Poštnina plačan« v gotovini. KBANJ, 13. oktobra 1934 Posamezna številka 1 Din« Leto XVIII. I Uredništvo in uprava se na-? hajata v Kranju štev. 173. Telefon štev. 73. Naročnina polletno 20 Din, četrtletno 10 Din Izhaja vsako soboto Tednik za gospodarstvo, socialno Štev. 37. s Dopise sprejema uredništvo | do torka zvečer. Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ue sprejemajo. Za odgovor priložite znamko Govorilne ure uredništva ob ponedeljkih od 10. do 11. ure dopoldne. politiko in prosveto Spominu največjega junaka! Usodnega devetega oktobra ob štirih popoldne zaprhutala je s svojimi perotmi črna ptica iz zapada in odela z njimi izmučeno zemljo jugoslovansko ter jo zagrnila v neizmerno b61. One usodne ure je izdihnil svojo Jugoslaviji posvečeno dušo nje največji sin, kar jih je ta s krvjo velikih junakov osvobojena domovina rodila — umrl je njen kralj — junak Aleksander i. Kapodjopdjevič ,,Čuvajte Jugoslavijo'4 so bile njegove zadnje besede ob poslednjem utripanju srca, ki je bilo samo za blagor naše mile domovine Daleč od nje je moral umreti, baš ko je prinašal mirovno palmo celi Evropi — da, celemu svetu; On - junak, ki se ni bal sovražnikovih krogelj in bomb, ki se ni bal grozot zasneženih albanskih gora in pomanjkanja v najtemnejših dnevih, ki je z nepopisno tugo v srcu brzojavil Parizu: „Srbije ni več, nje vojska pa je tu, pripravljena Vam pomagati". Ali je umiral še kdaj večji heroj od njega ? Ali je mogoče svojo ljubezen do plakajoče domovine izraziti in dokazati z večjimi dejanji, kakor je to storil On ? Zato je tako neizmerna bol celega naroda, ki neutešljivo plaka ob mirnem spokojnem licu mrtvega junaka, ki mu je s svojimi zadnjimi besedami povedal vse, kar je Njegovo srce nosilo noč in dan v sebi, kar so Njegova ustna tisočkrat in tisočkrat ponavljala — »Čuvajte Jugoslavijo". Preko cele države bodo te mučeniške besede šle do zadnje gorske koče in vžgale bodo srce slehernega, ki mu je dala življenje jugoslovanska mati, potomka kosovskih junakov in bratov Jugo-vičev — da bo vedel vsak pravi Jugoslovan, da je v slogi vseh bratov rešitev skupne domovine, za katero je prelil svojo predragoceno kri njen vodnik — naš kralj Aleksander I. Njegova dela za Jugoslavijo so preogromna, da bi jih mogli navajati po zaslugah, dela sama bodo ostala večna, izžarevala pa bodo ono ljubezen, ki bo dajala moč celemu narodu, da bo branil svoje svetinje, ki mu jih je priboril in posvetil njen heroj na vekov veke, tako kakor je smrt junakov iz Kosova pet stoletij vzbujala in dramila srbski narod k vstajenju v veri, da bo prišel njegov kralj Matjaž s svojo vojsko in ga bo otel. In ta kralj Matjaž je svojo poslanstvo izvršil z največjimi junaštvi ter nato legel v zavezniški francoski zemlji k pokoju — samo njegova vojska še bdi in čuva milo Jugoslavijo. Predno pa je legel k pokoju, je na svoji zadnji poti še blagoslovil jugoslovansko obal in morje kot simbola zedinjenih treh bratov, ki naj čuvajo njegovo veliko zadužbino. Mirno snivaj in iz sinjih višav glej doli na nas, na svoje delo ter ga blagoslavljaj, da Slovenec, Srb, Hrvat na vekov veke bode bratu brat. Tvoje spokojno truplo pa naj na poti po tako goreče ljubljeni domovini odpravi še zadnje sledove bra-tovske nesloge in v našem Panteonu, kjer bo kraljevalo, naj nosi vse blagoslove oni domovini, za katero si dal vse do zadnje srage krvi Ti — včliki naš voditelj in učitelj. Prisegamo Ti, mi možje v imenu svoje dece in nje mater, da bomo čuvali Tvojo veliko zapuščino tako kakor Ti — do poslednjih svojih dihov in da bomo vzgojili rod, ki bo ponesel Tvojo slavo v daljna stoletja in jo oznanjal vsem rodovom junaške jugoslovanske zemlje. M. FOCK. Se že dani... Brez dvom« je kmet — kot slan — danes — — — — in nosi tudi največja bremena, to je, da so njegovi, z tuljavi mi rokami pridobljeni dohodki najbolj obremenjeni. Temu dejstvu pa se ni prav nič čuditi, kajti drugi, ceio prav maloštevilni stanovi imajo svoja zastopstva. — — — — — Kmet takega zastopstva — žal — tudi imeti ne more, ker ni organiziran, kot so drugi stanovi Pri tej ugotovitvi pa moramo spoznati pomen izjave, ki jo