M 11 Kupu/k UliilBONDE! ORV 1 L !T*»«c Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEi The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ICTORY .WAR ONOS STAMPS XXV. __ LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), SEPTEMBER 28, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 227 fCl 'Oil jr to re» be lay E. )er strf P POROČAJO o USPEHIH UENIHGRADA DO KAVKAZA ^'ingradu se nadaljujejo krvave in bitke, v katerih niso Nemci še nič bliže svoji zmagi. Stavkar ji izgube delo, ako se ne vrnejo v tovarno " -at" lb] Q 1 * AlCl/J^C( rsiC tri'' V udobju razmotrivati o obrambi Stalingrada," pravi Willkie 3 to I fl • •, '^*'Uge fronte je neobhodna potrebna '■^ski vojak ne more razumeti, kako da An- Pov- it Amerika še zdaj nista pripravljeni. '^Je Poletje utegne biti prepozno. A, areč Pri- _____ 5^ ' septembra. — teligenčne službe (špijonaže) znanjeno v soboto večer, ko je William H. Davis od Vojnega delavskega odbora brzojavno pozval stavkujoče delavce, naj se vrnejo v ponedeljek zjutraj na delo, ali pa bodo izgubili svoja dela. Od 225 kurjačev peči in njihovih pomočnikov, ki so zastav-kali v torek brez avtorizacije od strani unije, se jih je komaj polovica vrnila na delo, radi česar je zastala produkcija za letala vitalno važnega aluminija za 50 odstotkov. Poleg brzojavk, ki jih je poslal delavcem Vojni delavski odbor, je tudi unijski local štev. 755 brzojavno pozval stavkujo-' če delavce nazaj na delo ter priporočil onim delavcem, ki delajo, naj ostanejo na delu ves dan v nedeljo. * Danes, v ponedeljek, naznanjajo uradniki Aluminum Co. of America naprave, da je bil zelo ugoden odziv na poziv Vojnega delavskega odbqr@,^( :^i je y .soboto pozval delavce, naj se vrnejo na delo. Delavci v plavžih, ki so bili na stavki od torka do petka ponoči, so delali v nedeljo polne šifte, da deloma nadomestijo izgubljene delovne ure. RUSI ZAVZELI DVOJE ULIC MOSKVA, 28. septembra.— Divje protinapadajoči Rusi so izpulili danes iz rok Nemcev v notranjosti Stalingrada dvoje ulic, dočim hite Nemci z zračnim dovaža-njem novih udarnih divizij na stalingrajsko fronto v desperadnem primdevanju, da s tare jo ruski odpor in da zavzamejo m^to. Dasi sovjetsko poročilo ne javlja o nobenih aovih nemških pridobitvah, vendar poročilo priznava, dga so Nemci tekom noči izboljšali svoje pozicije v mesl^. Nemci stoje p^ed nujno nalogo zavzetja mesta, kajti od severozapada se nevzdržno vali proti Stalingradu Ti-mošenkova ofenziva. Danes, 35. dan bitke za Stalingrad, napada mesto 1,000,000 Nemcev. Analiza ruskih poročil izkazuje, da je padlo tekom 26 dni v septembru pred Stalingra-dom 84,000 Nemcev in njihovih vazalov ter da je izgubil sovražnik v tem času 1250 tankov. Med glavnimi mesti lutkarskih držav, ki so bila bombardirana, je bilo tudi mesto Zagreb. VODJE ANGLEŠKEGA DELAVSTVA ZAHTEVAJO DRUGO FRONTO "Vlada pravi, da je armada izborno oborožena, letalska sila pa superiorna, čemu torej večno odlašanje?" ODREDBE O ODMERKIH GUOLINA Tozadevne odredbe postanejo polnomoche tjfie 22. novembra. — Od četrtka dalje pa ne sme presegati naglica avtomobilske vožnje 35 milj na uro. ell lH"' oP [nS [k« ti ° drugo fronto, Ji g:'' isD jicf ceš, "drugo po- . ® biti prepozno," je 'Zdaj. ^illkie danes izja-prepričan, da mo-Najbolj pomagati, oviino z Anglijo v mogoče in čim ^°jaški poveljniki Hei,' In možno je, da •katerih ' - - - kt "^ebno izmed teh vodi-javno dreza- razgovor