pru>ki kralj, prina- sajo berulinski list» sledeci pregled do- hodkov raznih vladarjev: Rusija 34 mi- lijonov 200.000. Avstrija l(>.22o.Ouü, Tur- Ska 16.274.000. (»ruska 15.71«.000. Ita- lija I2.cS00.0O0. AnRleSk.» H.ciOO.OOO. .^pnnska 7.400.00». Japonska ri.500.0oO, liavarska 5.4u3.(KJO. Saška 4.1 ö7.000, »dgija 3.500.000. Molandska 2.100.000. Virtemberška 2.000.000. Norveska 500 tisoC. Lrnagora 2oii,0iin mark Ponoverjenja v Irancoskem mlol sterstvu - V zunanjem miuisterstvu na iraucoskem so prišli na sled velikim dofraiuKicij.ini, ki jih je izvrševal ravnrj- telj Hainoii. Hamona so odsiavili ter arclirali. Gospodaril je z budgetom za to miiiisterstvo, ki zuaša 12 milijonov. tako, da je imel sain lepe koristi. Iz- rabljal je zaupanje ininistrov, ki so mu r.izne dokumente in bianco podpisali. Govori se, da bo moral trpeti materialno škodo tudi bivši zunanji minister Pichon, ker je in bianco podpisal naročilo za velike nabave. Grozna draglnja v Kinl. \/ Vladivostoka poročajo, da vlada v Ki ni grozna draginja, ki narašča dan nadan. Ljudje kar umirajo od lakote ter se trumoma izseljujejo. Ustanavljajo se roparske čete, katere pa strogo zasle- dujejo oblastva. Guverner v Soč-u je pustil žive zažgati 200 roparjev. Ali vseeno ni mogoče oinejiti roparstev, ker je reva prevelika. Ženske in stroke prodajajo za en kruh. Prodana človeška krl. V nekem Nju Jorškem listu je pred kratkim izšel inserat, v katerem se je želelo. kupiti človeške krvi. Šlo se je za to, da se reši življenje neki ženi iz Brooklyna. FJonujano je bilo zato 500 K. Oglasilo se je kakih 300 možkih, od katerih je bil izbran nek 25-letni mož, katerem u so res pustili kri in jo dovedli operi- rani ženi, koji je bilo s tem rešeno življenje. Okamenelo truplo. — Pred kratkim so izkopali na mestnem pokopališču v Celju truplo nekega 891etnega moža v navzočnosti okrajnega zdravnika, da je prenesejo v rodbinsko rakev. Truplo je bilo v veliko začudenje navzočih po- polnoma ohranjeno, celo siva brada in lasje. Zdravnik je konstatiral. da je truplo okamenelo. Ta slučaj je jako re- dek, posebno ker truplo pred pokopom ni bilo balzamirano. Madžart v Bosnl. — Sarajevski list „Srbska Rieč" trdi, da se je obrnila ogrska vlada na bosansko z zahtevo, da se prepusti v okraju Bielina velik kos zemlje madžarskim naselnikom. Srbi proti temu protestirajo in groze. da ne bodo vcč madžarske politike podpirali. Najdeno za šest milijonov sta rega denarja. Iz Londona poročajo. da so pri podiranju neke stare hiše na^li zavoj. v katerem je bilo mnogo starega denarja. Pozneje so našli delavci veliko kovinasto posodo z mono^ramom rim- skega cesarja X'espazijana. V tej po- sodi je bil tudi star denar. Numisma- tično vrednost tega odkntja cenijo na kakih sest milijonov kron. — MiSa. zvana Ancienetti. v kateri so na^li ta stan üenar. je b:la zgradjena še v 13. stoletju. Najdeni denar je menda >knl kak lastnik luse za časa vdjne. in zato je oslnl netaknjen vse do dane< Natakarjl proti napltnlnl. Nata- karji v HuUiinp'w'Sii m>u /aJjvoijni z [ napitninu. llučcjo. da se napitnina ud- pr^.1. i. pa da se jih po$teno plača: da naj se jun pnmeren odstotek od vsega dohodka po gostilnah in kavarnah. imeh so tudi shod, na katerem so raz- I pravljalt o tem vprasanju. | Strela nbila tri Id rantla vtt I OMb. ik*roiin>ki wl.okal-An/.cigt:r" p<>- I roCa. da je unc 3 t. m. tresčilo pri ! Siegbur^u v >kedenj. kamor je zbežalo ! preJ viharjem več oseb. Strela je ubila tn osebe. več jih je pa nevarno ranila. Zakon, kaüo »e iaaja obiačiti moikl in ženske, >o napravili skrbni očetje amerikanske driave Nova Karo- lina. .MuJa se prepogostoma menja ter je pri k-m tako draga. da provzroča velike nepotrebne stroske ter je pravi atcntat na ?.epe oietov. Zakonski pred- log se glasi. da se jedenkrat za vselej točno določi kroj za obleko moških. zensk in otrok in to brez ozira na imetje in dru?.abni položaj posameznika v J r > a \* i. 200 oseb zgorelo V neki