je dal nedavno javno visok državni funkcionar. Trdil je popolnoma upravičeno, da bo najbolje uspeval oni stan, ki bo najbo Ije organiziran, kajti tak organiziran stan uspešno povsod uporablja komolce in se zrine v ospredje. Tudi kmetje so deloma organizirani Vse te splošne korporacije pa so strokovnega, ne stanovskega značaja. Imeli pa smo že prav močne stanovske organizacije in te so v polni meri zastopale kmeta. Danes jih ni več, ker so bili komolci drugih močnejši, da so to organizacijo uničili. Prav zanimivo je to, da so pri tem sodelovali oni krogi, ki se vsak čas trkajo na prsa, da predstavlja jo kmetski pokret... Ni čudno, da kmet tako zastopstvo odklanja, da take ljudi ne prišteva več med kmetski stan in da so zaradi nekmetske politike zaigrali še to malo zaupanja, kar so ga imeli. Vendar pa se jasni. Naglo razsvetle posamezni žarki kmečko nebo. Kmet navadno molči, ali kadar spregovori, pove v eni sapi vse svoje gorje. Tudi pri nas so spregovorili in še bodo govorili. S/etel dan je postal za zadružnike. Te dni so zborovali v Belgradu srbski zadružniki. Ponosni, kot so, in bojoviti, — — — — — so z vso samozavestjo obsodili one, ki delajo proti svobodnemu zadružništvu. Da pa to pod-krepe, so nekattnrn na občnem zboiu odvzeii častno članstvo, Zadružniki so tako vrgli na dan zastavo — — — in močno prikrajšali krila onim, ki so s polno paro hoteli »koncentrirati in depolitizirati« zadružništvo. Tako je v Belgradu. Pa tudi pri nas v Sloveniji se naglo jasni. Čeprav nimamo stanovske organizacije, pa zato strokovne, pogostokrat dovolj jasno — — — — — — Kmečka zbornica je vprašanje, ki ga ne bo mogel nihče spraviti z dnevnega reda dokler ne postane resnica. V Sloveniji imamo tudi odlomke stanovskih združenj kmetov. Če že pre-zremo združenja vseh vrst strokovnjakov, ne smemo prezreti močne stanovske organizacije absolventov kmetijskih šol. Ta stanovska organizacija obsega celo Slovenijo in tako združuje absolvente vseh vrst kmetijskih šol. Zato je organizacija v resnici stanovska in združuje elito med kmeti. Ta organizacija je te dni ponovno spregovorila. Krepko so mladi fantje in zreli možje razjasnjevali razmere in v najlepši slogi sklepali o življenjskih vprašanjih kmečkega stanu. V nedeljo so zborovali ti absolventje v Hrašah. Zbrani so bili iz vse Gorenjske in bližnje ljubljanske okolice. Mnogo so povedali in prav so povedali. Mi bomo glavne misli sčasoma priobčili. Danes moremo povedati le to, da se za kmeta obzorje jasni, kajti mladi rod, ki je složen in ki se zbira v svojo stanovsko organizacijo, elito med kmeti, je agilen in nepopustljiv, pa previden, izšolan po drugih stanovih. Zato pa ne gre kloniti tilnikov in hrbtenice, ampak te može in fante v boju za dejansko enakopravnost podpreti. Ker je naš list gospodarskega značaja, bomo to poslanstvo v polni meri izvršili. Zadeva tovarne Jka" V zvezi z gsšijp Člankom v za poravnav* spora mtd d*£av~ stvoiij tjo vodsbrorn tovarne. Oft'bo jav-typst flopotooma točno o zadevi poučena in da pri tem ne bi trpel /lobedk« od zainteresiranih činitel^v, priobčujfmo predmetni zapisnik v celoti. S tem tudi popravljamo event. nejasne ali tudi po-grešne navedbe v naši zadnji številki. Iz tega zapisnika je tudi razvidno, da ni zaenkrat govora o delovni pogodbi. Zapisnik, sestavljen dne 4. 10. 1934 v tovarni »Ika« v Kranju povodom posredovanja sreskega načelstva, da se po« ravna spor med delavstvom in vodstvom te tovarne. Po daljšem razmotrivanju in pogajanju se je dosegel med delavstvom in tovarno »Ika« sledeči sporazum: 1. Tovarna sprejme vse stavkujoče delavke spet na delo. Z obratom se pri- čne dne 5. 10. 1934. Delavstvo skrbi za to, da se vrnejo na delo vse stavkujoče delavke. Če bi od 4^» izosjjj* v*ač kot 3 drlaaAe-pietiJjjc, mm tof$j»a pravico odpustiti o^ovarjajfoc« število pom^toih delavk, ki »ostanejo vaje d tega odviioe. 2. Vsled minute stavke *e ne bodo napram delavstvu uiti kot skupini niti kot posamezniku frvajale s strani podjetja nikake posledice. 3- Glede zaslužkov ostane v veljavi sporazum z dne 4. 