Književnost in umetnost. —k Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sestavil prof. Anton Melik. Profesor Anlon Melik nam je podal že obširen zemljepis naše kraljevine. ki ga scdai še podrobneje izpopolnju.ie z opisoin posamcznih pokrajin in celot; podal natn je zgodovino naše nove kraljevine, ki nam dopolnjuie niegov zemljepis v celoto. Sedai je izšla zopet knjiga celotnega zemljepisa našc kraijevine. ki ie bo!i izcrpna. zelo pregledna tn prikladna kot '.ična knjiga. Posamezna poglavja se dcle sledeče: Splošen pregled. — Podrobeii opis. — ?lovensko ozeml.ie: Slovenija. Slovensko ozeml.ie v Avstriii. Slovcnsko ozemlie v Itaiiji in Istra. — Hrvatska. .— Slavonija. — Dalmacija. — nosna-Hercegnvina. — Črna gora. — Vojvodina. — Srbija. — Pregled narodnogospodarskih razmer. — Mesta in večji kraji. — Profesor Melikov zemljepis se — kakor smb že omenili — posebno odiikuie po preglednosti. V prvem dclu liam podaja splošen pregled naše države v zemIjepisnem, etnosrafskem, kiilturnem . in političnem oziru. Nadaljni podrobni opis se vrši z ozirom na zgodovinske celote. historične pokrajinc. Razvrstitev snovi v posameznih delih se odlikuje po preglednosti in jedernatosti. Lapidarni sestavki omogočaio iičencu točen pregled in %o mu močna opora za učenje in utrditev snovi, učitelju pa dajejo prosto roko in prost polet pri razlagi, ki lahko razširja snov in io podrobno ilustrira, če sc pisa e posliui prvc knjige prof. Mclikovcga zemljeHisa Jugoslavije, ki ga ie izdala Tiskovna zadruga. V enem je pa prof. Melikov zemljepis lahko za vzgled vsein naSim učnim kniigam. Pro.usor Melikov jc namreč posvetil poseben oddelek našim »neodrešcnini bratom v svoji knjigi. On' ima dva posebna oddelka, dodana Sloveniji. i. s.: »Slovcnsko ozemlje v Avstriji« in »Slovensko ozemlju v ItaHji in Istra«. Podrobno poda v vsakem <klu poscbei narodnostno. mejo do kamor sega to ozemlje, tako da si bo v bodoče vsak naš dijak lahko sam napravil etnografično karto cele Slovenije. Na to smo celo v preteklosti prcveč pozabl.iali, kar se je jasno izkazalo obprcvratu. Ker se prof. Melik ozira v vseh oddelkili posebno na gospodarske razmeru obrt, industriio, trgoviuo itd. in nam ob koncu še v posebncm sestavku prinaša »presled narodnogospodarskih razmer«, je knjiga zelo prikladna tudi kot učiui kn.iiga za trgovske, obrtnc in mešeanske šole ter io priporočanio. Vnanja oprcma jc okusna in solidna. —k. —k Mih. M. Stanojevič: Citanka za 1. i II. r. niž. zanatsko trs. i žen. rad. škola: Knjiga je razdclii-na na pct delov: 1. O dcln in obiiašanju (o rachi i vhulanjn.) 2. 0 človeku in njegovcin zdravju. 3. 0 domovini (otadžbini), narodu in njcgovi prošlosti. 4. Narodni umotvori in basni. 5. 