s Sta-Unom C" je pojasnil glede druge izjavi po obis-P^i Rževu in po premier jem Josi-in komisarjem >»V s Molotovom. "'j :or ^ >■ ^j^^Gdil Josip Sta-Vgg^l^^kieju v Kremlju Ugotovitve v Ameriki u-oio * čitati o Rusih, da ohrani-Ni •" i^ekel Willkie. ^Gkemu ruske- da Ameri- bof P"- ^ v Evropi in za ■» i ni Nemčijo. i|,J^il(_, .Napravil nobenega naglašajo naši '^Vi ®^oi moramo po-' prizadevanja, da naznanjajo, da povzročajo taki napadi porazen učinek na nemško ljudstvo. Glede svojega pogovora s Stalinom, je Willkie dejal, da je trajal ta razgovor dve uri in 15 minut. Razgovoru sta prisostvovala samo Molotov in tolmač. Rusija ni hladna MOSKVA, 26. septembra. — Wendell L. Willkie je danes v posebni izjavi odločno in kategorično zanikal inozemska poročila, da je našel Ruse hladne in trpke napram njihovim zaveznikom. "Ta poročila ne odgovarjajo resnici," je rekel. "V resnici občutijo Rusi veliko prijateljstvo do svojih zaveznikov. Res pa je, da je videti nestrpnost zaradi oklevanja otvoritve druge fronte. Druga fronta je postala simbol pomoči, ki jo rusko ljudstvo pričakuje." Stalin izvaja na vse globok vtis Glede svojega razgovora s Stalinom, je Willkie dejal, da je naredil Stalin nanj globok vtis zaradi "bogastva svojih in-, formacij in obvladanje vseh podrobnosti." Stalin dobro izgleda, toda nobenega dvoma ni, da "nosi na svojih plečih ogromno breme." Nove italijanske grožnje Slovencem v zasedenih krajih Italijansko časopisje se pritožuje nad nepokornostjo Slovencev, ki jim. ni za blagre italijanske kulture. 5čim več letal, ^ sploh vse vr- ^trebSčii^." ^Usije ^kel Willkie, želi, •ikrv. vaoV« Ljubek prizor v šoli MOSKVA, 26. septembra. — Ko je Wendell L. Willkie pose til danes v Moskvi neko ljudsko šolo, je bas deset let stara učen-'ka Ana Pavlova razlagala rabo vejice. "Jaz sem star 51 let, vse svoje življenje sem se boril z veji- Regime Pascista javlja iz Rima, da so se Slovenci na novo začeli pridruževati gerilcem, ter jim znova grozi s strašno kaznijo. List razlaga, da Slovenci ob prihodu laških in nemških čet niso nudili nikakšnega odpora in da so vsled tega uživali v začetku naklonjenost laškega režima, kateri jim je "zajamčil njihov etniški karakter." Toda splošni punt se je kmalu začel širiti po Sloveniji in je, podžgan in podpiran od komunistov, kmalu rtanovo vzbudil staro protiitalijansko mišljenje. Začela se je cela vrsta terorističnih napadov in atentatov. Ta nemogoča situacija vlada že več kot leto dni. Slovenski narod bi moral na razpotju dokazati svojo socialno in politično zrelost uničiti organizirano četniško gibanje in na tem temelju sodelovati z italijanskimi oblastmi. "Ako ne, bo nosil posledice svojega ravnanja, protiv-nega evropski civilizaciji. WASHINGTON, 26. septembra. — Danes je bilo odrejeno, da od četrtka dalje ne sme presegati naglica avtomobilov 35 milj na uro, dne 15. oktobra pa stopi ta odredba v veljavo tudi glede avtobusov in trukov, dočim se istočasno naznanja, da se bo pričelo izvajati odredbo glede odmerkov gasolina dne 22. novembra. Čim postane pravomočna odredba o odmerkih gasolina, se bo vsakih 60 dni pregledalo pnevmatike na kolesih, ako so v dobrem stanju. Po 15. oktobru bodo edina vozila, ki bodo izvzeta od odredb glede brzine, vojaška vozila in ona, ki so potrebna za ohranitev življenja in zdravja. Na podlagi teh odredb bo vpo-raba osebnih avtomobilov okrnjena skoraj za 60 odstotkov — Osebe, ki