9.1.1. z dodatnimi spremembami glede poedinih delavk. Seznam veljavnih mezd je priključen temu zapisniku. Podjetje mezde do koncem tega leta ne bo znižalo. Akordne mezde se določajo tako, da je pri pridnem delu omogočen za 10% višji zaslužek nego pri urni odn. dnevni mezdi. V nobenem slučaju ne more biti akordni zaslužek prt odgovarjajočem delu nižji kot dnevne mezde. 5. Sklepanje kolektivne pogodbe se odloži na poznejši čas, to zlasti tudi z ozirom na predsloječo spremembo pri tvrdki. Slede podpisi. Tedenske novice Kranj Zaključek II. obrtne razstaue u Kranju V ponedeljek je bila zaključena druga obrtna razstava v Kranju. Zaključena je bila na poseben način. Navadno je udeležba na razstavah sploh prve dneve, če je vreme ugodno, največja. V Kranju je je bil slučaj obraten. Zadnjo nedeljo in in ponedeljek so velike množice polnile razstavne paviljone in seveda tudi ostale na veseličnem prostoru razstave. To veliko zanimanje in stopnjevanje udeležbe je dokaz, da je razstava zadela bistvo potreb, da so bili udeleženci zadovoljni in da se je dober glas o razstavi naglo širil do zadnjih kotičkov Gorenjske in drugih pokrajin. Kakor pa so nam mnogoštevilni čitatelji našega lista pripovedovali, jih je naše poročanje dvignilo v velikem številu v krajih, od koder bi se sicer razstave ne udeležili. Tega pa mi ne povdarjamo, ampak povdarjamo to, da so bili ti obiskovalci z razstavo zelo zadovoljni in da so bili veseli našega poročanja. Kakor smo se sami prepričali in kakor smo se na merodajnih mestih informirali, je bil letošnji obisk rekorden. Zelo je narastlo število plačujočega občinstva in tudi šole so se z obiskom dobro odrezale. Saj je znan slučaj, ko je dijake pripeljal celo poseben vlak. Tako veliko zanimanje je jamstvo, da institucija obrtne razstave v Kranju o-stala za dolgo dobo ukoreninjena v Kranju m bo s to institucijo zopet pridobivalo po zaslugi obrtnikov mesto Kranj in s tem tudi cela Gorenjska. Tudi tega smo ;.ii, ko zastopamo interese in ugled Gorenjske, veseli in zato tako delo, ki je propagandno sicer v prvi vrsti za o brtništvo, obenem pa propagandno za vse sloje in stanove na Gorenjskem. Žulji in biihtnost bodo rešili Gorenjsko gospodarskega propada in nič drugega. To je prava ljubezen do domačije in dela in le v tem je naša rešitev. Zato v tej zvezi obsojamo vsako zakulisno stremljenje, ki bi naj šlo za tem, da obrtnikom izpuli iz rok razstavo v druge nepoklicane roke, ki imajo seveda tudi poseben neobrtniški interes. Da obdrže sedanji iniciatorji v rokah razstavo, bomo mi vsako spletko proti obrtnikom razkrinkali in tako nadalje vršili naše poslanstvo v prid delavnih slojev. Kakor smo se informirali, bo letošnja razstava imela Še ta velik uspeh, da bi se radi prihodnje leto udeležili razstave v velikem številu tudi obrtniki iz ostale Gorenjske. Zlasti se zanimajo za razstavo obrtniki iz Tržiča, Škofje Loke in Radovljice. Celo industrija se je pričela zanimati za razstavo, kar dovolj značilno povdarja pomen razstave. Če se vse to izvede, bodo obrtniki iz cele Gorenjske dokazali popolno razumevanje za svoje stanovske interese. Glede prostorov ne bo mogel biti razstavni odbor v zadregi, ker je na razpolago še celo nadstropje v Majdičevem mlinu. Obrtnikom pa kličemo: »Le tako naprej z umom za napredek, z žulji za delo, s slogo za uspeh 1« Katera gospodinja ne more danes Stediti? ... in ona res štedi, ako rabi le pravo Kathreiner Kneippovo sla-dno kavo s pravim »Franckom«. Ta nima samo najboljši okus, temveč je tudi zelo izdatna in rabi malo sladkorja. Prah in nesnaga sta največja škodljivca vsakega perila. V medsebojnem podpiranju razjedata nitke perila, ki v teku časa prične razpadati. ZLATO ROG-ovo MILO pa s svojo obilno in gosto ter snežno belo peno očisti perilo vsake nesnage in ga s tem napravi trpežnim. Z ZLATOROG ovim MILOM o-prano perilo je lepše kot novo. To ljudski glas dobro ve in pravi: »Le ZLATOROG MILO da belo perilo!