0 prirodi in vrcmemi. Frvi del knjise bi moral biti liedvomno najobsežnejši in najpopolnejši; Tudi ne jemlic vpoštev vseh panog rokodelstva, temveč tangira Ie črevliarstvo in krojaštvo, a šc to v toliko. kolikor sc to zaliteva morda za II. razred osnovne šole: kaj dela krojač, kai rabi za svoje delo. Edino na mestn je nekoliko uvoda pri tozadevnem sust. vku o oblačilu v prošlosti, pn stanli narodiii in pozneje. Takemu uvodu bi pač moralo slt-diti neknj o kvaliteti današnjega blaga, o izdolovatiin. barvanjit in na ta način bi se dal yes pouk kouccntrirati. Druga rokodelstva samo liašt.va. V pojasnilo so sličice, kar je siccr zdo na inestu, toda zopet za to učno stopnjo vsled prevdike premitivnosti niso prikladnc. Da ni preveč enoličnosti, so med posamna berila vplotonc priincrne pesmicc, večina v narodnem slogu-ter kratkc povestice, ki se nanašajo na vedenie, kar dela prav dober vtis; na ta način se lahko učitclj izogne dolgoveznim moralniin pridiiiam. ker otroci iz povesti sami najdejo jedro in litttik. Ta sledi potem v posebnem sestavku kakor na pr.: Fraviia o delu. Pravila uljudnosti: obnašnnic na cesti, napram tovarišem, pri jedi itd. Oasi moramo upoštevati to od prvega početka, se vcndar nikdar dovolj ne povdarja in je zlnsti na mcstu ko stopa otrok v življenju, je torej tudi tu umestno. Drugi del knjige, dasi prekratek, ic mnogo boliši od prvega. Takoj prvi berilni scstavek: 20. Covek ie naravnost v ostrem nasprotui z onimi prvega de!a; dasi kratek je vcndar je prav dobro, pisan v prikupnetn slogn. docela v smislu delavne šolc. Učencu da mnogo misliti in se poglabliati. V tem delu. pogrešanio boj pioti alkoholu. Prijetno se čita berilce: 22. Zdravnik brez posla. Precei clc.bcr ie 3. cdd. Na prvcm mustu ;e zclo prikladna »Naša-. otadžbina«. Vsi berilni scstavki so sestavljeni na podlagi narodnih pravliic kar je zelo na mestu in zadostuju za spozn;'.vanje doinovine (zlasti se to tiče srbske zgodovine, ki ju vsa v pesništvn in pravljteali). Z berilnkr.i scstavki se menjajo narodne pesmi, kj unajo zgodovinsko podlasro. Med njimi je tudi jedna slovenska: »Pozdravliam tc goruniska stratu. (Pozdrav zavičaju). Slovenci smo zastopa_i tndi v pesmi: 34. Slovcnac, Srbin i Hrvat, Hrvatje pa z zgodovinsko pripovcdko Vladimira Nazora: 35. Krali Dmitar Zvonimir. Ostala snov se tiče samo Srbske prošlosti: 36. Car Dušan Silni. 37. Miloš Obilič, 38. Kosovska devojka i. dr. Nekak celoten preglcd zgodovine naše države pa podaja berilni sestavek: 33. Naša narodna proSiost. Ima prednost. da prav v jedrnatih odstavkili poda naivažncišc dogodke. seveda zopet samo iz srbske zgodovine. V prvem odstavku siccr omcni, da ima naš narod tri imena: Srbi, Hrvati i Slovcnci in da se država imenuje »drž. S. H. in Sl« Nato. omenia še posavskega knezn. Lindovita ter kneza Tomislava: vse ostalo se tiče samo Srbiie. kar sc nikakor ue morc ¦odobravati. Kajti. resnično uiedinjenie se bo izvršilo !e |)Otem blajjohotnega medsebojnega spoznavania in ra/nnicvanja, kar mora na vsak način posredovati šola in učiteljstvo brez ozira na točasne politične boie in strasti. 