^haja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, teefon 60824. Pošt. pred. (ca-jje 'a postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 P°štnina plačana v gotovini T E D N I K NOVI UST Posamezna številka 300 lir NAROČNINA četrtletna lir 2.500 - polletna lir 5.000 - letna 10.0G0 — Za inozemstvo : letna naročnina lir 12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1284 TRST, ČETRTEK 24. JULIJA 1980 LET. XXX. Še vedno ujetniki nncinnnlističnih skupin Na Koroškem so že v teku priprave na ^adno proslavo ob 60-letnici plebiscita, po ^terem je po prvi svetovni vojni Južna koroška ostala v okviru avstrijske republi-s■ Uradno proslavo bo v letošnjem okto-oru priredila deželna vlada, ki jo vodi so-cialist Wagner. Svoj čas je vlada bila pova--tfa tudi obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, naj sodelujeta pri tej manifesta-Predstavniki slovenske manjšine so Vabilo načelno sprejeli, vendar so pri tem Postavili določene pogoje, ki so se tikali PTedvsem enakopravnosti vseh sodelujočih proslavi, da ne bi grozila nevarnost, da j se proslava spremenila v novo protimanj-*insko in nemškonacionalistično manife-stocijot kakršna je dejansko bila proslava 50-letnici plebiscita. Koroška deželna vlada je kljub pogovorom in stikom s predstavniki slovenske ^njšine odločno zavrnila predloge osred-slovenskih organizacij, tako da sled-71Hrna ni preostalo drugo, kot da sta so-Masno odklonili sodelovanje na uradni pro-s^avi. Sklep koroških Slovencev je bil vse-kor dokaz politične zrelosti, saj bi sode-0l)anje na proslavi bilo v kričečem na-sPTotju z najosnovnejšim čutom za dosto-^nstvo in bi hkrati bilo škodljivo za stvar Sarne avstrijske demokracije. Predstavniki slovenske narodnostne s^pnosti na Koroškem so se zaradi tega °dločili, da bodo v oktobru priredili svojo Proslavo, katere glavni namen bo prispeva-! k ustvarjanju in utrjevanju vzdušja strpati v deželi, k poglabljanju pravega de-^okratičnega duha, katerega načelo o ena-°Vravnosti vseh narodnostnih skupin je lav gotovo ena bistvenih sestavin. Ta fceP osrednjih slovenskih organizacij na foškem pa je tako strahovito razburil ®roške oblastnike, da se je celo deželni *icivar Wagner hudo spozabil in pričel o-s*hno napadati nosilca Koroške enotne li-in člana predsedstva Narodnega sveta °roških Slovencev, Karla Smolleta, kar je P1'avzaprav nekaj nenavadnega in vsekakor r?^ega v koroškem političnem življenju. Sebni napad glavarja VJagnerja je prav »°tovo dokaz, da so koroški Slovenci na vi poti, da imajo njihova mirna in stvar-? izvajanja čedalje večji odziv v avstrij-f.S171 prostoru. Čedalje večje število trez-2 in demokratično čutečih avstrijskih dr-ffljanov se namreč zaveda, da uradna po-'ka na Koroškem ne more voditi nika- (Dalie na 7. strani) Pomemben govor občinskega svetovalca Slovenske skupnosti Bojana Brezigarja v Nabrežini »DAN BOIA ZA UVELJAVITEV ZAKONITIH PRAVIC« Sekcija Slovenske skupnosti za občino Devin-Nabrežina je v soboto, 19. in v nedeljo, 20. t.m., priredila »Naš praznik«, se pravi prireditev na prostem, ki je za slovensko politično organizacijo že tradicionalna ob tem času. Na tem mestu v celoti objavljamo govor občinskega svetovalca Bojana Brezigarja, čigar izvajanja se tičejo ne samo trenutega političnega stanja v devinsko -nabrežinski občini, temveč celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Naj še opozorimo, da je svetovalec Bojan Brezigar govoril dan pred prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta v Nabrežini, o poteku katere poročamo na drugem mestu. (Ured.) »Naš letošnji praznik, naš trenutek skupnega srečanja z občani devinsko - na-brežinske občine, ki je tudi priložnost za izmenjavo mnenj o naših vprašanjih, velikih in malih, je letos namenjen pomembni obletnici, 60-letnici požiga Narodnega doma, kulturnega, družbenega, političnega in športnega središča tržaških Slovencev. Bil je to dogodek, ki je prešel v zgodovino kot ognjeni krst fašističnega terorja v naših krajih, dogodek, ki je bil prvi v verigi, ki se je stopnjevala s požigi, z napadi, z žrtvami ter dosegla svoj višek deset let kasneje, ko so v Bazovici padli pod streli fašističnih krvnikov štirje mladeniči samo zato, ker so bili Slovenci in ker je hotel fašizem s smrtno obsodbo dokazati svojo moč. Ta obletnica pa nas ne spominja le na dogodek iz zgodovine. Opozarja nas, da se zgodovina ponavlja, da na tem svetu še gorijo narodni domovi in da marsikje še vedno vlada samo ena pravica, pravica tistega, ki je na oblasti. Opozarja nas tudi, da boj še ni končan, da je marsikje beseda mir še vedno želja zatiranih narodov, da vsak dan matere prejemajo na dom sporočilo: »Vaš sin je padel za domovino^ in vedo, da so izgubile sina zato, ker je moral o-svajati tuja ozemlja in podjarmi j ati tuje narode, ne pa zato, ker bi moral braniti meje domovine. In vemo, kako lažni so golobi, simbol miru, ki letijo nad simbolom olimpijskih iger, iger miru: vemo, kako neiskreni so ti simboli, ko pa v daljavi pokajo topovski streli, rušijo mir in oporekajo pravici do svobode. Poglejmo resnici v oči! In to je tista svoboda, za katero se je boril tudi naš narod. Tista svoboda, iz katere je nastala nova država, socialistična in neuvrščena Jugoslavija. Mi smo ostali izven meja domovine, a prepričani smo bili, da zaradi tega ne bomo trpeli. Prepričani, da sta naš narodno-osvobodilni boj in italijansko odporniško gibanje izbrisala fašizem in vzpostavila v državi, v kateri živimo, res pravo demokracijo, res pravo svobodo. Mislili in upali smo, a ni bilo tako. Ta demokracija nas je razočarala: obljubila nam je vse pravice, že pred 32 leti, v ustavi. Pisana beseda pa je ostala neizpolnjena. Tako se dogaja, da si moramo sedaj, po 35 letih svobode, prizadevati, da parlament odobri zakon za globalno zaščito Slovencev v Italiji, boriti se moramo za vsako črko, za vsako vejico, kajti še vedno nam vse oporekajo. Oporekajo nam predvsem pravico, da smo kot manjšina subjekt, aktivni dejavnik svojega življenja in svojega dela, oporekajo nam pravico, da sami upravljamo svoje šole, ne priznavajo nam možnosti, da svobodno razvijemo svojo kulturo, odrekajo nam pravico po lastnem gospodarskem življenju. In, končno, ne dopuščajo nam, da se poslužujemo materinega jezika povsod, kjer je to potrebno. Da, celo pravico do jezika nam odrekajo, kot da bi ponekod, v javnih uradih pa tudi drugod visel v izložbi zloglasni napis izpred petdesetih let: Qui si parla soltanto italiano. Kar pa je najhuje, odrekajo nam pravico, da sami odločamo o svoji bodočnosti, da postavimo stvarne predloge za razvoj naše zamejske skupnosti in da lahko zahtevamo, da te predloge upoštevajo. Pravilno je, da povemo te stvari. Da bodo naši ljudje vedeli, da pogajanja v raznih rimskih komisijah niso idilični pogovori, da to ni ugotavljanje problemov in iskanje stvarnih rešitev, da je to tudi poskus, da bi nam po zakoniti poti odrekli to, kar nam gre, kar nam že 32 let priznava italijanska ustava. Obletnica požiga Narodnega doma torej ni le dan spominov, je tudi in predvsem dan boja, dan nadaljnjih prizadevanj za u-veljavitev zakonitih pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. (nadaljevanje na 3. strani) RADIO TRST A ■ NEDELJA, 27. julija, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Godalni orkestri; 10.10 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder; »Blisk nad Pacifikom«. Pustolovska zgodba; 11.40 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Na počitnicah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja; 15.00 Kdo je na vrsti?; 15.30 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Rezervirano za. . . šport in glasbo; 19.00 Poročila. ■ PONEDELJEK, 28. julija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Skladbe slovenskih avtorjev; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Kulturni obzornik; 13.00 Poročila; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«; 14.00 Kratka poročila; 14.30 Roman v nadaljevanjih — »Moč preteklosti«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Bratje, le k soncu, svobodi! 