« To milo priporočamo tudi mi, saj je res dobro in domače! V najem oddamo hotel Jelen" v Kranju Tozadevne ponudbe je nasloviti na »Hranilnico in posojilnico v Kranju« do 15. oktobra 1934. JKranJshl hramarll" Popravek Gospod Ivan Kotlovšek, odgovorni uredo?k tednika »Gorenjec« v Kranju. Z ozirom na v Vašem tedniku .Gorenjec" v Kranju z dne 6. oktobra 1934 štev. 36 na drugi strani v četrtem stolpcu natisnjeui članek .Kranjski kramarji*, Vas vljudno pozivam, da izvolite v smislu čl. 26 in 27 zakona o tisku objaviti v prihodnji Številki Vašega Usta sledeči Popravek: Ni res, kar trdi navedeni članek dobesedno: .Kranjske kramarje, kojih obzorje ne gre preko pungrškega stolpa, je nazval g. župan kranjsko trgovstvo v zadnji občinski seji. Če je imel v smislu samo poedince ali pa cel stan, nam ni znano. Razumeti je bilo, da gre ta lep epiteton več ali manj na vse«. Temu nasproti je res, da sem v* zadnji občinski seji izjavil, da se moti g. župnik Škerbec, ako misli, da bo vpeljal v Kranju s pomočjo nekaterih pre-pobožnih duš in nekaterih kranjskih kramarjev, kojih politično obzorje ne sega preko pungrškega stolpa, klerikalni režim, iz česar je jasno razvidno, da niti malo nisem imel v mislih celega trgovskega stanu v Kranju. V Kranju, dne 8. oktobra 1934. C. Pire predsednik občine v Kranju. — Za težko delo Vam z dobrim vinom postreže Centralna vinarna v Ljubljani, Frankopanska 11. Vina Cerklje V Reko je padel in utonil Janez Maček (p. d. Anderc) s Praprotne Police. Kako je zašel v narasli potok in kdaj, se še ne ve. Zadnji petek na večer je sedel v gostilni pri Grašiču v Cerkljah, spil nekaj frakljev žganja in se odpravil v temni in deževni noči proti domu. V nedeljo zjutraj pa je našel Jereb iz Sp. Brnika tam na Voki med Zg. Brnikom in Zalogom pri Hočevarjevem jezu na-plavljeno truplo. Že dopoldne se je zvedelo, da je to Anderc s Praprotne Police. Truplo je bilo prepeljano v cerkljansko mrtvašnico. Sprva se je govorilo, da gre najbrž za zločin, ker je imel mrtvec na sebi dve globoki rani in obrnjene žepe. Sodna komisija pa je pri raztele-senju dognala, da je to zgolj slučaj nesreče in da rane na glavi izvirajo od udarcev ob ostro kamenje v Reki. Morda se je že takoj ob padcu v potok ubil. Ponesrečeni je bil vdovec, star 59 let. Šele pred neKaj leti je prišel s tremi otroki iz Amerike domov, potem ko mu je umrla žena. Žganje v želodcu se je vnelo Janezu Vevarju iz Grada. Ukvarjal se je z izdelovanjem copat. K Fabolu v Srednjo vas pri Šenčurju je hodil zadnje 4 leta, da je tamkaj urezoval blago in potem doma izdeloval. Tako je sei tudi prejšnji ponedeljek v Srednjo vas, prej je pa še ženi naročil, naj pride s kimpežem zvečer po blago. Žena je res Sla, pa našla moža popolnoma upijanjenega. Naložila je težko hropeč.ga moža na kimpež in ga odpeljala dorr.ov ob pol 7 zvečer. Zjutraj ob četrt na 5 je mož umrl, ne da bi se prej kaj zavedel. Tako se mno-že žrtve obilne sadne letine, ozir. prav rečeno: ljudske nespameti. OST Vzorni Izdelki, primerne oene In spretna reklama zagotovo obstoj in poslovni razmak. "WQ 65 StCT. 37 - Šhofja [ cka Nesreče. V nedeljo 7. t. m. so se odpravili okrog 8. ure zjutraj Poj kar Andrej, Novinc Vinko in Ambrožič Janko v hribe nabirat kostanj. Ko so korakali po cesti proti Zmincu, jih dohiti poštni avto g. Polanjška iz Ž i rov, ki je peljal pošto iz Škofje Loke v Žiri. Avto je vozil bolj na levo, Fojkar in Novinc pa sta šla na -desni. Fojkar je mislil, da bo avto zavozil na desno in jih prehitel, se je hotel umakniti na levo, kar ga zagrabi avto, podre in povezi čez glavo in vrat. Poklicali so takoj zdravnika g. dr. Hubada, prišla je komisija in so ugotovili le smrt, ni bilo nikake pomoči. Ker je bil rajni Fojkar Andrej trezen človek« bo morala komisija in očividci ugotoviti, če je bila nesreča ali neprevidnost vzrok smrti. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Žalujočim naše iskreno sožalje. --Popoldne pa se je vozil z motornim kolesom Kržišnik Franc (ml.) od Plevne proti mestu in je na kraju, kjer se odcepi cesta proti vojašnici, izgubil oblast nad krmilom ter ga je zaneslo v breg in se je prevrnil. Pri padcu si je zlomil ključnico in pretresel možgane ter je došli zdravnik odredil prevoz v ljubljansko bolnico. Poškodba je precej nevarna. »Razbojniki". Predstava Schillerje-ve tragedije »Razbojniki« je v nedeljo 7. t. m. napolnila dvorano Društvenega doma. Igravci so res držali besedo in začeli točno ob napovedani 8. uri. Pokazali so glavni igravci res težke vloge pohvalno, kakor tudi mlajše moči dobro. Da želimo res takih globokih predstav smo glasno izrekli z našo udeležbo in bomo tudi za vnaprej z Vami. Kmalu zopet na svidenje! Davčna komisija. Mestna občina je razglasila, da se vrši seja davčne komisije za odmero pridobnine za našo občino dne 23. oktobra ob 8. uri zjutraj. Kdor hoče prisostvovati, se mora javiti ob napovedani uri. Napačno seznam zdi, da se je javiti vsem ob isti uri in potem mogoče po cel dan posedati v čakalnici. Vprašamo: ali ne bi bilo mogoče to še predrugačiti in napovedati, da so dopoldne na vrsti od te in te črke, popoldne pa zopet drugi. Obenem se nam zdi tu-premalo časa samo en dan, kajti v teh težkih časih tako za trgovca kakor obrtnika povišati predloge v nekaterik slučajih za 300 procentov, v splošnem pa za približno 60 procentov, da se bodo vsi udeležili razprave in prinesli dokaze, zato naj se raztegne razpravo za en dan. Apeliramo na merodajno mesto, da tej želji ugodi. Ustanovni občni zbor. Godba gasilnega društva v Škofji Loki, ki pa je nosila samo naslov tega društva, bila pa je povsem samostojna, se je razpustila in se vrši v soboto 13. t. m. ob 8. uri v društvenem domu ustanovni občni zbor. Dobila je svoja pravila in se bo imenovala »Godba Lubnik v Škofji Loki«. Posebno z ozirom na tujski promet, da v času tujske sezone prireja promenad-ne koncerte, želimo, da ustanovni občni zbor čimbolj njeno delo poživi. Pridobi-vajmo novi godbi novih podpornikov, vse mesto v njih krog. Nova tovarna. V Vincarjih gradi tvrdka ing. Dedek iz Ljubljane trgovcu Thaler Radotu, novo tekstilno tovarno. Dimnik, visok 25 m, je že dodelan in je bil v petek likof. Tovarna bo zaposlila takoj v začetku 80 delavcev, nato pa se bo še izpopolnjevala. Da bi bilo le delavstvo delu primerno plačano. Na pokopališču se je kapela nekaj prenovila, posebno vrata so bila potrebna, ker jih dež in sneg grozno izpira. Želeli bi, da se Še pota sedaj za praznik rajnih uredijo. Nogomet. S.K. Sora Škofja Loka in S.K. Gorenje Jesenice sta v nedeljo 6€>EBMJEC« 7. t. m. odigrala na Jesenicah prvenstveno tekmo, Rezultat 2 : 0. Sora je stopila po drugi odigrani tekmi za prvenstvo Gorenjske na drugo mesto s tremi točkami. Zlati jubilej. V nedeljo 14. t. m. praznuje tukajšnji III. red svojo 50-let-nico in priredi na Hribcu svojo.slovesnost. Zjutraj ob 8. uri se zbero udeleženci pod Hribcem, nakar gredo v procesiji v cerkev, kjer bo sv. maša in pridiga. Potem pa je na prostem zborovanje, na katerem govorita g. Terseglav in gdč. Lebarjeva, oba iz Ljubljane. Sledijo pozdravi sestrskih skupščin, zaključi se pa s pesmijo »Povsod Boga«. Vabljeni vsi člani pa tudi drugi. SkupSčina konaumnega društva (prodajalna Škofja Loka) se vrši v nedeljo 14. t. m. ob tri četrt na enajst dopoldne v Društvenem domu. Pridite vsi člani. Jubilej. Prejšnjo nedeljo, dne 30. septembra je kar na tihem obhajal 10-letnico č. g. Šimenc Josip, odkar je kot spiritual v uršulinskem samostanu. Iskreno častitamo in želimo, da ostane na tem mestu še dolgo časa. Popravimo. Gospod urednik, Vaš tiskarski škrat je v zadnjem poročilu o zlatem jubileju č. M. Veronike, da je praznovala 40-letnico redovnih obljub, pravilno pa je 50-letnico. Občinska seja. V predzadnji seji je predsednik med poročilom o predlogih davčne uprave za odmero pridobnine izrekel, da če je bil kdo kot zaupnik pri upravi in da je dal take informacije, da dajanje takih informacij »meji na zločin«. Da ne delamo komu krivice, smo o tem poiskali natančne informacije. Osebna vest. Iz našega kapucinskega samostana je odbran č. g. P. Oton Kocjan za voditelja slovanske kapele v Loreto v Italiji. Ker je bil g. pater z nami meščani v prijateljskih stikih, ga bomo zelo težko pogrešali, ker zdi se nam da se z odhodom g. Otona rahljajo vezi med nami in samostanom. Želimo mu, da mu bo s pomočjo božjo omogočeno med drugim narodom narediti mnogo dobrega ter mu kličemo: »Na zopetno veselo svidenje I« Crp Premestitev. Več let se je govorilo, da bo bivši upravitelj tuk. meščan-oke