potdebujejo v izvrševanju svojih poklicev več gasolina, kakor ga dovoljuje A karta, bodo najbrže dobile dadotno dovoljenje za nakup gasolina, ki ISTANBUL, Turčija, 26. septembra. — (Zakasnelo.) — A-meriški štirimotorni bombniki so zanesli tekom zadiijih dveh tednov vojno naravnost v glavna mesta balkanskih držav, ki so se pridružile osišču v tej vojni, v Hrvatsko, Madžarsko, Ru-munijo in Bolgarijo. Tukajšnji zavezniški diplomati ne povedo, s katerih baz napadajo ameriški bombniki, toda po vsej priliki z baz na Srednjem vzhodu ali v Rusiji. Smernica ameriške zračne sile so: Udari trdo in molči! Dne 9. septembra ko so Rusi bombardirali Budimpešto, so naznanila poročala, da "neinden-tificirani bombniki bombardirajo Zagreb, glavno mesto Hrvatske." Skoro istočasno so bila bombardirana mesta Bukarešta in Sofija ter oljna polja v Ploe-stiju na Rumunskem. Ion Antonescu, rumunski premier, je odredil smrtno kazen za vsakega Rumunca, ki bi govoril proti sedanji vojni, in za vsake-ka delavca, ki bi pripovedoval, koliko teh ali onih potrebščin izdelajo tovarne. Sodeč po tej odredbi, se je na vsak način o-jačila sabotaža v Rumuniji. . - _I aretacije amerikam-cev v franciji VICHT,""Francija, 29. septembra. — Policija v nezasedeni Franciji je prijela stotine Ame-rikancev ter jih izročila nemškim oblastim v zasedeni Franciji, ki so nekatere izmed njih zaprle v poslopje za opice v pariškem zoološkem vrtu. stalin priredil willkieju na čast intimno večerjo Wendell Willkie je odpotoval j Sovjetsko časopisje je objavi-z letalom proti Kitajški, za njim! lo celotno Willkiejevo izjavo pa se je dvignil vihar glasov po takojšnji otvoritvi druge fronte. Lord Strabolgi, znan prijatelj delavstva, je zahteval v Angliji, da izposluje Churchillov režim "solidno vojaško pomoč Rusiji." Lord Strabolgi« je v svojem govoru dejal, da je bila zelo značilna Willkiejeva izjava, v kateri je dejal, da bo prihodnje poletje otvoritev druge fronte morda prepozna in da bo treba j pet prvakov areti- glede druge fronte, kakor tudi vse podrobnosti njegovega obiska v Moskvi in podrobno poročilo o večerji. To je bil prvi A-merikanec, ki mu je časopisje posvetilo toliko pozornosti. Ob svojem odhodu iz Moskve je Willkie rekel: "S seboj bom odnesel duševno sliko hrabrega ruskega ljudstva, stoječega trdno za svojimi voditelji." NESREČA LETALCEV OTTAWA, O., 26 septembra. Tukaj je eksplodiral v zraku armadni bombnik ter treščil na neki travnik, pri čemer je bilo ubitih sedem oseb, ki so se nahajale v njem. Kosi bombnika so se razleteli preko razdalje 400 jardov. Nov grob nekatere vojaške voditelje tozadevne r'^'lrezati. Strabolgi je brez ^ j^u ne delavska^ i}2 ^ <^a v avditc Churchillov. narodnega Laboril ^ Shinwell pa je izjavil: Pikra vprašanja "Kaj pa prav za prav še čakamo? Vlada nam pripoveduje, da so naše armade dobro opremljene, da so izgube naših ladij čedalje nižje in da imamo 'o-gromno superiornost v zraku. Kako dolgo bodo morali Rusi še čakati na našo moč, ki je tila doslej dana samo v obliki kakih tisoč tankov, topov in praznega sentimenta, s katerim pa Rusip^^'^®^ ' ne morejo pobiti nacijskih razbojnikov?" Intimna večerja Večerja, ki je bila prirejena na čast Willkieju, je bila zelo intimna ter je vladalo tekom nje ves čas izborno razpoloženje. Poleg Stalina in Willkieja so bili navzoči še drugi ruski, ameriški, angleški in ostali zavezniški diplomati. Zdravice pri večerji Molotov