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 18.00 Abdus Salam: Pogovori o fiziki; 19.00 Poročila. ■ TOREK, 29. julija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Radijski koncert; 11.00 Jugoslovanska lahko glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Skladišče vsega lepega; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Na produ Glinbči-ce; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.45 »Oglas«, igra v treh dejanjih; 19.00 Poročila. ■ SREDA, 30. julija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Čoln — šport in razvedrilo; 9.00 Otroški kotiček; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 »Pod Matajurjan«, posebnosti in omika Nadiških dolin; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega odra; 14.00 Kratka poročila; 14.30 Roman v nadaljevanjih — »Moč preteklosti«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Svoboda je terapevtična; 16.30 Orkestri in zbori; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 18.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 19.00 Poorčila. ■ ČETRTEK, 31. julija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Turistične podobe; 13.00 Poročila; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Koder teče, ondod moči; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 18.00 Četrtkova srečanja; 19.00 Poročila. ■ PETEK, 1. avgusta, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Osebna vozila danes; 9.00 Otroški kotiček; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Na goriškem valu; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba raznih narodov; 14.00 Kratka poročila; 14.30 Roman v nadaljevanjih — »Moč preteklosti«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; 19.00 Poročila. ■ SOBOTA, 2. avgusta, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Radijski koncert; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 1*1.40 Folklorni odmevi; 12.00 »Nas anu zutra — danes in jutri«, oddaja o Reziji; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Iz filmskega sveta; 17.00 Kratka poročila in pregled tiska; 18.45 Vera in naš čas; 19.00 Poročila. Nastop svetovalca Bojana Brezigarja Slovenska skupnost m nova občinska uprava Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« ■ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ■ Odgovorni urednik: Drago Legiša ■ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 772151 Novi devinsko-ncibrežinski občinski svet, ki se je prvič sestal v ponedeljek, 21. t.m., ni izvolil niti župana niti občinskega odbora. Dosedanji župan, komunist Albin Skerk je pri ožjih volitvah prejel le glasove svoje skupine (sedem), demokristjan poslanec Tombesi, ki je bil sicer odsoten, pa štiri glasove, prav tako svoje skupine. Svetovalci Slovenske skupnosti in socialistične stranke so oddali bele glasovnice. Iz tega izhaja, da ni bil dosežen sporazum, ki bi omogočil izvolitev župana in odbora. Prihodnja seja bo čez nekaj dni. Danes objavljamo v celoti govor, ki ga je na tej seji imel svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar. Gre po našem za temeljito analizo političnega, upravnega in narodnostnega stanja v nabrežinski občini in seveda za obširen prikaz stališč, ki jih zagovarja Slovenska skupnost. (Ured.) »Občinski svet devinsko-nabrežinske občine začenja novo obdobje svojega dela. Začenjamo ga v novi sestavi, v kateri je vloga, ki jo ima naša stranka, Slovenska skupnost, močnejša. Zato naj mi bo najprej dovoljeno, da se zahvalim volivcem, ki so tako številno izrazili zaupanje v našo stranko in nam omogočili izvolitev treh občinskih svetovalcev. Njim lahko rečemo, da bomo delovali v skladu s političnimi načeli naše stranke in z jasnimi programskimi točkami, ki smo si jih zastavili. POLITIČNA OCENA VOLITEV V novem občinskem svetu so še nekatere druge novosti. Mislim na prisotnost Liste za Devin -Nabrežino, za katero smo sicer že pred volitvami vedeli, da bo tudi v naši občini osvojila večje število glasov. Dejstvo, da je ta skupina izvolila samo dva občinska svetovalca in da se v naši občini ni uveljavila tako kot v tržaški občini in na pokrajinskih volitvah, je izredno pomembno, saj dokazuje, da je Lista za Trst skupek idej, ki jih ni mogoče izvažati niti v okoliške občine, kajti strogo je lokalizirana na meščansko liberal-nacionalno jedro Trsta V novem občinskem svetu sedi še vedno predstavnik neofašistične stranke. Kot v zadnjih petih letih z njim ne bo mogoč noben dialog; stranka, ki jo zastopa, nas spominja na temno obdobje naše zgodovine in zato mu odrekamo kakršnokoli politično vlogo v naši občinski stvarnosti. Krščanska demokracija je pri teh volitvah največ izgubila. Vendar to ni bistvo, saj smo prepričani, da gre za posledice trenutnih emotivnih vplivov na volivce, ki so prišli do izraza z burno kampanjo in propagando Liste za Trst. Zaskrbljuje nas dejstvo, da programi nekaterih predstavnikov krajevne Krščanske demokracije ne u-strezajo več programom izpred 15 let, ki so govorili o sodelovanju med obema narodoma, ki tu živita, ob priznavanju enakopravnosti, kar z drugimi besedami pomeni, ob priznavanju zakonit'*1 pravic do življenja, dela in razvoja slovenski na' rodnostni skupnosti v naši občinski stvarnosti- Ta politična ocena je bila potrebna zato, da lahko govorimo o perspektivah, ki jih ima PreC* seboj naša občina. Mislim skratka na možnosti za sestavo novega občinskega odbora, kjer Slovenska skupnost izključuje kakršnokoli možnost P°' litičnega sporazuma z Listo in s Krščansko demokracijo, kajti njuna programa sta za nas ne' sprejemljiva. To pa tudi ne pomeni, da greffl0 naproti drugim sporazumom, s komunistično Paf' tijo in s socialistično stranko: Slovenska skupnost se zaveda, da bi bil tak sporazum lahk° pomemben za razvoj naše občine, vendar pa ne more v sporazum preko in mimo svojih osnovnih programskih načel. Med temi načeli pa je na prvem mestu priznanje politične vloge, ki jo in13 Slovenska skupnost v naši občini in v vsej tržaški pokrajini. »IZKUŠNJAM SE NE NAMERAVAMO ODPOVEDATI« Ne bo odveč, če se pri tem ozremo v zgodovino, v obdobje izpred 15 let, v leto 1964 in začetek leta 1965, ko smo v naši občini prvič izv° lili občinski svet po proporcionalnem sistemu' To je bilo obdobje, ko so bile besede svoboda enakopravnost, prijateljstvo in sodelovanje tlačene po vsem svetu, ko še ni bilo tako široki*1 pogledov na politiko miru in popuščanja napet0 sti, ko se gibanje neuvrščenih še ni uveljavilo svetu, ko se je ameriški predsednik Johnson Prl pravljal, da napade Severni Vietnam, ko je geIie ral De Gaulle zatiral afriške narode v boju za svobodo. In pri nas je bilo to obdobje, ko je žaški prefekt ob otvoritvi Kulturnega doma dej8*’ da je čas, da Slovenci prenehajo z vitimizrn0111’ obdobje, ko je Trst z zadovoljstvom sprejel skleP o gradnji naftovoda, ne da bi se zavedal trag1 