šole premeščen. In res, nekako pred enim letom je prišel v Tržič g. Osterc Anton. Dolgo časa je bivši še sedel na svojem mestu in tako sta bila dalj časa kar dva upravitelja. Bivši ni izročil poslov novemu nekako do meseca marca t. 1., ko je odšel v Ljubljano k banski upravi. G. Osterc pa ni imel sreče kljub temu, da se je v kratkem času svojega bivanja med nami jako priljubil. Sedaj je premeščen v Senovo pri Rajhenburgu. Žal nam je zanj, ker smo ga imeli v či-slih radi njegove korektnosti, poštenosti, pridne delavnosti, visoke izobrazbe. Pod njegovim vodstvom je bil red. soglasje, zaupljivost. Šolo je meščanstvo vzljubilo in življenje na šoli je bilo res Tržiču primerno. Zato nam je za g. Ostercem žal. Red, stalnost ter zaupljivost so temelj vzgoje. — Kakor g. Osterc, tako tudi Tržičani nismo imeli sreče, da bi se naše želje docela uresničile s tem, da bi nove razmere trajale dalje časa. Sicer ne vemo še, kakšno taktiko bo zavzel novo-došli g. ravnatelj, vendar nam ta nenadna sprememba ni ljuba. — G. Ostercu se javno zahvaljujemo za vso dobro voljo, katero je pokazal, in mu želimo na novem mestu več sreče. Smrt. V petek 5. t. m. smo pokopali kovača Čadeža Ignaca. Dosegel je starost 76 iei, kar je pri kovačih zeio redko. Bil je mož jeklen po svojem značaju. Vedno zvest svojemu delodajalcu in tudi svojemu katoliškemu prepričanju, kar je imel priliko neštetokrat dokazati. Ko je skoraj vse omahnilo, je stal on zvest ob rami svojemu tudi že pokojnemu tovarišu Vidicu. Obema velja svetopisemski izrek: »Pridi, zvesti in dobri hlapec, po večno plačilo!« Poroka. 5. okt. se je poročil Bohinc Franc, elektrikar v predilnici, s to-varišico Andolšek Ljudmilo, ki je bila zaposlena v kuhinji dekliškega doma. Oba prežeta katoliškega prepričanja in častilca presv. Srca Jezusovega, sta uredila tako, da je bila poroka na prvi petek v mesecu oktobru v kapeli dekliškega doma. V novem stanu jima želimo obilo sreče in blagoslova. Popravila po neurju. Po nalivu, ki je povzročil precej škode v Tržiču, so se oškodovanci hitro prijeli popravil. Pota so se spravila v red, zid na pokopališču je popravljen, čeprav je bila precej velika razvalina. Naša občinska uprava bi prav storila, Če bi podzidala škarpo na vrhu klanca. Šenčur Svetli in sončni dan. Preteklo nedeljo je bilo v farni cerkvi sprejetih 42 žena v Marijino kongregacijo. Genljivo je bilo videti, ko je toliko materinskih src junaško izpričalo vdanost in zvestobo svoji nebeški Materi. Naj bi se odslej prav pogosto zatekale k najboljši vodnici na viharnem morju človeškega življenja. Boj jetiki. V nedeljo popoldne smo imeli v cerkveni dvorani zanimivo predavanje: Človek in tuberkuloza. Predaval je banovinski zdravnik dr. Joža Bohinc iz Cerkelj. Z veseljem pozdravljamo, da se je začela tudi pri nas akcija za skupno borbo proti jetiki, ki se je zadnja leta tudi v naši župniji precej nevarno razširila. Oštarijska. V neki tukajšnji gostilni se je pripetil tale dogodek: Tujec umetnik poseti dičen prostorček, kjer se duša hladi, da bi si privoščil nekoliko požirkov. Kar naenkrat ga junaki noči, ki so pili pri sosednem omizju, obsujejo z zbadljivimi priimki. In še s stolom bi ga nasmukali po »betici«, da ni popolnoma mirni gost naglo pograbil šila in kopita. V zvezi s tem se pri nas nič kaj pohvalno ne izražajo o gostilni. Nadebudni trio. Uspehi treh ne-»premagljivih« fantov postajajo vprav sijajni. Danes namlatijo na vasi enega, drugič druga dva. Bog varuj, da bi se pojavil ponoči kak tuji pobalin. Takoj se znajde s polomljenim kolesom v mla-kuži, ako ne drvi baš s strelovito brzino. Potem jo mora z mokrimi udi in polomljenimi udi odriniti tja, kjer mu stoji predragi dom. Zadnjič so brez povoda pretepli dva domačina, tako da so jih morali peljati k zdravniku. — Gotovo zelo zgledno spričevalo hrabrih tovarišev o stopnji srčne in duhovne kulture. \7elesooo Žegnanje. V nedeljo smo imeli v Velesovem žegnanje. Mnogo ljudi je prihitelo obiskat velesovsko Marijo, kakor že dolgo ne. Bilo le tudi vsakoletno darovanje, toda kriza se pozna povsod. Poroka. Dne 30. septembra nam je kar na skrivaj in nenadoma odpeljal