je napil Rooseveltu, Willkie pa Stalinu in Churchillu, dočim je Stalin napil Willkieju. Stalin je bil oblečen v svoji o-bičajni, polvojaški obleki, v bluzi, ki je bila do vratu zapeta, in v hlačah, ki so mu tičale v visokih škornjih. ranih, ker so odbili ponudbe osišča LONDON, 25. septembra (A-P) — Jugoslovanski krogi so naznanili, danes, da je bil dr. Vladimir Maček in pet drugih hrvaških prvakov Hrvaške Se-Ijačke stranke aretiranih, ker so odbili vsako sodelovanje z o-siščem. Ante Pavellič in general Loehr, novi poveljnik Hitlerjevih čet na Balkanu sta zahtevala, da dr. Maček vstopi v Pave-ličevo vlado. Ker je Maček že od nekdaj najvplivnejši hrvaški prvak, je Pavelic brezdvomno iskal njegovo podporo zaradi naraščajočega upora v hrvaški KONVENCIJA UREDNIKOV V CANTONU CANTON, O., 26 septembra. — V Onesto hotelu se je pričela konvencija ohijskih urednikov, članov Associated Pressa. Konvencije, ki bo trajala dva dni, ss je udeležilo približno 75 urednikov. Sneg v Clevelandu Snoči je padal v Clevelandu ledeno-mrzel dež, ki se je ob 7:30 izpremenil v dolenjem delu mesta v snežene kosme, ki so bile sicer redke, vendar se lahko reče, da je naletaval sneg. Temperatura je znašal 9 stopinj pod normalo. Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu Margareta Škuf-ca, rojena Sterle, stanujoča na 1109 Norwood Rd. Stara je bila 68 let. Doma je bila iz vasi Podcerkev, fara Stari trg pri Ložu, odkoder je prišla v Cleveland pred 37 leti. Soprog Frank ji je umrl pred 11. leti. Tukaj zapušča sinova Jamesa Mavko in Avgusta ter hčeri Margareto bo zadostoval za prevoz 470,Szymanski in Victorijo Manno, milj na mesec. Toda v tem slu- v starem kraju pa sina Stan- Minister Eden napoveduje, da bo jugoslovanski odpor razplamtd ves Balkan Minister daje laskavo priznanje hrabremu odporu armad generala Mihajloviča, katerih zgled bo razplamtel revolto vsega Balkana. — Ura osvoboditve in povračila se bliža. vsako noč tisoč Na vsak način pa je potrebno, neobhodnp čaju bo moral lastnik avta dokazati, da je član "Car-sharing" kluba ali pa da ni na razpolago nobene druge transpor-t§,cije, s katere pomočjo bi mogel na delo. Smrtna nesreča v Euclidu Snoči je neki avtomobil na Lake Shore Boulevardu in 242 cesti podrl in ubil nekega ne-indentificiranega, približno pet- leya. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 S. D. Z. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! LONDON, 24. septembra. — Anthony Eden, angleški minister zunanjih zadev, je danes napovedal, da bo "ob določeni uri" jugoslovanski vojaški odpor vzplamtel v revolti vsega Balkana proti Hitlerju. Otvoritev Jugoslovanske hiše Eden je govoril ob otvoritvi Jugoslovanske hiše v Londonu, kateri sta prisostvovala tudi • , ., kralj Peter in Momčilo Ninčič, Orkester pri operi Seviljski minister ^ zunanjih zadev. Mr. brivec" Glasbeni Matici se je posrečilo dobiti za igranje v orkestru Eden je izjavil visoko priznanje jugoslovanskemu odporu ter de jal: Balkan se bo maščeval "Balkan se bo maščeval nad deset let starega moža. Pone-potrebno, zdrobiti srečenca so prepeljali v Emer-! pri operi "Seviljski brivec" neslovensko četništvo^ Zastonj bi gency bolnišnico, kjer pa so mo-! katere člane clevelandskega sim- bilo upati na to, da bi se dali gli zdravniki ugotoviti samo nje-! foničnega orkestra. Klavirsko ^ tistimi, ki so ga tako dolgo tira-slovenski partizani spreobrniti.' govo smrt. Mož ni imel