1)8' je nih posledic za okolje, ne da bi proti temu stopila kaka ekološka »lista«, obdobje, ko se začenjal boj proti zaprtju ladjedelnice sv. Marka-Zakaj govorimo vse to: zato, ker je treba P° znati vzdušje tistega političnega obdobja, da ra zumemo našo takratno odločitev, ki smo jo sp'e jeli kljub kritikam in grožnjam z vseh stran1-Takrat se je Slovenska skupnost namreč odl° čila za sodelovanje, nov pojem v besednjaku na politične stvarnosti. Ne bom govoril o reakcij na ta naš sklep; odveč bi bilo odpirati začelje110 rane. Rekel bom le, da smo med dvema možn0 stima izbrali tisto, ki je predstavljala prelom11* co in ne kontinuiteto, tisto, ki je nakazala JaS smernice, da je razvoj in napredek možen le p poti sodelovanja in prijateljstva. Končno pa 5 že takrat jasno dokazali, da smo politična strafl„ ka, enakovredna vsem drugim; ne torej etnic stranka, zaprta v svojo narodnostno stvarno (dalje na 6. strani) »Dan boja za uveljavitev zakonitih pravic« • nadaljevanje s 1. strani Prijateljstvo naj temelji fla enakopravnosti In ta boj poteka tudi v naši občini. To je °j> ki ga vodi Slovenska skupnost že več *°t tri desetletja. To je boj za prijateljstvo ®ed obema narodoma, ki tu živita, a res-jhčno prijateljstvo, tisto, ki temelji na enakopravnosti, ki ne pozna nadrejenih in po-rejenih, ki ne obvezuje nikogar, da se prihaja drugim. Prepričani smo, da je le na eJ osnovi možno uveljavljanje načel sode-°vanja in prijateljstva med narodi, kajti v ^sprotnem primeru je to nadvlada moč-nejšega nad šibkejšim; na to pa ne moremo Pristati. To je boj za razvoj in napredek naše aevinsko-nabrežinske občine, a ne razvoj in ^apredek v eni sami smeri, v interesu ve-ampak skladen razvoj celotne naše ob-jhe, vseh naših vasi in zaselkov, kajti vsi ot|čani morajo biti enaki, vsi enako prispejo v skupne namene in zato morajo vsi 119 enak način uživati ugodnosti teh namenov. In končno je to boj za krepitev, sodelo-Vanja z drugimi stvarnostmi, za sodelovaje s prebivalstvi drugih občin, s katerimi 9nko iščemo stične točke v reševanju pro-lemov in za sodelovanje s prijateljskimi učinami iz sosednje Slovenije in iz drugih rePublik Jugoslavije, zato, da skupno rahljamo odnose prijateljstva, ki morajo v jalem odražati tesno prijateljstvo in pe-,tro sodelovanje, ki veže obe državi, Itali-1° in Jugoslavijo. Ni mogoče mimo priznanja vloge SSk • ..To so cilji našega boja. To so bili tudi '*ji. ki smo si jih zastavili ob zadnjih volit- Vah in naši ljudje so potrdili, da z njimi ®°glašajo. Tu, s tega mesta, naj gre torej po-°vno zahvala volivcem devinsko-nabrežin-*e občine, ki so potrdili zaupanje v prodam Slovenske skupnosti in s tem jasno akazali smernice, ki jim bo morala slediti • °va občinska uprava. Slovenska skupnost j® bila v naši občini edina domača stranka, 1 jo napredovala po številu glasov, v od-. °tkih in po številu izvoljenih svetovalcev a Prepričani smo, da se vsi zavedajo pome-a teh volilnih izidov, ki kažejo v eno sa-s 0 smer: da je bil program prijateljstva, ^delovanja, razvoja, napredka in uveljavlja pravic slovenske narodnostne skup-i?sIi edini pravilni odgovor na številne pro-, enie, ki tarejo našo občino in iz katerih 0slej niso bile nakazane stvarne rešitve. Prav zato vemo, da v bodoče ne bo mo-mimo našega programa in mimo pri- goče e-“d-----------------------— i--- 2uanja vloge Slovenske skupnosti pri ra-^ °ju devinsko-nabrežinske občine. In pri odklanjamo omalovaževalni naziv et-^ na stranka, ki nam ga nadevajo nekate-^ 23to, da zmanjšujejo politični pomen na-Jjla nastopa. Res je, mi smo stranka, ki st ra glasove med slovenskim prebival-v:?m, kot občinski upravitelji pa se zaiti | da morajo biti vsi občani, Slovenci jj Jlalijani enaki, da morajo vsi uživati e-narodnostne pravice. Mi se tega zave-vemo pa, da se drugi tega poredko-a Zavedajo in da smo zato Slovenci pre- pogosto državljani druge kategorije in se nam, tudi na domači zemlji, pravice delijo po drobtinicah. Prepričani smo, da mora biti politična stranka predvsem odprta do vseh vprašanj in do vseh državljanov. Ne moremo si zamišljati bodočnosti v zaprtosti, kajti zaprtost je prvi korak netenja neprijateljstev, ki se z leti prelevijo v sovraštva. To pa škoduje vsem prebivalcem naše občine, pripadnikom obeh narodnosti in v večji meri nam, Slovencem, ki bi morali še naprej živeti v podrejenem stanju, igrati podrejeno vlogo na domačih tleh. Ce je torej bodočnost le v odprtosti, potemtakem moramo tu jasno povedati, da odklanjamo preživele sheme, odklanjamo mehanizme, ki temeljijo na abstraktnih številkah in na abstraktnih pojmih. Naše misli so jasne in naše politično prepričanje vodi v eno samo smer, v pravičen razvoj naše občinske skupnosti, v nov način u-pravljanja, pri katerem bodo imeli naši ljudje večjo besedo in pri katerem slovensko prebivalstvo ne bo igralo podrejene vloge. Vendar, da bo jasno, ne predlagamo revolucije, predlagamo le normalno razvojno pot naše občine. Na tej razvojni poti so bile zadnje volitve prelomnica, ker so dale odgovor na naše jasno zastavljene predloge. Mimo tega dejstva ni mogoče in zato Slovenska skupnost terja v naši občinski stvarnosti primerno vlogo; pa ne samo zaradi naše občine, ampak tudi zato, ker take vloge ne odigrava nikjer drugje kljub splošni volilni uveljavitvi na Tržaškem. Odgovorno ravnanje Jutri (v ponedeljek, 21. t.m., op. ur.), se prvič sestane novoizvoljeni devinsko-nabre-žinski občinski svet. Predstavniki Sloven- ske skupnosti odhajamo v občinsko hišo brez sporazumov in brez dogovorov. Naša občina jutri ne bo imela nove uprave. Nikogar nočemo kriviti zaradi tega. Rečemo le, da niso bile opravljene vse poti, da bi lahko preprečili neuspešnost tega zasedanja. Zal smo lahko ugotovili, da zadnje volitve za marsikoga niso bile pomemben pokazatelj želja in potreb našega domačega prebivalstva. Zato bomo v občinski dvorani ponovili to, kar govorimo danes na tem mestu. Rekli bomo, da Slovenska skupnost želi in zahteva, da se naša občina razvija, da naše prebivalstvo živi v miru in prijateljstvu, da se opustijo neučinkovita gesla in da se z novim, odprtim načinom upravljanja v čim večji možni meri ustreže željam in potrebam našega prebivalstva. Rekli pa bomo tudi, da je Slovenska skupnost stranka kot vse druge in da ji je zato treba v sklopu sodelovanja med demokratičnimi strankami na Tržaškem priznati njeno politično vlogo, kot ji to vlogo v vedno večjem številu priznavate vi, slovenski volivci. Končno pa bomo poudarili, da Slovenska skupnost ne gre mimo zaupanja naših ljudi, da bo njeno delo v novem občinskem svetu usmerjeno edinole v iskanje odgovorov na potrebe naših delovnih ljudi. Kajti dobro vemo, da je v današnjem času, v naši občini Slovenska skupnost stranka, ki uživa podporo delovnih ljudi, delavcev, kmetov, obrtnikov, trgovcev, uradnikov, ki si s svojim trudom prizadevajo, za boljši jutri. Od občine pričakujejo, da jim bo pomagala pri majhnih in pri velikih problemih, zato pri nas ni časa za birokracijo, ni časa za odmaknjenost med upraviteljem in občanom; tudi v dejstvu, da mora občina poiskati, najti in uresničiti odgovor na potrebe občanov, je nov način upravljanja. Tudi v teh majhnih vprašanjih je naš boj. Dolgotrajen politični boj za uveljavljanje pravic. Tudi v tem je boj, ki ga požig našega Narodnega doma, usmrtitve v Bazovici, fašistični teror in koncentracijska taborišča niso in ne bodo izbrisali.