g. Franc Graiser iz Primskovega gdč. Francko Sajovic iz ugledne hiše v Velesovem. Obema novoporočencema čestitamo in želimo mnogo sreče. Smrt. V Velesovem je umrla Angela Petrič, žena uglednega posestnika Janeza Petriča. Dolgo časa je že hirala na neozdravljivi bolezni, sedaj pa se je preselila v boljšo domovino. Pogreb je pričal o njeni spiušni priljubljenosti. — Posestniku in gostilničarju Cirilu Sajo-vicu pa je umrla hčerka Angelca. — • Stran 3 Žalna šefa ISZ Včeraj 11. okt. se je vcšila žalna seja seja Jugoslovanske strokovne sveže. — Tov. predsednik se Je v svojem govora spomnil na velika in junaška dela po« kojnega kralja Aleksandra ter izrekel obljubo zvestobe isaši domovini. — Odbor je odposlal maršalatu dvora v Beograd naslednjo brzojavko: Ob priliki nenadomestljive is~ gube Nj. Veličanstva kralja globoko pretreseni Izrekamo nafte sožalje. m JugosL strokovna zvesa, Kranj. Krije Žalosten pogreb. V nedeljo, dne 7. t. m. smo ob pol 2 popoldne poko-dali na tukajšnjem pokopališču Marijo, ženo g. Janeza Gregorca, posestnika v Ve-ternem. Pri grobu je nenadoma od globoke potrtosti padel v nezavest pokoj-ničin mo.t ter so ga možje takoj odnesli v organistovo stanovanje. Pričeli so ga takoj buditi k zavesti, kar se jim je po četrturnem prizadevanju tudi posrečilo. Pri pokopavanju so otroci in drugi bridko jokali in ko je še oče padel v nezavest, so otročiči mislili, da bo tudi on umrl. Pretreseni nad tem dogodkom so pogrebci med jokom izjavljali, da se kaj takega v Krizah še ni zgodilo. Pokojnica je zapustila šest otrok, med katerimi je najmlajši star šele okrog enega meseca, starejši trije pa hodijo v osnovno šolo. Vdoveli g. Gregorc se poleg posestva bavi tudi z žganjem opeke. Pokojna naj prejme pred Bogom zasluženo plačilo, žalujočim pa naše globoko sožalje. Gospodarstvo Kmetijsko gospodinjska šola v Kranju začne svoj 6 mesečni gospodinjski tečaj dne 15. oktobra. Dekleta, ki se žele seznaniti z vsemi v gospodinjsko stroko spadajočimi deli, kar je dandanes za napredno gospodinjstvo potrebno, naj se do 15. t. m. oglase v Mari-janišču v Kranju. Saj nudi šola vsakteri, tako v teoretičnem kakor praktičnem o-ziru, po možnosti dovolj potrebne snovi za dobro gospodinjstvo, kakor je razvidno iz sledečega učnega načrta predmetov in števila učnih ur: verouk 1, gospodinjsko spisje 1, računstvo 2, gospodinjsko knjigovodstvo 1, hranoslovje I, gospodinjstvo 1, vzgojeslovje 2, zdravstvo 1, živinoreja 2, mlekarstvo 1, vrtnarstvo 1, poljedelstvo 1, sadjarstvo in uporaba sadja 2, lepo vedenje 1, krojno risanje 2, petje 1. — Praktični pouk: snaženje in urejevanje hišnih prostorov, pranje, likanje, kuhanje, molža, šivanje, vrtnarstvo, peka kruha. Žitni trg: Tendenca je boj čvrsta. Večje množine pšenice in koruze bodo zopet izvožene v čehoslovaško in Avstrijo. Tudi cene moki so se nekoliko zvišale. Krompir: Ni nobenih sprememb. Pri teh nizkih cenah se kupčuje le s prima blagom v malenkostnih količinah. Fižol: Povpraševanja po ribničanu so zopet živahnejša in so cene ostale neizpremenjene. — Po mandalonu ni povpraševanja. Na inozemska tržišča je prispelo poljsko blago, vsled česar je cena za to vrsto fižola padla. — Za ročno prebran mandalon se plača danes producentu največ Din 1*75 do 1*80 za kg. Vplivni ljudski listi podpirajo stremljenja delavnih rok. Stran 4 ■GORENJEC Štev. 37 Oglejte si naše zaloge ! Pozor! Prepričajte se o nizkih cenah! mi smo najcenejši! Največjo izbiro za moške suknje, površnike, moške obleke in darn-ske plašče Vam nudi po najnižjih cenah stara renomirana tvrdka Manufakt. zaloga Logar & Kalan lastnik Srečko Vidmar ~ KRANJ Ne zamudite ugodne prilike! Mali oglasi Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0-50 D. Najmanjši znesek je 6 D. Nag.obne okvirje, cementne ograje, cementne strešnike, mejnike itd. izdeluje Janez Razpet, Bistrica 22, p. Podbrezje. Postrežba točna in solidna. Cene nizke. Otomane, divane, modroce in vsa v stroko spadajoča dela Vam nudi najceneje Vt se priporoča Viktor Tonejc tapetnik,v hiši g. F. Ažmana. VAJENCA za tapetniška dela sprejmem takoj. Bernard Maks, »Stara pošta«, Kranj. Zola, miza, 6 stolov (pozni Bie-dermaier) naprodaj. Naslov v upravi Gorenjca. Nova hiša z majhnim posestvom v bli zini mesta, takoj ugodno prodam, samo proti gotovini.