pri sebi' spremljavo bosta pa oskrbela nizirali. Razen Rusije se v vsej c£(.mi, pa jih še zdaj nisef obvla- J Od Postojne do Ljubljane pa so nikakih papirjev, iz katerih bi Edward Kužnik in Reginald Evropi edino organizirana jugo- _____ ,dal," je rekel Willkie smehljaje,, tudi mnogi, resni ljudje, in tem'se dalo ugotoviti, kdo je. Avto-:Resnik. To pridobitev bo občin-j slovanska armada pod hrabrim ^^glije napad na. ko je poljubil deklico, ki je pri'moramo ponavljati svoje opo-'mobiHsta so izprašali ter do na-' stvo gotovo z veseljem pozdra- vodstvom generala Mihajloviča ®cila sovjetske in-1 tem ljubko zardela. I mine. 'daljne razprava izpustili. 'vilo. I bori proti sovražniku," je rekel minister Eden. "Sovražne divizije, ki so potrebne v Rusiji in na egiptski fronti, so zadržane po bojih v Jugoslaviji. Ura osvobojenja in kazni je blizu "Toda pri tem je še nekaj več kot samo to. Ta odpor napoveduje stanje stvari, ki bodo šele prišle. Zdaj se bliža ura osvoboditve in za njo ura kazni. V imenu angleške vlade vam ponavljam, da naša vlada ne bo mirovala, dokler ne bo Hitler dokončno poražen, dokler ne bo vaša država z ostalimi vred osvobojena in dokler ne bodo maščevani storjeni zločini." jugoslovanski kralj je bil deležen velikih ovacij, ko je izjavil, da bo "Jugoslovanska hiša postala center prijateljstva med angleškim in jugoslovanskim ljudstvom." 28. sep septembri UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JttOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tiy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta); Por One Year — (Za celo leto) ........................................................................ Por Half Year — (Za pol leta) ................................................................................ Por 3 Months — (Za 3 mesece) .......................................................................... $6.50 , 3.50 , 2.00 By MaU in Cleveland, Canada and Mexico; (Po poSti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki); Por One Year — (Za celo leto)...................... Por Half Year — (Za pol leta) _______________________ Por 3 Months — (Za 3 mesece) ....................... ..$7.50 .. 4.00 .. 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropa, Južno Ameriko in druge inozemske države): Pov One Year — (Za celo leto) ______________________________________________________________________$8.00 Por Half Year — (Za pol leta) ....................................................................................- 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. SEZNAM POŽIGOV IZVEDENIH S STRANI ITALIJANSKIH OBLASTI 1. Dne 26. 10. 1941. so zažgali Italijani v vasi Sap, okraj Ljubljana—okolica: Marnu Francu: kozolec dvojnik, Kračman Antonu: kozolec dvojnik z vsemi pridelki, Trontoju Francu: kozolec dvojnik z vsemi pridelki, Ka-duncu Alojziju: kozolec dvojnik z vsemi pridelki, Košaku Martinu ter Omahnu Nacetu: kozolec enojnik, deloma s pridelki. 2. Dne 26. 10. 1941. v vasi Razdrto, občina Šmarje— hiši pa podstrešje. Po domače Peček: zgorelo gospodarsko poslopje in ena hiša, medtem ko je ena hiša ostala nepoškodovana. Pri vseh navedenih pod številkami 17. do 21. so vzeli vse: denar, živino, slanino, žito in vse dinigo. Ljudem je ostalo le to, kar so imeli na sebi. Na ponovna posredovanja stiškega opata dr. Kostalica, so nato vrnili živino, stroje in vozove, dočim je od žita in krompirja dobil nazaj vsak komaj %, denarja in zlatnine pa niso dobili nazaj. 