« Olimpiada brez zapletov Letošnja, 22. olimpiada, je povzročila že pred svojim začetkom toliko zapleti j a-jev, da se moramo naravnost čuditi, kako da se odvija zdaj, ko se je začela, tako gladko. Jasno, da so jo Sovjeti odlično »namazali«. Odstranili so, kolikor je bilo le mogoče, vse možne vzroke za kakšne težave v sporedu. Edino nevšečnost je povzročil doslej neki italijanski homoseksualec, ki je hotel na Rdečem trgu demonstrirati proti »preganjanju« svojih so-... recimo somišljenikov. Policisti pa so ga samo malo prebutali in z njim vred še tri zahodne časnikarje, ki so čakali pripravljeni s fotografskimi aparati in pisalnimi stroji, da bi posneli in sproti opisali to »demonstracijo«. Šport je tudi ob tej priložnosti zmagal nad politiko. Čeprav je imel Zahod svoje važne vzroke, da je okrnil olimpiado glede na udeležbo, je vendar spontanost in lepota športa končno odrinila, če že ne pre-glušila vse polemike, in danes uživajo tisti, ki so kljub vsemu potovali v Moskvo, v stadionih in športnih dvoranah, desetine milijonov drugih pa pred televizorji ob pri- zorih tekmovalcev, ki se borijo na vso moč za olimpijsko zmago ali za vsaj čim častnejši rezultat. Pri pogledu na plavalce in plavalke, ki se borijo do skrajnosti za prednost nekaj stotink sekunde ali na žalost in veselje skupnih tekmovanj skoraj vsakdo pozabi na daljni Afganistan. Če že pomisli nanj, se zgodi to kvečjemu kot možganski preblisk, da naj bi se politika ne mešala v šport. Seveda če bi bilo to mogoče. Zal pa ni, kajti življenja ni mogoče razdeliti na nepropustne predale. Komaj bo olimpiada pri koncu, se bodo vsi spet hočeš nočeš zavedli te resnice. Vse je danes na svetu povezano z vsem. Brez posebnih težav bi našli zvezo med jezikoslovjem in ceno zlata, športom in astronavtiko, zgodovino in fiziko. Uživajmo torej ta dva tedna olimpia-de, kolikor se le da. Ob koncu prihodnjega tedna bo konec te lepe iluzije. Olimpiada bo odgovarjala politiki za vsiljivost, da jo je izrinila iz misli milijonov ljudi, in vse se bo spet zavrtelo okrog vprašanj števila in (Dalje na 5. strani) PREJELI SMO: Dolinska sekcija Slovenske skupnosti o krajevnem položaju V ponedeljek, 21. julija, je odbor sekcije Slovenske skupnosti razpravljal o krajevnem političnem položaju o občini po izidih junijskih volitev in obnovitvi stare koalicije med komunisti in socialisti v okviru občinske uprave, katere odraz je bila izvolitev župana in odbornikov na prvi seji novega občinskega sveta dne 18. julija. Pred tem je bilo več dvostranskih in tristranskih razgovorov, na katerih so predstavniki sekcije izrazili pripravljenost vstopiti tu- V cerkvi na Repentabru sta se v soboto, 19. t.m., poročila časnikar Ivo Jevnikar in prof. Nadja Maganja. Mlademu paru iskreno čestitamo in mu želimo obilo sreče ter zadovoljstva v novem življenju. di v novi občinski odbor pod pogojem, da se predhodno poglobijo sledeče točke programa: politika v zvezi z urbanističnim načrtom, to-ponomastika, pregled načrta in stroškov v zvezi s socialnim centrom pri Domju, enakopravno upoštevanje vseh kulturnih in družbenih komponent na področju občine, dopolnitev javnih prevozov in stvarno izvajanje načela dvojezičnosti, ter da se pri porazdelitvi od-borništev enakopravno upoštevajo vse zainteresirane politične sile, sorazmerno s številom izvoljenih svetovalcev. Po mnenju SSk bi namreč takšen programski sporazum odražal težnje naših ljudi po povezavi na narodnoobrambni podlagi. Na žalost ostala partnerja nista sprejela te osnove za sestavo skupnega programa in odbora za upravljanje občine, ki je narodnostno vedno bolj ogrožena. KPI je že po prvih razgovorih izrazila preferenčni odnos s PSI, in to očitno iz ideoloških razlogov. Predstavnik krajevne PSI se sploh niso izrazili o programskih točkah SSk, ampak so zahtevali prej zase mesto odbornika podžupana. Ne po krivdi SSk so razgovori obtičali na mrtvi točki in se nadaljevali le na ravni KPI in PSI. SSk smatra za potrebno to javno povedati, da bodo občani točno obveščeni, kako so stvari potekale. Zato odbor sekcije odobrava zadržanje svojih predstavnikov na omenjenih raz- Nova vlada SR Slovenije V Ljubljani je te dni dejansko odstopil dosedanji predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Vratuša. Zamenjal ga je Zemljarič, kot je bilo nedavno odločeno na političnem vrhu. Zamenjanih je bilo tudi več drugih članov dosedanje slovenske republiške vlade. To se je zgodilo, kot so pojasnili, predvsem iz gospodarskih vzrokov, ker imajo gospodarske zadeve zaradi krize, ki stiska jugoslovansko gospodarstvo (regresija), zdaj prednost in mislijo, da bo Zemljarič kot praktik tem težavam lažje kos. Vratuša bo prevzel druge posle, zlasti v zvezi z odnosi s tretjim svetom, t.j. svetom neuvrščenih. Tudi tem odnosom posvečajo v Jugoslaviji veliko pozornost. govorih s komunisti in socialisti, kajti SSk ni stranka podžupanov in odbornikov, temveč ji je pri srcu predvsem reševanje konkretnih problemov, ki žulijo prebivalce naših vasi kot občane in Slovence. Končno odbor sekcije sporoča, da bo letošnji »Naš praznik« 14. septembra, ker je 7. septembra osrednja proslava 50-letnice ustrelitve bazoviških junakov. O--- MU CEN VTIS Mučen vtis napravlja »proces«, ki ga zdaj vodi parlament na skupnem zasedanju obeh zbornic proti ministrskemu predsedniku Cossigi v zadevi Donat Cattin. Zadeva je znana. Gre za sina tega znanega krščan-skodemokratskega politika; Cossiga je baje namignil njegovemu očetu, naj se sin spra- vi na varno, ker mu grozi aretacija zaradi udeležbe pri terorističnih akcijah. Donat Cattin je baje sinu to sporočil in ta se je pravočasno umaknil v Francijo. Zadevo je razkril neki aretirani terorist, Peci... Proces v parlamentu proti Cossigi pa je dejansko proces proti vladi, kajti ne gre toliko za to, če je Cossiga kriv ali nedolžen (mnogo dokazov govori za njegovo nedolžnost), ampak za nastop opozicije, da bi vrgla njega in z njim vred njegovo vlado. Torej proces, ki ima čisto političen pomen. Ce bi moral Cossiga odstopiti, bi triumfirala zlasti komunistična opozicija, a Italija bi se spet znašla v hudih političnih težavah in negotovosti. Tradicionalni »Naš praznik«, ki ga vsako leto ob tem času v Nabrežini prireja sekcija Slovenske skupnosti za občino Devin-Nabrežina, je dosegel vsestranski uspeh. Prireditelji niso poskrbeli samo za zabavo, temveč tej prireditvi na prostem dali tudi politični in kulturni pečat. Prvi dan, to je v soboto, je v občinski knjižnici v Nabrežini govoril ravnatelj prof. Albin Sirk, član vladne komisije za sestavo globalnega zaščitnega zakona. Predavatelj je kratko, a jedrnato poročal o delu te komisije, o velikih težavah, ki jih bo treba še premagati, da se doseže nekaj učinkovitega in koristnega za zaščito naših najosnovnejših pravic. Naslednji dan pa je bila osrednja točka kulturnega in političnega sporeda spominska proslava ob 60-letnici požiga Narodnega doma v Trstu. Po uvodnih besedah občinskega svetovalca Bojana Brezigarja je s klenimi besedami obudil spomin na ta tragični dogodek prof. Ubald Vrabec, čigar izvajanja je občinstvo zelo pozorno poslušalo. Solidarnost in pozdrav koroških Slovencev je nato posredoval predstavnik Narodnega sveta koroških Slovencev Borut Som-mereger. Dijakinji Vera Kukanja in Tatjana Rojc sta prebrali odlomka iz del Veko- MACKOLJE — ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE MARIA MAGAJNE V soboto, 19. julija, so v Mačkoljah p0^ odkriljem Prosvetnega društva Mačkolje odpr-li fotografsko razstavo Maria Magajne o cerkvah in znamenjih