4. dcl govori 0 »narodnih umotvorih in basnih«. Stiov je prav iste vrste kakor .v preišniih delili: nar. pripov. s poučnim ozadiom in v to knjigo sigurno ne spada. ker knjica izjjnbi svoj prvotni namen, čc se ¦prcveč natrpa s tovrstnim čtivom. — 5. del: o prirodi in vremenu spada v čitanko nižje stopnje osnovnih šol. To bi se lahko omenilo pri zaposlenosti na pr. vrtnarstvo, dclo na vrtu v raznili letnili časih itd. — Na koncu vsakcga berilnega sestavka ie >'Objasnjevanie« in »Vprašanja«. To ie v knjigi za šolsko upravo neumestno. ker omeiuie učitelja v njegovem razmahu: to bi bilo na lnestu edinolc. če bi kniiga bila namenicna samc-ukom. Prav dobra stran te knjige pa so slike važnejšib pisateljev in pesnik<nr. ki so podane na konci! pesmi ali bcr. sest. s kratkim življenjepisom —od.— —k Logarkmi. Pctdecimaliie logaritmične rn goniometrične tabele. Sestavil Alojz S o dnik'. prof. Vsebina: Uvod. Zsjodovinski. podatki. Splošni uvod v logaritme. Briggsovi logaritini. Logaritmičnc tabele naravnih števil. Logaritmiranje. Račnnske operaciie pri Briggsovih logaritmih. Antilo.earitmiranje. Praktična uporaba Briggsovih logaritmov. Logaritmi goniometričnih (trisronnnietričniii) funkcij. Logaritmiranje. AntijORaritiniranie. Pripomfae k tabeli III. Pripombe k tabeli IV. Briggsovi logaritmi naravnih števil. 1 artes proportionales. I.ogaritmi goniometričnih urigonometričnih) funkcij. Logaritmi goniomctrlčmh funkcij skrajnih kotov v prvem kvadrantu. Naravne goniometrične funkcije kotov. Dolnosti kvZH +lo-ko,v za r " L Reciprnknc vred™ m .tematlke"1-' k.bI. nl koreni- Praktič"e tabe'° mi ohrestov Hn h ''f1^- Sedemdecimalni logaritmi obrestovalmh faktorjev. SuBmilch-Baumannova tabela o umrljivosti ni |)n^,im. tr;Wr,tti5V Nekateri racionalni pravokotn trikotn«« <*Ł' goreiska števila). in -"unkclS^tpccSna" elektr.cna provodnost in specifiCni" upor StevIIo . nihajcv. Lomni kohcnik pn prehodu (natriieve) svetlobe iz sredstva v zrak. Valovne dolžitie v solnčnem spektru. Dimenzije in konstante zem'ie. Planetni sistem. Solnčna deklinacija, časovna enačba, zvezdni čas. Krajevne koordinate. Raznč merc. 1. Angli.ia. 2. Zedinjenc severne ameriSke ¦države. 3. Rusija. 4. Starejše mere. 5. Rimske in srške mere. g in g-funkcije. Različne hitrosti. Torni koeficient. Gostota nekaterih snovi. l. [rdne snovi. 3. Plini. Absolutna trdnost. Relativna trdnost. Odporna trdnost. Linearni raztezni_ kocficicnt. Kubieni raztezni koeficient. Specificna toplota liekatcrih snovi. 1. Trdne snovi. 2. Kiipl.ievine. 3. Plini. Kritična temperatura in kri•tični pritisk. Notranja toplota provodnost. ^k Pedagoški Zbornik Slovenske Šolske Matice v I.jubliani. (Letopis), XX. zvezek. Vsebina: I. Clanki in razprave a) K. Ozvald: Kdo je izobražen? b) Dr. Stane Rape:_ Učitclj in univerzitetna izobrazba. e) Alojzija Štcbi: Zamorjciic silt. č) Franjo Čibej, stud. phil.: Pota in razpotja v sodobnem '>mladinskem gibanju«. d) Fr. lJink: Metodične sinernice za pouk slovenščine pri neslovencih II. Kulturni pregled. a) Franjo Zgcč, stnd. phil.: Akademski socialno-pcdagoški .kro/.ek na univerzi v Ljubljani. b) K. Ozvald: Zbornik za pučku prosvjetu. c) K. Ozvald: Hriščanska zajednica mladili ljudi. č) Dr. L. Poljanu'j; Današnjc stanjc meščanskih šol v Sloveniji. d) K. Ozvald: Ob tridesetletnici »Nastavnog Viestnika«. e) K. ().: Prvi doktor pedagogikc. —k Srbska začetiiica. Za Slovcncc prircuil dr. .1. P. Ze \z pisateljevcga uvoda je