* Cena 52.000. Naslov v upravi lista. Slatki moštr-niTI Lukež, Glavni trg, Kranj Trpežno delo našiti domačih krojačev in nizke cene Izdelki tvrdke Jazbec nadkriliu-iejo obleke, izdelane v tovarnah. Mnogi so se o tem že prepričali. Različna oblačila na izbiro: Damski plašči od 180 Din dalje. Moške hlače po 38 Din Moški površniki 240 Din in nešteto drugih predmetov po konkurenčni ceni. — Raznovrstno blago za obleke na izbiro. Klobuki po tovarniških cenah. — Priporoča se Albin azbec, Kranj 100 Za jesen in zimo! Vsak potrebuje res dobre čevlje. Preden se odločite za nakup, oglejte si našo veliko zalogo, — brez obveznosti za nakup. Prepričali se boste v ceni in kvaliteti. Imamo v zalogi vse vrste čevljev: elegantne, za strapac, turi-stiko in šport. — Priporoča se trgovina „«J adra n" Kranj, Glavni trg 7l1l4*r»£*i se težko prebudite, — lili d) zato si budilko pri B. Rangusu kupite. Solidno Vas postreže prva zlatarska delavnica na Gorenjskem. Ženini in neveste, prepričajte se pred nakupom. Kupujem staro zlato in srebro. Vsakovrstne deželne pridelke kupuje in prodaja po najugodnejših cenah Franc Gorjanc Kranj Za šolo in jesen! Gojzarje in nepremočljive čevlje dobite le pri znani domači tvrdki Fr. Strniša, Kranj Pred nakupom si oglejte našo veliko zalogo. Prepričali se boste o nizkih cenah. Sprejemajo se tudi popravila. POZOR! Varčni gospodarji in gospodinje! Ali še ne veste, da porabite mnogo več kuriva, ako ni vaša peč strokovno izdelana. Mnogo stroškov si prihranite prav v tem, kakšna ie peč. Težko vam je za vsak dinar, ki ga porabite. Toplo sobo si želite pozimi, ali to vam je sptt težko, ker se peč ne segreje tako hitro. Še je čas — popravite napako. Popravite peč po stokovnjaku V teku ene zime si prihranite mnogo. Vsa pečarska dela in popravila sprejema znana domača tvrdka «¿JA' VinkO OSelji, Kranj Kokr. Predm. (poleg gimnazije) Pozor! Lastni izdelki 1 Od Ponovno Priznano močno blago! danes naprej znižane cene! Vsakovrstne pletene jopce, nogavice in druge volnene izdelke za odrasle in otročje v najnovejših vzorcih kupite najboljše ter najceneje iz prve roke pri Joško Špenko, Kranj Glavni tr. 151 izdelovanje vsakovrstnih pletenin in notfavic Postrežba solidna 1 Prepričajte se osebno! Starejše vzorce odprodajam po lastni ceni I Knjigarna »Ilirija" Kranj, Glavni trg se priporoča za nakup Šolskih knjitf in drugih potrebščin. Nizke cenel Solidna postrežba! Kmetijska ekrajia zadrugi v Kranju registrov a na zadruga z omejeno zavezo Največja vnovčevalna zadruga na Gorenjskem Kupuje od svojih članov krompir, fižol in vse poljske pridelke po najvišjih dnevnih cenah. Prodaja svojim članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko, motorje in vse špecerijsko blago po najnižjih cenah. Kietovalci, bodite člani te zadruge » Gorenjske mlekarske zadruge (Skupni obrat) v Naklem Nudimo cenj. občinstvu mleko in vse mlečne izdelke: čajno maslo »deteljica« sirotkino maslo skuto za štruklje Sire: Ementalec, eidamer, tra-pist, imperjal, liptaver, romadur, dessert. Vse dobite v naših poslovalnicah v Kranju, Tržiču, Jesenicah. Prepričajte se o dobri kvaliteti in nizkih cenah! Usnjarska in čevljarska zadruga Runo1 r.$. 30.3. v Jrf/ču priporoča sledeče lastne in zato najcenejše izdelke: ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas! Kdor oglašuje, ta napreduje! Čevljarji! Kmetje! Vsakovrstno usnje in vse usnjarske potrebščine iz priznanih domačih tovarn vam nudi le znana domača tvrdka Pernuš Ivan, Kranj Izdelujem gornje dele čevljev po raznovrstnih modnih krojih. Najnižje cene. PETER MAjDIČ,„Merkur"-Kranj Veletrgovina železnine, tovarniška zaloga »Salonita« škrilja in cementnih cevi. Nudi vse kmetijsko orodje, vse orodje za raznovrstne obrti, stavbne predmete, pohištveno in stavbno okovje. Vsakovrstna posoda po priznano nizkih cenah! Pridite in se prepričajte 1 (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Ivan Kotlovšek v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.