22. V mesecu aprilu 1942. so v Grosupljem zažgali Kosovo žago, vredno 1,000,000 L. 23. V vasi Cesta pri Dobrepoljah, dve hiši. 24. Gorelo je tudi v občini Stari trg pri Rakeku. 25. Aprila 1942. v vasi Brezovo pri Višnji gori; 4 gospodarjem, gospodarska poslopja. 26. V neki vasi pri Žalni (v vasi Plešivca), gospodarska poslopja in kozolci. 27. Meseca marca 1942. neko hišo v Trnovem. (To izvirno poročilo iz Ljubljane Jugoslovanskemu Informacijskemu Centru je datirano z dne 28. 4. 1942.) Nekaj o potapljačih in njih nevarnem delu tudi na njegove živce in ga ovi- muzej bodo postavili Chisshold o odporu hrvaškega naroda v Jugoslaviji Kitajsko milijonsko mesto London, T€ septembra dio prejemna služba) — gleški publicist in pisatelj, (Ra-An- Steven Chisshold, je govoril na Sap, okraj Ljubljana okolica: Krištofu Francu: hišo, hlev, I londonski radio-oddaji v srbohr- skedenj, kozolec. Samcu Francu; .^o^olec, Somle Ani; kozolec, Gačniku; kozolec, skedenjoga Cč&vnico. 3. Dne 26. 10. 1941. v vasi Tleland, Ohiobčina: Tonetu Francu: kozolec dvojnik, orodje Auditor ve, ter Straj-narju Antonu; kozolec dvojnik. " 4. Dne 27. 10. 1941. v vasi Mali vrh, ista občina; Strešku: kozolca dvojnika in Praprotniku ter Mahletu Alojziju; hišo. 5. V noči od 3. na 4. 1942, so zažgali pri Perovem pri Grosuplju 16 kozolcev. 6. Meseca marca 1942. v občini Ig in želimlj& okraj Ljublja;ia—okolica 168 hiš in gospodarskih poslopij. 813 ljudi je ostalo brez strehe. 7. Dne 21. in 22^8. 1942. v občini Velike Lašče in sicer; v krajih Senta, Krvava peč, Osredek, Sekerišče, Ravnik: 70 hiš in gospodarskih poslopij. 8. Dne 21. in 24. 3. 1942. v Malem in Velikem Lipo-glavu, občina Dobrunje: 20 poslopij (hiš, hlevov, sked-njev in kozolcev). 9. Dne 3., 4., in 8. 3. 1942. v Koreni in Samotorici; 10 poslopij (hiš in gospodarskih poslopij). Kraja spadata v občino Horjul. 10. V vasi Z a vrh, občina Borovnica, eno gospodarsko poslopje. 11. Približno v istem času so zažgali nekaj poslopij v Zg. Slivnici in Podgorici, občina Šmarje pri Ljubljani. 12. V krajih Osredek in Bezuljak, v Logaškem okraju so zažgali nekaj gospodarskih poslopij in hiš. (Na Osredku pri prvem požigu pet hiš z gospodarskimi po-sloji.) \ 13. 5. 4, 1942. (Velika nedelja) so zažgali hišo posestniku Hudetu pri Trebnjem. Gospodar je zgorel, ker ga niso pustili iz hiše. Italijanski vojak ga je udaril s puškinim kopitom po glavi, da ne bi ubežal skozi okno. 14. V soboto, dne 4. 4. 1942. so zfežgali neko vas pri Št. Petru in ubili 10 domačinov, ker so partizani ubili laškega častnika in podčastnika. 15. V mesecu aprilu 1942, so zažgali v Žužemberku gostilno Smrke. 16. V noči od 10. na 11. aprila 1942. so v Trebelnem, občina Trebelno, okraj Krško, zdaj Novo mesto, eno hišo, v kateri je zgorela gospodinja in še nekaj poslopij (hiša in pet zidanic). 17. Dne 20. 4. 1942. na Pristavi pri Stični; dve gospodarski poslopji. 18. Na Veliki Dobravi pri Stični domačijo Podobnika, po domače Plenkarja, ker so trije fantje odšli v gozdove, ko so jih iskaH. Zagorela je hiša, ki so jo pa rešili, ker so Italijani kmalu po zažigu odšli, medtem ko so gospodarska poslopja zgorela. 19. Istega dne v Stični posestniku Kovačiču Martinu, p. d. Florjanov, vsa gospodarska poslopja in hišo. Sin Jože je že od jeseni 1941. v gozdovih in je vodja partizanov. . . 