razvidno, da knjižica ni toliko namenjena za šolo kot^ za siunoukc in posebno je prikladna za male tečaje z;'. proučenje srbolirvatskega jezika. Pisatelj pra\i sami »Spričo vclike va/nosti srbohrvatskega jczika v naši kraljevini je skoraj nujno, da tudi preprosti Slovenec spozna vsaj poglavitnc posebnosti bratskega srbohrvatskega književnega jczika. Prcdvsem s cirilico scznaniti preproste Slovence, je bila naloga knjige »Srbska početnica«. Ta nova knjiga »Srbska začetnica« spopollijnjc »počctnico« v toliko, da seznanja tudis p»sebnostmi srbohrvatskcga iezikai n omogoča tako nmevanje in branic srbohrvaščine v pismu in knjigi. Omeiuje se scvcda na najbistvciicjše razlike med srbohrvaščino in slovcnščino. Vsakumu Slovencu, ki zna slovensko brati in pisati, bo nudi!a vse, kar ie nuino potrebno, da sc uvedc v umevanic glavnega dr. avnega jezika v naši kraljcvini. Z majhnim trudom sc bo mogel preprosti Slovoncc ob >^Srbski začetnici« v toliko izobraziti. da mu srbolirvaščina ne bo tuja, ncumljiva, teinveč jo bo' z majlinim tnidom bral, umel in polagoma tudi sam govorii.« Knjižica obsega najprcj cirilico in gajico in razlago znakov. V drugcm delu so pisalne in čitalne vaje za cirilico. Tretii det obscga 26 va.i z jczikovniin p:>sebnostmi srbohrvaščinc. Četrti del obsega kratka berila. C)b koncu je pridejan slovarček k iičnemu. deln kniige. Naša samoizobrazba. —s »O izgovarjavi trdega ,1'«, je predaval pri okrajnem učiteljskem društvu za Ljutomer in Gorn.o Radgono, dne 11lanuarja 1923 tov. Baukart. —s »O pcuku srbohrvaščine«. predaval pri okrainem učiteliskem društvu za Ljutoaner hi Gornjo Radgono, dne 11januar.a 1923 tov. Čulka. —s »O pas;« steklini, n\\ okrainem učiteljskem društvu za Ljutomer in Gornio Radgono. dne 11. januarja 1923 predaval višji živinozdravnik iz Ljutomera. —s »Pcdrobni učni načrt za rokotvorni Douk s potrebnimi opazkami. predaval nri Tržiskem krožku, dne 10. febr1923 tov. Debeljak. —s »Šolski odri in mladinske igre«, prcdaval ..ri Tržiškem krožku dne 10. iebruaria 1923 tov. Rojec. —s Dr. Vilhelm Foersterjeva seksualna oedauogika. predavala pri Društvu učitel.ic za Maribor dne 15. februarja 1923 g. tov- Ažmanova. —s Kai zahteva meščanska šola od učenca. ki orestooi iz liudske v meščansko šolo. predaval nri Učiteljskem društvu za Svetolenartski okraj dne 7. febr. 1923 tov. ravn. mešč. š. Fr. Šegula- —s «DušesIovni ooizkusi«, predaval pri Učiteljskem društvu za Svetolenartski okraj dne 7. februaria 1923. tov. FrJskcRec. —s »K refcrmi zgcdovinskega pouka na naših osnovnih šolah. predavala pri Učitel;:'skem društvu za šolski okrai Maribor dne 15. febniar a 1923 tov. gdč. LjPcUančeva.Vaše narodao prosvetno delo. ANKETA O NAŠEM NARODNO-PROSVETNEM DELU. Razumljivo je, da se spričo razmer in borbe za obstanek ni »anketa« obnesla tako kakor bi se, če bi bilo učitelistvo einotno vsaj tako situirano da bi s svo.;o mesečno nlačo lahko za prehrano sebe in svoje družine ves inesec izhajalo. Prcjeli sino na naš poziv razpravre o sledcčih temah: Nekai misli o podeželsk'h šolskih odriii. — PoMa iiarodno - prosvetnega