na Tržaškem. Na njej so dokumentirano posnete in Prl' kazane vse kakorkoli pomembe cerkve, kapelice, znamenja in druge podobne znamenitosti na Tržaškem in deloma tudi v mestu Trst11 samem. Vsi, ki so razstavo videli v Dolini, sogla" šajo v ugotovitvi, da je na njej zbrano neprecenljivo narodno in ljudsko bogastvo, mim0 katerega gre vsakdanji človek neopazno. Prepričani smo, da bo prav razstava teh slik gotovo pripomogla k temu, da se bo marsikdo odločil osebno si ogledati prikazane objekte na kraju samem. Vsi skupaj pa da borno Poravnajte naročnino! znali pravilno ceniti te sicer preproste spome- nike, ki so pa zato toliko bolj pristen odraz mišljenja in dela našega človeka na teh tleh v zadnjih stoletjih. Mariu Magajni izražamo ponovno vse Poznanje za to edinstveno dokumentarno delo m se mu obenem zahvaljujemo za njegovo Prlj jaznost da je to razstavo omogočil prikazati tudi pri nas. Želimo, da bi si to nadvse zanimivo razstavo ogledalo čim več ljudi, zato bo odprj3 do 28. julija, in sicer ob delavnikih od 20. o° 22. ure, ob nedeljah pa od 16. do 22. ure- slava Spangerja in Borisa Pahorja, ki ravnavata tragični dogodek izpred 60 let. Prvi večer je udeležence zabaval ansambel »Galebi«, drugi večer pa ansambe Taims. VREME SE POPRAVLJA Izpolnila se je vroča želja mnogih lju^1-vreme se je zadnje dni precej popravilo- ^ nekaj dni traja sončno vreme, na veliko ve selje tistih, ki so zdaj na počitnicah kje n obalah Italije ali Dalmacije in Istre. Tik1 sadna letina si bo nekoliko opomogla, ce prav je za nekatere pridelke sonce posij3 lo prepozno, tako da se ne bodo več P°P°Z noma popravili. Ni še mogoče reči, kaj bo grozdno letino, a vse kaže, da bo slaba. da ponekod žitna letina ne kaže tako slab^ V nekaterih krajih v Sloveniji, pa tuC^la Furlaniji in sosednih pokrajinah je tolk toča, zadnji čas posebno okrog Pordenon^ Našim krajem je toča, hvala Bogu, doslej ^ glavnem prizanesla, čeprav je tolkla Pr?,j tedni že tudi po tržaški obali do Opčin-pa napravila kake posebne škode. Ljudje oajo zdaj na dolgo in lepo jesen. Bomo v deli, če se bo to upanje uresničilo. »Naš praznik« v Nabrežini odlično uspel A Rajonski sveti izvolili svoje predsednike . Pretekli teden se je zaključil prvi krog seJ.novoizvoljenih rajonskih svetov, ki so mo-1 na prvi seji izvoliti med izvoljenimi čla-l!. svoje predsednike. Kot smo že poročali, je . v večini rajonskih svetov za predsednika !2v°ljen predstavnik Krščanske demokracije 'n sicer v Ločniku, Stražicah, v Svetogorski etrti, v Podturnu, v mestnem središču; na °jC£ih je bil sicer izvoljen socialdemokrat, 1 Pa bo po dveh letih in pol odstopil in pre-a' mesto prestavniku KD; pri Madonini je Predsednik bil izvoljen na lokalni listi, ki 7*ružuje v veliki meri pristaše KD. V treh °venskih vaseh pa so bila predsedniška me-a tako porazdeljena: v Pevmi - Štmavru -slavju je predsednik Joško Kosič (Slovenska PROTEST GORIŠKIH AVTOPREVOBNIKOV V teh dneh je prišlo zelo do izraza, z de-0r>stracijami po goriških ulicah, negodovali2 goriških avtoprevoznikov, ki so v zadnjih as,h zašli v hudo krizo zaradi omejitvenih .^epov v sosedni državi. Avtoprevoznikov * y Gorici veliko in predstavljajo tudi zelo °cno gospodarsko kategorijo: v zadnjih me-,^‘n pa se je njihova dejavnost izredno zmanj-ala prav zaradi omenjenih ukrepov; je pač "ano, da so gorički avtoprevozniki v glavnem ®ali 2a jugoslovanska špediterska podjetja; akar pa jim ta podjetja ne plačujejo stroškov a Prevoze v tuji valuti, so zašli v težko kri- 1 • ki se bo še boli zaostrila, če bodo prisilje-y Poseči z odpusti in dopolnilno blaganjo. sern je tudi znano, da se je Gorica prav v ? nJ>h letih močno naslonila na jugoslovan- 0 gospodarstvo in pospeševala blagovni, presni in drugi promet in v ta namen tudi na-azala velike vsote za izgradnjo tistih infra-. .^ktur, ki naj bi to izmenjavo še bolj okre-d!le' Zato avtoprevozniki menijo, in to so tu- 1 Precej hrupno pokazali, da ni pravilno, da 2°ra prav njihova kategorija največ utrpeti aradi omenjenih omejitev, medtem ko se 8odn0 razvijajo medsebojni odnosi in se pou-^arja potreba po medsebojnem sodelovanju. ■v°j protest so izrekli pri goriškem prefektu deželnem odborniku Tripaniju. Zahtevali s. ,°d deželnih oblasti, da nastopijo pri pri-jt°Jnih organih v Rimu, zato da se na ravni J^janske in jugoslovanske vlade doseže ure-ev tega težkega položaja. !ZIDI MATURE NA LICEJU •N NA TEČAJU 2A OTROŠKE VRTNARICE Vs liceju »Primož Trubar« v Gorici je l0eh dvanjst dijakov z uspehom opravilo zresni izpit. Objavljamo imena s končno oce-fij v šestdcsetinkah: Danja Bregant (49), Ma-| na Čevdek (40), Aleš Figelj (39), Danijel (/5 (38), Robert Kocina (42), Tatjana Kosič I Anton Malič (60), Nadja Marinčič (60), Prinčič (40), Livio Semolič (42), Marta ž|ntin (50), Marko Vogrič (46). to J.udi na tečaju za otroške vrtnarice so vse •Ud J6 usPešno opravile izpit, med temi sta sCj1 ,^Ve privatistki. Izdelale so: Daniela Bre-|^ani. Anastazija Devetak, Patricija Frando-£ ’ Katarina Mužič, Mirjam Paulin, Klara Danijela Colja (priv.) in Radiča Ger-1 (priv.). supnost), v Štandrežu Walter Reščič (PSI), v Podgori Edvard Maligoj (KPI). V zadnjih dveh vaseh je bilo potrebno sklicati še drugo sejo za izvolitev predsednika. Kateri je bil vzrok za drugo sklicanje, bomo skušali pojasniti v naslednjih vrsticah. Glede izvolitve predsednika v treh slovenskih vaseh so se vodstveni organi Slovenske skupnosti, komunistične in socialistične partije dogovorili, da naj bi v teh treh rajonskih svetih vodil predsedniške posle predstavnik teh strank in sicer v Pevmi zastopnik SSk, v Štandrežu socialist, v Podgori pa komunist. Prva seja je bila v Pevmi v sredo 9. julija, vendar že pred sejo in potem tudi v glasovalni izjavi so se socialisti izrekli proti taki »lo-tizaciji«. in predlagali rotacijo med tremi strankami, to pomeni, da bo predsednik v svoji funkciji za dobo dvajset mesecev; ta predlog so podprli tudi komunisti, Slovenska skupnost pa je vztrajala na svoji poziciji in zahtevala, da se držijo sprejeti dogovori. Ker ni bil med odmorom dosežen noben sporazum in sta le-vičarsi stranki ponovili zahtevo po rotaciji, je SSk predlagala za predsednika svojega člana Joškota Kosiča, socialisti in komunisti pa so predlagali rotacijo med svojima strankama. Slovenska skupnost je ponovno zahtevala, naj se obdržijo sprejeti dogovori, ostali stranki pa nista popustili. Končno pa je prišlo do sklepa, da se sprejme sistem rotacije in v tem primeru je Slovenska skupnost zahtevala predsedniško mesto zase; tako je bil s stoodstotno večino glasov izvoljen Joško Kosič. Ker je bil sprejet kriterij rotacije, je SSk zahtevala, da isti kriterij velja tudi v Štandrežu in Podgori; to je SSk bila prisiljena zahtevati, potem ko so socialisti in komunisti v Pevmi prelomili dogovor. Zaradi tega se je SSk v Štandrežu umaknila iz dvorane, v Podgori pa se niso njeni predstavniki niti udeležili seje; isto so storili tudi zastopniki KD. Med tem je prišlo V nedeljo, 13. t.m., se je bliskovito razširila žalostna vest, da je v videmski bolnišnici po krajši bolezni umrl znani slovenski industrij ec ter javni delavec Ivan Prinčič iz Krmina. Pokojnik je dočakal 82 let in je bil skoraj do konca svojih dni ves predan svojemu poklicu. Ivan Prinčič je pripadal tisti generaciji goriških Slovencev, ki so šli skozi strogo, vendar široko razgledano šolo goriških vzgojiteljev iz razdobja pred prvo svetovno vojno. Obiskoval je tedanjo goriško gimnazijo in