vasi se- verno od Tune v lndiji se je v nekem veči- noma i/. trstike zgrajenem puslopju vr>ila veselica. katere se je udeležilo 500 uro- jencev. Med veselico je začelo poslopje naenkrat goreti. Ker je imela zgradba le en izhod. je naslo 200 oseb — mo/kih in zenskih — smrt v plamenu. Cospodarske uesti. Po tem se spozna za stavbo dober les iglastega drevja? Borovci in drugo iglasto drevje. ki raste na visavah. je za uporabo pri stavbah mnogo boljse nego ono iz nižav, posebno Če so nižave mokrotne. Na višavah se mora drevje boriti z mra/.om in vetrom, zato je bolj utrjeno. V niokrotnih nižavah drevje po- gosto napada rudeča gniloba in gljive, če se olupi drevo na južni strani in potolče po golem lesu s kladivom. potem nam naznanja jasen zvok, da je drevo zdravo, zamolkel glas pa nam priča o slabotnosti in bolehnosti. Sive vzvišenine in rudeče vdrtnine na lubju so znamenje zdravega lesa ; belkaste vzvišenine in sive vdrtine naz- nanjajo, da je drevo bolno. Ko je drevo posekano, pogledamo letnice; svetlo-rudečkaste letnice z ble- dimi medletnicami izpričujejo čvrstost in svežost, svetlosive letnice z belimi, mehkimi in krivenčastimi medletnicami nam kažejo, da je bilo drevo zamrlo, predno smo ga posekali. Najzanesljivejše znamenje pa, da je les zdrav in trden, je njegova zmož- nost prenašati glas iz enega konca debla na drugi. Če nastavimo uho na enem koncu debla, na drugi konec pa nalahno potrkamo, potem se mora to trkanje na drugem koncu- popolHoma razločno in natančno slišati. Stavbni les se mora sekati, ko ni v soku. to je od začetka decembra do konca februarja. -Km. Pr." KedaJ Je obrecovatl orehe. — Ore- hov nikakor ne obrezuj po 7,imi, dokler se je bati Še hudega mraza. Najboije jih je obrezovati jeseni v septembru in oktobru, da se rane pred mrazom že malo zacelijo. Lahko pa se obrezujejo tudi spomladi, ko ni več mraza in drevje ni začelo še poganjati. Če pa obrezuješ, ko se je rast že začela, teče takoj sok iz rane. kakor pri vin>ki trti. Izvrsten gnoj vrtom jecestno blato, ki ima pa §e to prednost. da je zelo ceno. Kakor se pri nas še mnogo gno- jilnih snovi brez koristi pogubi, tako se tudi cestno blato. Cestno blato. zlasti po vaskih in srenjskih potih, je veliko vredno. V njem so razen rudninskih gnojil gmli rastlinski ostanki ter mnogo živalskega blata. Ako cestno blato skrbno zbiramo. mešamo na kompostu. ali ga kar naravnost pomesamo s prstjo, do- bimo gnojilo, ki je mnogim zelenjadnim in iepotičmm rasttinam dosti boij hasnivo, nego hlevski gnoj. F^azumen vrtnar naj porabi torej skrbno ta gnoj. ako ga le ima. 600-800 sežnjev zemlje žclim kupiti \ bližini Ajdovščine ali Vipave. Fo^oji : solnčna lega, blizu ^lavne ceste in tekoče vode. Fonudbe s ceno pod M. C. na upravo lista. Posredovalcu 20 kron nagrads! Jakob Miklus mizar in lesni t r g o v ec ^s v Pod^ori ^=- M voglü ieleniiteia mosta (na letti, ki pelje proti Gradilkt) c o c Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima voliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede. tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3—12 volov döbele. Prva in edina slovenska kleparska delavnicav Gorici, ul. sv. Ivana št. 11. se topio priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, naslednik Karola CuFer priporočii so tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmelovalcom. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadiiji sisteni škropilnic za vltrijol, polivalnike za vrto in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. opravt1 se izvršujejo toČno in po najnižji ceni. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica ilella Croce Stev. 6. DU • i 1 priredi žo mali dodatek „pravcga iFrancka:" s kavnim si 111 ft Hsln ilUVl/n I/IUfl Jtili'^kom-iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje imdosežne- 19 I 1 II I IIII 11 II \ K II H fl II II '/('HlIlnst' m svoJr neprekošene kakovosti nasel je pravi U 11 U lUllJlllDllU II It I U 1 i *