dela. — Lutke v šoli. — Narodno prosvctno delo učitel. ce ter »Društvo uč'teljic«. — Učitel;'ica na vasi- — Čemu da naj se posveti vse uoiteljstvo? — Vzgoja mladine. — O tečajih za odrasla dekleta. — livaležnost in plačilo naroda prosvetnim delavcem. — Nerazumevanje naroda do naroduo-prosvotnih delavcev. Malo ie. ker .;e tudi malo kruha, ki nam ga reže država — kakor smo že rekli. Prepričani smo. da ima tudi na šolo to svoi vpliv. Nekateri so prispevke še obljubili. V prihodnji številki pričnemo tudi s nrvobčevaniem razprav. Onim, ki so prisncvke .ooslali s podpisom. jim ;,ih tudi tako priobčimo. druge brez podpisa. Tozadevno se bomo ozirali na izraženo željo. . Mnogo tcni je ostalo neobdefanih in tud: referati o narodno-prosvetnem delu »ri okrajiih Učiteljskih društvih nam niso lvii donoslani. ORGANIZACIJA ŠOLSKIH ODROV. (Iz referata tov. R o j c a ori »Tržiškem krožku« Okr. učit- društva za Krško.) To\-. Rojc je pri omenjenem krožku referiral o tej zelo aktualni temi. Njegov refcrat je bil spre.,et .s splošnim odobravanjem. Kot rezultat svojih razmotrivanj ie podal sledeče smernice za najiiu.nejše delo v tem pogledu: Povdarjal ie, da bi ne smelo biti šole. ki bi ne bila v posesti primernega t^dra ter nodal tudi načrt po katerem nai bi bili ti izdelani. ¦Predlagal ie ustanovitev posebnega odseka za šolske odre (glej opombo spoda.O katerega naloga bi bila: 1. Dajati učitel;?stvu nasvete pri gradnii šolskih odrov. 2. Gmotno podoirati šole. ki bi jim do Uistnem prizadevaniu ne bilo mogoče priti do svo cga odra. 3. Zb;rati mladimske igre. eventuelno oridobiti pisatelje. če ne drugače z razpisom literarivli nairrad. za spisovanie dobrili šolarskih icer. to je iger v katcrih b; inogh nastopiti učenci individualno, kot otroci. a ne kot odrasli. Gotovo število orepisov teh iger bi moral imeti odsek veduo na razpolasro, tako. da bi se jih niotrla noslužiti vsaka šola. seveda proti odškodnini. Odsek bi inoral nadalje izvršiti načrte za različne izvedljive tipe šolskih odrov in kulis. preskrbeti predloee za slikariito gozdnih kulis, ki naj bi bile izdelane od kakega našega akademičnega slikar;'a in si sčasoma nabaviti igralno garderobo: kostume, lasulje in drugo. kar bi proti plačilu izposojeval. Za omogočitev tega odseka oa 'e treba osnovati gotov denarni fond, v katerega bi moralo vsako šolsko vodstvo. ki bi priredilo kako predstavo, vplačati iz čisteea dobička oredstav in lastne založbe ieer neko določeno vsoto. Opomba: »Narodno prosvetn i odsek pov. U J U« ie bil ustanov1 en v ta namen. da prevzame organizaciio vsega narodno-prosvetnega dela. torc' tudi šolskih odrov- Odsek nai torej sam razpravlja. če bi ne kazalo v odseku samein ustanoviti poseben pododsek za to delovanic Tudi ostane ni.m in okrainiin učiteljskim društvom samim odnrto vnrašanie če se osnujejo enaid odseki. ki jili iina. povcr oništvo tudi pri okrainih učiteljskili društvih. Šolski odri iu pevski zb«»ri. —po Otrcški oder. Dolnja Lendava. Preknuirjc. Dnc 2. in 3. februarja so uprlzorili učenci meščanske šole v Doln.i Lendavi sprevoigro »V kraljestvu