nato trgovsko šolo v Ljubljani. Pred mnogimi desetletji se je iz rojstne Kozane v Brdih preselil v Krmin, kjer je svoje podjetje po drugi vojni spremenil v specializirano industrijo pohištva. Toda pokojnik ne bi bil bivši dijak stare goriške gimnazije, če se ne bi bil vedno zanimal tudi za javne zadeve. V tem pogledu pa se je kot stvaren človek vedno zavedal, da živi in dela v narodnostno mešanem okolju, ki ima svoje posebne značilnosti in posebne potrebe. Njegova prva skrb je zato šla o-hranjevanju narodne zavesti naših ljudi in v tej zvezi, po osvoboditvi, predvsem slo- ponovno do razgovorov med SSk in ostalima strankama, ki sta se na naslednji seji v Štandrežu (socialisti) in v Podgori (komunisti) uradno izjavili proti vsaki obliki rotacije v kateremkoli rajonskem svetu. Po teh zagotovilih so predstavniki SSk glasovali, tako kot je bilo predhodno domenjeno: za socialista v Štandrežu, za komunista v Podgori. Tak je bil potek glasovanj v treh slovenskih vaseh, pa naj jih nekateri opazovalci interpretirajo, kakor hočejo. Slovenska supnost je bila v svojih izjavah in glasovanjih dosledna. PRAZNIK VINA IN PETJA V PEVMI Letošnji praznik se bo začel v petek, 25. julija, zvečer s tekmo v briškoli s številnimi nagradami in z odprtjem kioskov ter razstave domačih vin. V soboto ob 21. uri je na sporedu ples ob zvokih narodno zabavnega ansambla LOJZE HLEDE iz Števerjana. Praznik petja in vina se bo nadaljeval v nedeljo popoldne ob 18. uri s kulturnim programom, ki predvideva nastop domačega o-troškega zbora prosvetnega društva »Naš prapor« in moškega zbora »Mirko Filej«. V večernih urah bo za ples igral znani ansambel TAIMS s Tržaškega, ki bo prav tako nastopil tudi na zaključnem večeru v ponedeljek ob 21. uri. Organizatorji bodo poleg zabave poskrbeli tudi za dobro jedačo s specialitetami na žaru in za dobro domačo kapljico. Vabljeni vsi na ta vaški, prijetni in domači praznik. OLIMPIADA BREZ ZAPLETOV (Nadaljevanje s 3. strani) namestitve raketnih izstrelkov, Afganistana, Irana, petroleja in talcev ter zahtev kosmatega in mastnega Arafata, da niti ne omenimo Carterja in Reagana, gnusnega problema terorizma v Italiji in inflacije, ki žal zadeva nas vse. venski šoli, kulturnemu in prosvetnemu delovanju ter cerkveno-verskemu življenju. Na vseh teh področjih ima pokojnik velike zasluge, saj je bil eden tistih osebnosti, ki se mu je treba zahvaliti, če se je naš živelj ohranil na tako narodnostno ogroženem območju, kot je območje Krmina. Ivan Prinčič je bil tudi sposoben in u-gleden občinski upravitelj, ki si je med drugim prizadeval, da bi krminska občina navezala stike z briškim področjem v sosedni Sloveniji in v tem pogledu prav gotovo oral ledino. Dolga leta je bil med voditelji Slovenskega gospodarskega združenja in e-den glavnih, odločnih zagovornikov sodelovanja in povezovanja med slovenskimi gospodarskimi dejavniki v zamejstvu. Naj končno še omenimo, da je bil Ivan Prinčič član Slovenske skupnosti še v razdobju, ko ta politična organizacija še ni imela na Goriškem oblike in značaja, ki ju ima v zadnjih letih. Z njegovo smrtjo smo izgubili zvestega sina našega ljudstva, ki zasluži, da ga ohranimo v trajnem spominu. Naj počiva v miru! Ivanu Prinčiču v slovo Slovenska skupnost in nova občinska uprava ■ nadaljevanje z 2. strani ampak stranka, ki upravlja vse državljane, ne glede na jezik, ki ga govorijo, z enako politično zavzetostjo in brez diskriminacij. Sicer pa vemo, da, kadarkoli prihaja do diskriminacij, gredo te vedno na škodo Slovencev. Zato je za nas pravičnost v upravljanju mnogo lažja. Tem izkušnjam, ki so se porodile iz več kot desetletnega sodelovanja, se ne nameravamo odpovedati. To je bil za nas politični skok, kvaliteten napredek v snovanju drugačnih, pravičnejših odnosov znotraj naše občinske stvarnosti. Potrdila ga je bodočnost, petnajst let dela našega občinskega sveta, kjer prihaja, seveda, do politične konfrontacije med strankami, ne prihaja pa več do narodnostne konfrontacije. Tudi v zadnjih petih letih je občinski svet ohranil te vrednote in tako potrdil, da je bila takratna pot pravilna. Mi smo stali ob strani in omogočili dejavnost občinski upravi, kljub pomislekom in kritikam, kajti drugih, resnejših alternativ nismo uvideli. ZA POT ŠIRŠEGA SOOČENJA IN DIALOGA Sedaj pa mislimo, da je treba ob ohranjevanju osnovnih političnih načel sodelovanja, razvoja in napredka, premostiti preživele sheme in ubrati novo pot, pot širšega soočanja in dialoga, da bo naša občina lahko zaživela svojo prihodnost. Pred nami so težka vprašanja, vprašanja gospodarskega razvoja v obdobju hude krize, vprašanja razvoja naših tradicionalnih dejavnosti, kmetijstva in obrtništva, naših industrijskih dejavnosti, kamnarske in papirniške, naših perspektivnih dejavnosti, turizma. Pred nami je vprašanje razvoja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki zadeva tudi našo občino, našo vsakdanjost, kajti s temi vprašanji se soočajo naši prebivalci vsak dan. Občina ne more biti več kulisa, Potemkinova vas, slepilo, ko gre za priznavanje pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, postati mora jedro boja za demokracijo, za enakopravnost, za napredek in za razvoj. I. V delu »Mala splošna enciklopedija« (izdali DZS Ljubljana in Prosveta Beograd 1975) se pod geslom »Hrvaška« (str. 58-62) nahaja tudi oris narodne zgodovine Hrvatov. Prikaz je povsem zanimiv, zlasti pa še, če primerjamo način tolmačenja hrvaške zgodovinske preteklosti s tolmačenjem slovenske. V tem primeru se nam razkrije dvojno merilo za ocenjevanje zgodovinskega dogajanja pri Hrvatih in pri Slovencih. Gre predvsem za to, da je na papirju mogoče prikazovati zgodovinske dogodke skorajda edino v pozitivnem smislu, kot je to na primer pri Hrvatih, in s tem vzbujati narodni ponos in zavest ,pa tudi samozavest in ustvarjalnost, ali pa jih tolmačiti povsem v negativnem smislu ter tako na umeten način vcepljati v mišljenje in čustvovanje ljudi občutke majhnosti, manjvrednosti, nemoči in nesposobnosti ter tudi sramu pred lastnim poreklom, kot se godi Naša občina ne sme in ne more biti sredstvo za uresničevanje strankarskih ali političnih teženj, biti mora demokratični glasnik boja našega prebivalstva, boja za primeren gospodarski razvoj, boja proti novemu nacifašizmu in njegovim oblikam, ki se odražajo v teroristični dejavnosti, boja proti ostankom nacionalizma, narodnostne mržnje, sovraštva. To je program, s katerim se predstavljamo v novoizvoljenem občinskem svetu. Na osnovi tega programa smo razpoložljivi za demokratično soočanje in, če bo mogoče, tudi za stvarno sodelovanje. Borili se bomo proti vsem oblikam toge zaprtosti do problemov naših prebivalcev, borili se bomo proti diskriminacijam znotraj naše občinske stvarnosti, borili se bomo predvsem za uveljavitev naših programskih načel, ki se odražajo v bolj demokratičnem načinu upravljanja, pri katerem je občina predvsem ustanova, ki u-resničuje želje in potrebe prebivalstva. To je naša prvenstvena dolžnost, saj smo bili prav zato izvolj eni. Slovenska skupnost bo, po svojih močeh, pripomogla k izvajanju tega programa. Naša razpoložljivost pa ni odvisna samo od nas. Odvisna je tudi, in morda predvsem, od tega, koliko bodo drugi upoštevali in priznavali politično vlogo naše stranke v devinsko-nabrežinski občini in v tržaški stvarnosti nasploh. SSk NI »ETNIČNA« STRANKA Pri tem pa poudarjamo, da odločno odklanjamo naziv »etnična stranka«, ki nam ga drugi pripisujejo