palčkov«. Starši in drugo občinstvo je z ve'i'kim zaninianiem i)i'ičakovalo to uorizor ritev. tembolj. ker so skorai v.e priprave za igro vršili šolskl ctroci samT. Izdelovali so kapc za palčke, obleko za kral.'a in Norčka opremili pod neiprisilnim vodstvom učiteljev oder in prestol. napravli zlato nosteljico in darilca za Anico, gono in kobilico ter sulice za vrataria in straž nrke- Cdo suflerka ie b:la iz vrst učenk. Tudi pri šminkan u in toaleti so pomagali ter napisali iako okusno olakate za reklamo in iih ,pr:merno okrasili s predmet' iz cimen:ene igre. Tako so vsestransko in samotvorno urili svoje zmožnosti in s tem dal; iičiteljem dovoli prilike v opazovanie. Dasi so bile oba dneva zaiedno- s to nrcdstavo tudi druge predpustne prireditve. je vendar igra donesla čistega dobička nad 800 Din ki je namen'en za potrcbščine ubogim učencem. —po Dne 11. februaria 1923 se ;e vršila ori Sv. Andražu v Slo" gor. predstava šolske mladine. A;°^ točke vzporeda.so bile izvršene jako zadovoliivo. ()d ina.lmih učencev je najboli ugajal »Mali Jože«, od večjih oče v »Lažn^ivi Mileni«. Trud ie bil učiteljstvu in mladini slabo poi>lačah: navzočih ;'e bilo sanio okoli 60 oseb! Ni čudno! V nedelio poooldne dolgotrajie večernice. ;pogreb, dvc poroki, kar nasprotu e deloma kraievni navadi! —po Velika Pirešca pri Žalcu. Na Svečnico so naši šolarji priredili prav leno uspelo zabavico. Igrali so tri igre, in sicer: »Klepetavi Miček«. »Kaznovani šaljivec« in »Lažniiva Milena«. Vnies so zapeli. nekai prav mičnih- pesmic. Igralci so svoie uloffe izborno reši-li- Navzočl starši in drtigi gledalci so se divili spretimsti in točnosti malih igralcev. čeravno n'so ti še nikoli videli nobene predstave. Splošna žclia vseli je bila. da bi še večkrat kai takega priredili. Gmotni uspeh je bil ;ako zadovoljiv in bi bil še večji, ako bi ne bilo zmanikalo iOrostora Čisti dobiček se porabi za izlet. Tako čaka naše malčke še eno veselje. Nad gmotnim uspehom pa ie ceniti moralni uspeh pri liudstvu. Precei zasluge za dobro uspelo prireditev ima i>a naš podnačelnik krajnega šol&kega sveta, g. Anton Golavšek, Preskrbel in ipripravil nam ie oder, nc dabi za svo trud zahteval niti naimanjše odškodnine. Izkazal se ie prijatelia šole in inladinc Bog mu plačaj! —po Šolski oder: Sv. Križ nad Mariborom. V nedeljo, dne 4- svečana ie prircdila naša šolska mladina prav dobro uspelo šolsko veselico s sledeč-m vzporedom: 1. Pozdravni govor. 2. DeklamacLje: 1. a razred = Zirrasko veseUe. 2. b razred = Kdo sem. Najboljše vince za otroke. Palček skakalček. Ježevo potovanje. DoniO'vina. 2. razred = Begunček. Znamen.e. 3. Mladinska igra: »Sneguljčica«. 4. Petie: Večerno solnce. Kak lepo zvoni poieio. Zadovoljni kmetič. Gor čez jczero. Hej Slovani- iNarodna liirana. Deklamaci e so bile zvezane s nrimernimi irestami in lepo naglašene. Pri igri ;e rešil vsak igralec svojo ulogo prav povollno. Posebno mični so bili palčki v svonih bujnobarvnili krojih ter »Snegu .čica« s svo'im ljiibkim. nekako tihim glasom. Posamezni prizori vstanovanu palčkov soobčinstvo jako zanimali. Prav ubrano in le-po ie bilo tudi dvoglasno pet;e. Med odniori ie deklaimiral dijak-domačin Aškerčevo pesnitev »mejnik«. doinači moški uevski zbor na ie zapel dve pesmi. kar je celo prireditev še posebno oživilo. Obisk e bil v priimeri s prejšiijuni priredavami dosti boljši- Zato je uporabil šolski vodia to priliko ter je v svojem pozdravncm govoru obrazložil važnost skupnega delovania šole in doma pri vzgoj šolske mladinc. Govoril je o šolskem ob-sku. o potrebi lepih vzgledov izven sole. v pvimerncin čtivu za šo'larje in o večjem zanimaniu staršev za napredek njihove dece. (Najboiljše sredstvo proti lenuharjem). Svoj govor. v katerem \e primerjal šolo z drevesnico, ie končal s pregovorom: Šola in doim sestrici sta dve. nobena brez druge hoditi ne sme! Poislušalci so bi.li s Drirediitvijo prav zadovoljni. Akoravno ni bilo določene vstopnine. se le nabralo za uboge šolarje 285 Din. Po igri so bili otroci nogoščeni s kavo in pecivom. 8 na;revnciših depkov in 8 deklic pa je bilo obdarovanili z obleko. 300 Din je imela šola sama. Dobila jih je za prodani krompir. katerega ie nasadil ter obdeloval šol. vouiteii lansko leto z večjiini solarji med opoldanskimi odmori na neketn. poprei že več let neobdelovanem, seda; za šolski vrt določenem zemljiišču. 500 Di- je darovala CMD moška podružnica Maribor. 300 D-n oa je dal kraj. šol..ogleda dr. R. Pipuš. Ta denar se ie. deloma porabil za nabavo obleke. deloma na za šolarsko kn.iižnico. Imenovanima darovatelema izrcka šolsko vodstvo v imenu rcvnih šelarjev iskreno zahvalo! Šolske Ijudske knjižnice. —pk Nameravamo ustanoviti v Odrancih tudi Ijudsko kniižnico v šoli, kar y miino notrebno za mladino. ki zapusti šolske nrostore. Prosimo vsa dobra srca. da bi^orisDevali s kakšno knii.eo ali pa z bakšišom. x/se nam ie dobrodošlo in žc vnaprei prav lepa hvala! Ljudska predavanja. —pp Dva roditeljska večera. Na II. rnestni deški osnov. šoli v Ljubljani sta se vršila dne 29. jan,uarja in 21. februarja zopet dva roditeljska večera. Pri obeh je predaval tov. Alojzij Pofočnik o »Zgodovini ljubljanskega mesta«. Izbral si je to temo z namenom privabiti čim večjc število ljubljanskih roditeljev v šolo, ki so baje že »siti« večnih »vzgojnih pridig«, pa bi prišli na ta način obenem v stik z učitelji svojih otrok. Žal se je ta namera skoro popolnoma ponesrečila, zakaj udeležba ie bila silno malenkostna: prvič 40 med temi tudi g. mestni šol. natfzornik tov. M. Hočevar, a drugič niti — 20 oseb! Vzlic temu je predavatelj podal svojo temo izredno temeljito in zanimivo, pojašnjevaje predavanje s primernimi slikami in risbami na šolski tabli. — Kaj naj storimo odslej? Ali naj prenehamo z roditeljskimi sestanki? Mislim, da ne sai irnamo roditeL&m povedati še mnogo, ranogo, zlasti v sedanji povojni dobL le vabiti bi jih morali s posebnimi listki in ne samo ustno po učencih ter izbrati v ta namen primernejši čas, morda nedeljo dopoldne ali popoldne, ker je na večcr toliko drugih — zabav! * To poročilo nam odpira zopet novo vprašanie za naš narod.-prosvetni odsek pov. UJU. ker bo sigurno še več enakih slučajev.