z dokaj omalovaževalnimi toni. Res je, da so naši volivci pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, res pa je tudi, da se popolnoma zavedamo vloge politične stranke v naši narodnostno-mešani stvarnosti: in ta vloga je v povezovanju, v demokratičnem soočanju različnih družbenih in kulturnih stvarnosti zato, da pride, seveda na enakopravni ravni, do čim tesnejšega sodelovanja. Tudi od priznavanja te vloge je odvisna naša pri Slovencih. Ob primerjavi obeh zgodovinskih prikazov, se človek mora vprašati, zakaj pri Hrvatih tako, pri Slovencih pa drugače? Slovenci pa smo bili vedno podložni in nismo nikoli pomenili nič, medtem ko so Hrvati imeli svojo lastno državnost in so zato zgodovinski narod. In vendar najdemo že v omenjeni enciklopediji navedbe o zgodovinski preteklosti Hrvatov, ki so očitno nepopolne in netočne in nam prikrivajo nekoliko rugačno zgodovinsko podobo tega naroda. Ko z istimi merili kritično preverimo slovensko zgodovino, ne moremo mimo ugotovitve: če so Hrvati »Zgodovinski« narod potem smo Slovenci še bolj. veuuar preiaimo 'K samim navedbam! Med drugim je v enciklopediji zapisano tudi naslednje: — Hrvaška plemena so v 7. stoletju zasedla Panonijo in Dalmacijo, ki sta bili prej provinci rimskega cesarstva, zato imenujemo hrvaško državo, ki je nastala na ozemlju rimske Dalmacije, Dalmatinsko Hr- angažiranost v bodoči upravi devinsko-nabrezin ske občine. Gre za vlogo, ki je zapopadena v os novnem demokratičnem načelu, po katerem i®a‘ jo državljani pravico, da se združujejo v politi' ne stranke in tako kolektivno izražajo svojo n"' sel, torej za vlogo, ki pripada Slovenski skup*10 sti prav v enaki meri kot vsem ostalim politi' nim strankam. Vsaka drugačna interpretacija naše vloge je torej le izgovor za tiste, ki nočejo pristati na na še politično-programske točke, na naše misli 0 bodočnosti devinsko-nabrežinske občine, kjer rn°' rajo biti tudi volitve leta 1980 prelomnica, za četek novega obdobja, začetek upravljanja v o* viru širšega soglasja političnih strank, ki zast°" pajo čimvečje število naših delovnih ljudi, s*°' venskih in italijanskih prebivalcev naše obč*n \r\ ske stvarnosti. Občina ne sme biti ustanova, zviška, z odmaknjenostjo gleda na probleme na ših delovnih ljudi. Kot mora biti glasnik njih°ve ga demokratičnega boja, mora biti tudi odgov°r na njihova vprašanja, majhna in velika, odg0" vor na njihova prizadevanja za boljši jutri- »NASI LJUDJE ČAKAJO NA ODGOVOR« Danes občinski svet verjetno ne bo dal tega odgovora. Nikogar nočemo kriviti, trdimo san10, da ni bilo narejeno vse, da bi iz današnje seje ki izšla nova, širša in bolj demokratična uprava, bi lahko temeljila na večini v občinskem sveW' Vendar pa naši ljudje čakajo na odgovore, ^a kajo na novo upravo in na čas, ko bo ta upraVa začela izvajati programe. Ne zanimajo jih °z^a gledišča in odklanjajo sheme, v katerih so žrt®v nerazumevanja in nepriznavanja vloge posameZ nih strank prav oni, prebivalci devinsko - nabr£ žinske občine. Slovenska skupnost ne nosi krivde za odla®a nje in ne bo nosila krivde, če nova uprava n® bo taka, kakršno si želijo naši delovni ljudje, še dalje ne bo sposobna dajati konkretne odg° vore na njihove konkretne želje, potrebe in za teve. Danes, na tem zasedanju, pa lahko jasn° rečemo, da bomo mi, predstavniki Slovenske skuP nosti, tudi v prihodnjih petih letih nadaljevali P° svoji politični poti, ki smo jo potrdili z letošnji^ volilnim programom in ki gre edinole v smerl razvoja in vsestranskega napredka naše obCinske stvarnosti.« vaško; deželo med Gvozdom in Dravo imenuj3111 Panonsko (Posavsko) Hrvaško... Prvič, hrvaška plemena so zasedla samo cijo, ne pa Panonije, kjer je bila v tistem delu. ga ima pisec tega prikaza v mislih, t.j. nekako Savo in Dravo, samostojna kneževina Slavonija-no prebivalstvo je bilo narodnostno (etnično) lS ^ vetno s karantanskim in slovensko panonskim l^e Dravo in 'Rabo) in kot vse kaže tudi s s'°va\ai. (moravskim). O tem priča še danes ostanek 'Kavs! saj dejansko dela sramoto Avstriji v z16dnarodnem svetu. Ne glede na to pa je rN| sks svobode in smo padli odslej v podložnoot ^^cem« (S čimer istovetijo Franke). Pri Hrvatih Nadvladi istega frankovskega plemstva sploh ne pripisujejo takšne tragične usodnosti in tudi ne kake »nemške« podložnosti? Dalmacija je bila povrh vsega v precejšnjem delu tudi pod Bizantinci, tako da je — zaradi saracenskih napadov Bizanc ustanovil v dalmatinskem primorju posebno »temo« (vojaško upravno okrožje) Dalmacijo. .. Res pa 'je, da so Franki Hrvatom pustili še naprej domačega kneza. Pri Karantancih pa so domač knežji rod odstavili. Toda tega ni mogoče tolmačiti v tem smislu, da smo Slovenci izgubili svojo notranjo samostojnost pod Franki, Hrvati pa ne, saj fevdalna družbena ureditev ne temelji na narodnostni podlagi, ampak na zgodovinskem nasledstvu. Karantanija ostaja kljub »tujemu« vladarju še dalje slovenska država, kot ostaja to tudi Hrvaška, potem ko je bila leta 925 razglašena za kraljevino in so ji pe manj ko dvesto letih zavladali ogrski vladarji. V omenjeni enciklopediji najdemo o tem naslednje: — (Hrvaško ljudstvo) se je, kot pripoveduje poznejše izročilo, uprlo in ubilo kralja Zvonimira (1039). Po državljanski vojni, ki je nato sledila, je sklenilo hrvaško plemstvo (1102) personalno unijo z ogrskimi kralji iz dinastije Arpadovičev in ti so hrvaškemu plemstvu potrdili stare privilegije... Iz te navedbe bi sklepali, da se je hrvaško plemstvo popolnoma prosto odločilo za personalno unijo z ogrskimi kralji, ki so s tem postali istočasno tudi hrvaški vladarji. V resnici pa je bila ta »unija« poraz Hrvaške, posledica tega, da hrvaško kraljestvo ni moglo več vzdrževati v številnih bojih z Ogrsko. To je seveda zamolčano. S političnopravnega vidika je sklenitev te ogrsko-hrvaške personalne unije gotovo dejstvo, najsi je bila še tako formalna. Toda zakaj se tudi v tem primeru ne piše o »ogrskem jarmu«, »hrvaški podložnosti Madžarom« ipd., kot se navaja v primeru Slovencev nasproti »Nemcem«; posebno še, ker nam nadaljne navedbe odkrivajo, da ta personalna unija z Ogrsko, ni pomenila tudi za Hrvate takšne »svobode«, kakršno bi zgodovinopisci hoteli videti pri Slovencih brez »nemškega jarma«. Iz orisa v enciklopediji je v tem pogledu povzeti naslednje: — Za personalne unije z Ogrsko se je začelo težišče gospodarskega in političnega življenja prenašati postopno iz Dalmatinskega primorja na jugu v Slavonijo na severu. Tu je začel (ogrski) kralj množično razdeljevati kronska zemljišča in sicer ogrskim in nemškim (!) plemičem. Hrvaški in ogrski fevdalci so se vedno bolj zbliževali in zlili v enotno plast fevdalcev, zlasti po mongolskem vdoru I. 1241. Po tem vdoru so začeli v opustošeno deželo naseljevati nemške obrtnike in trgovce, nostala so dobro utrjena kraljevska in fevdalna mesta... Leta 1260 s ovso hrvaško državo zaradi boljše uprave razdelili na Dalmatinsko Hrvaško in Slavonijo... (Dalje) KNUT HAMSUN POTEPUHI oooo Poslovenil Oton Župančič OODOOOOO 104 OOOO Joakim je razširjal svoj hlev, povečal naj bi se še za dve staji, pa res samo za dve, ne za tri ali še celo za pregrajo za konja. Avgust se je poskusil takoj vmešati in je svetoval, pustiti poseben oddelek za dvoje telet, a bil je zavrnjen. Ni ga bolelo, da je bil zavrnjen, tega je bil Avgust vajen, toda Joakim je storil to na posebno žaljiv način in je vprašal, ali noče Avgust tudi hleva za kanarčke. Avgust je hotel pomagati takoj pri polaganju temelja, vtepel si je v glavo, da bo okreval, čeprav bo s svojo rano malo nepreviden, a 'bil je zopet zavrnjen, in to pot ga je prizadelo tembolj, ker si je najel Joakim tujega tesarja za pomoč. Ker pa Avgustu žilica ni dala mirovati, se je neki dan prijel in začel delati nabiralnik za pisma. Pobarval ga je krvavorde-če in pregovoril Joakima, da je nanj napisal s tiskanimi črkami »Pošta«, nato ga je obesil poleg štacunskih vrat in je bil ponosen. Ljudje so se čudili, čemu nabiralnik brez pošte. Avgust pa je vprašal, zakaj naj bi imeli v Avstraliji pri kmečkih kramarijah nabiralnike, tu pa ne: ljudje zdaj lahko prihajajo in mečejo v skrinjico svoja pisma na Lofote in zaljubljena pisma in po enkrat na teden jih lahko pobirajo in varno oddajajo dalje ljudje, ki hodijo v cerkev. Sicer pa, je rekel Avgust, naj zdaj zahtevajo poštni urad za zaliv, saj je tukaj velik kraj! Da, bil je precej divji, tak je 'bil svoj živ dan, še smrtno nevaren sunek z nožem ga ni ukrotil, ali Avgust je bil le edini Avgust v zalivu in možak, ki je objadral svet, ni bil kar tako. Zakaj so dekleta iz soseske res nekoliko mislila nanj, pred več leti, ko se je prvič vrnil domov — potem pa ne več? Mogoče, da jim ni mogel jamčiti najvarnejše preskrbe, ali kdo v vsej okolici je mogel to? Zdaj so ga smele deklice imeti za norca in govoriti, da ga ljubijo in da bodo na njegovem grobu umrle, in Avgust je sedel brez brambe, lezel je vase in se smehljal. Vendar je bilo dobro, da je bil ta človek vek tu, razgibal je kraj in pustil sled za seboj. Njegova zvezda je bila visoko zgoraj in globoko spodaj, da je rešil svoje imetje iz nekega brodoloma barke »Sončice«, bil bi nemara največji matador zaliva in vsega okraja. A tako pravljično ni šlo, mnogo naslednjih let ni bilo dobrih, toda lenoba mu je bila tuja, in še v svoji onemoglosti je go-maral. Vidite, zdaj visi tu ta rdeča skrinjica za pisma in sije kakor plamen, štacune ne kazi, nasprotno, zaradi nje jo ljudje gledajo kot nekako znamenitost, pozneje poleti bodo nabiti okrog skrinjice tudi lepaki, utegnila bi biti važna poročila od župana ali župnika, da, utegnil bi biti razgfasi o dedšči-nah z norveškim levom na vrhu. Nabiralnik za pisma je storil, da je postala štacuna v zalivu javna. Pavliniča je bila zdaj edini šef za pultom, vse je teklo skozi njeno glavo in njene roke, nakup in prodaja, cene in dovoljevanje 'kredita. Enakomerno je napredovala. Ko se je Edevart vrnil s sejma, ji je predal mali ostanek neprodanega blaga in ves izkupiček s te vožnje na semenj. Pri tem se je izkazalo, da je bilo moči plačati Joakimu vse izdatke in še več, in da je bil Edevart zopet lastnik njihove štacune. »Kar sama imej štacuno,« je rekel Edevart, »ne bi je pobral, da jo vržeš za menoj!« — »Česa se pa hočeš ti lotiti?« je vprašala sestra. Da, česa naj se loti Edevart? Bil je čez-dalje neznatnejši in neznatnejši, preganjal si je dneve v leni enoličnosti, hodil je neo-strižen, zvečer je legel in zaspal šele proti jutru. Pa si pogiejte spet tega Avgusta! Ko je dodelal nabiralnik, je napravil vitlo, da so mogli vleči vodo iz vodnjaka. To je dosti zaleglo Pavlini, ki je morala opravljati pozimi več krav. Ko je Avgust to končal, se je kar meni nič tebi nič prijel dela pri hlevu, da je postal tuji tesar pri tem prizidku odveč. Avgust je prevzel vodstvo in razširil na svojo roko stavbni črtež. Joakim je bil zdaj sam mnenja, da potrebuje pregrajo za teleta, a ni hotel priznati, vprašal je Avgusta z ostrostjo, ki je bila prisiljena: »Kaj vraga ti je spet šinilo v glavo?« — »Prostora mi je treba za dva telca,« je odgovoril Avgust. »Taka pojata!« je vzkliknil Joakim, »saj to je vsaj za šest telet!« Avgust je samo nekaj zarenčal. Njegova je obvelja- la, ali Joakim mu je obetal strašno mašce-vanje, kadar bo hlev stal. Toda tak je bil Avgust, vsak dan zaP°' slen, živ, divji in prismodast, mož na mestu Kaj pa Edevart? Bog ve, ali ne bo nazad-nje še moral potrkati Hosei in Ezri in beračiti, da sme ostati pri njiju in živeti od njune milosti. Doslej je izvedel še vse, za ka/ se je zavzel, samo zavzel se ni za nič vec Česar je potreboval in kar bi mu bilo utegnilo pomoči, se ni dalo doseči z delotn enega dne, rak je moral prehoditi vso d01' go, potrpežljivo pot nazaj, če je hotel zope najti svojo glavo. Dobil je pismo od Romea Knoffa, dobrohotno pismo, a z resno vsebino: a" ne bi smel Romeo zanj prodati DoppenX ko Edevart vendar ne prebiva tam in more sveta redno obdelovati. Sosed Kar® da ima zdaj dva velika fanta in da mu hod po glavi, ali ne bi za starejšega kupil pena. Romeo je ponujal, da vzame nazaj P°' stelje, ki zdaj tako in tako niso v rabi, in^ katere je Edevart še na dolgu, in da b sploh moči skrbel zanj, da bo njegov dol9 v trgovini približno pokrit. Čoln bi mogel b1 ti vključen pri prodaji kmetije, ker je noVe" mu posestniku neobhodno potreben, vpt0 šanja o slapu se za zdaj ne bodo dotika11, Edevart ostane lahko nadalje lastnik slap0, (dalje) 1 e M Znaš Mihec, vselih me je žou, ke nisem šou u Moskvo. Kej ne! Videt tistga medvedka, kaku se naankrat prkaže na tisti veliki tribuni, pole se vse spremeni u olimpisko siglo, pole pride ven kašna parola (magari u cirilici) pole spet kašen drugi signal, pole spet Miša. jn vse u kolorjeh. Jn pole sprevod jn banda jn pole tisti ke teče gor užgat olimpiski uagenj. Gledat vse tu na tele-vižjoni ni tisto, ku videt zares. Se zna de ni. J n midva he hla lahko šla gor ku dopisnika Novga lista. Taku be nas neč ne koštalo. Sej srna midva tudi ku ane sorte publicista? Se zna, de smo. Ma sej je naš direktor tou, da be šla. Je šou prfina u Rim na rusko ambasado intervenirat, de be nam dah vizum, Ma niso teli neč slišat. So rekli, de tašneh ledi ku srna midva nečejo jemet pod nogami. De jemamo preveč douge jezike jn de zmiri govorimo taku, za de ni dobro zastopet, koga jemamo norca. Zatu — njet! E, dragi moj, Rusi čejo, de gre vse Pr° jn u miri. De teče vse ku po špagi- Za- stran nas dveh be pej lahko ratau tudi ka šen incident. Še brez nas so jemeli dos skrbi. Zatu so vse lepu ogradili in f ■ kontrolirajo, kadu gre kam. So postaule bloki jn dokumenti jn vse sorte. Se moreš nanka sp de ne be znala P° lici ja. — Jakec, kej znaš kej, če še vela tisto a ^ teleh, de če češ jct ponoči ven s kamre stranišče, de moreš prašat tistga KBG, varje na anditi, de ti odklene kandot? 1 taku jemajo vse zapisano, kdaj jn kol cajta si biu nutre? — jest tisto ne znam. Ma znam, de so t°f,-očistli Moskvo. Vse črnoborzijance j'1 j sidente so noslali na deželo al kam še tal”’ bi0 sidente so poslali na deželo al kam na varno... — Zastopem. Ku pr nas za cajta dučeta so vse sumljive ledi skranli h Ježm u via Tigor al pej u Koroneo kadar je . kašen velek praznik al pej pršla u kašna velika glava. v — Taku neke j. Zatu pej bojo turisti jn SP , niki bol u miri jn jeh ne bo nobeden r j cesti šekirau, de be prodau hlače z/ pe/ kupu ruble desetkrat bol poceni- ba reč, de so Rusi jejst organizatorji- na1” — Ja, ja, tisto je res. Kadar uani nekaj dijo - de drži! Vidi, ano babo z Lenini> da so neeko pobasali, denili na arop. jn lifrali na Dunaj. Je bla ku ane sort j ministka, je pisala an samizdat jn se.Lg cala za ženske pravice. Se kliče TafJ .g. Mamonova jn je govorila, de u Rtisij1 j; mendirajo samo moški. Sej so jo prej £ prosili, nej da mir. Ma uana ni tela . zastopet. Taku so ji vzeli državljanstvu jo zapodili na zahod. fje — Prou so strili. Se tisto nam manka, de nam babe komendirale! A