20. Istega dne na Viru pri Stični: Stmoletu Mihu, p. d. Škrbcu, vse posestvo. Po oceni občinske komisije znaša škoda 1,300,000 lir. Hrastu Edvardu, p. d. Lovieto-vo: gospodarska poslopja, a hišo in inventar so poškodovali (sin in oče sta pobegnila med hostarje, oče js star okrog 50 let). Posestvo, imenovano po domače Sušeč, je popolnoma pogorelo (fant je odšel v hosto). 21. Mega dne v Mleščevem: gostilno Kos (sin po-bepni» v hosto): vsa gospodarska poslopja so zgorela, na vaščini in primerjal boje na Hrvaškem z angleško narodno revolucijo pred 300 leti, ko se je narod pod vodstvom parlamenta uprl proti kralju — samodržcu in njegovim pomagačem. Kakor takratni angleški kralj, vodita zdaj Hitler in Mussolini boj za temelj svoje strahovlade. Tudi moderni diktatorji bi hoteli neodgovorno zapirati, soditi in kaznovati, pleniti in pobirati davke po svoji samovolji — Hitler v NemčijT, Mussolini v Italiji in judež-Pavelič na Hrvaškem Šanghaj, nekoč najbolj napredno kitajsko mesto, je danes podobno nemirnemu vulkanu. Tisoči Angležev, Američanov, židovskih, nemških in ruskih e-raigrantov ter milijon Kitajcev čuti pod svojimi nogami njegova vroča tla, kako se od časa do časa nervozno zamajejo. V zraku visi vojna, ki lahko vsak dan izbruhne med Japonsko in anglosaškimi silami. Bežati ni kam. Povsod so Japonci, vse poti iz Šanghaja in vanj so v njihovih rokah. Čudno je to milijonsko mesto, kjer ljudje ne mislijo skoraj na nič drugega, kakor na to, kako bi prišli do denarja, do dragocenih kitajskih dolarjev. Nikjer na svetu ni živahnejših, nemirnejših denarnih kup- Potapljači, ki se potapljajo po več deset metrov globoko v morje, niso samo izpostavljeni nevarnostim, kot pritisk vode, pomanjkanje zr&ka ali ogrožanje od raznih velikih hobotnic, temveč še mnogim drugim nevarnostim. Ko slišimo ime potapljač, si predstavljamo predvsem človeka, Iti išče po morskem dnu dragocene korale in biserne školjke ali pa preiskuje potopljene ladje z dragocenim tovorom. Danes pa se je ta poklic že dokaj posplošil, saj ima na primer vsako večje mesto več poklicnih potapljačev, ki si služijo kruh na nekoliko drugačen način. Treba je na primer dvigniti avto, ki je po prometni nezgodi padel v globoko reko, treba je najti dragoceno okrasje ali bogato denarnico, ki je po neprevidnosti ali nesreči padla v vodo s kakega mosta. Najditelji dobe seveda bogate nagrade. ralo pri delu. Kako se potapljač obleče? Preden si nadene opremo, se s širokim flanelastim trakom tfd-no previje okrog pasu in prsi. Tovariši vzamejo kavčukasto obleko iii razširijo ovratnik. Potapljač zleze vanjo z nogami naprej in ko pride s telesom do višine ovratnika, vtakne roke v oba rokava, kjer mu jih v zapestju s kavčukasto vezjo ne-produšno zavežejo. Nato mu položijo na rame nekakšno blazino, da bakrene čelade ne bo preveč trdo čutil. Za tem mu dado nekakšen oklep okrog vratu, čez rame in do sredine prsi, na katerega potem z vijaki pritrdijo čelado. Njegovi čevlji so obteženi s svincem in tehtajo 8—10 kg. Prav tako ima svinčene uteži na prsih in hrbtu. Potapljač vztraja pod vodo eno uro do dve uri. Seveda je to odvisno od njegove osebne vzdržljivosti in važnosti opravka, ki ga ima. Najdaljši čas pod vodo je do sedaj bil 6 ur. Dviganje potapljača je zelo zamotana zadeva. V čim večji globini je delal, tem počas-, neje mora biti dviganje. Koli-i čina zraka v opremi se mora medtem ko bodo na' vinskega orožja, zla?" dubrovniške republik^ staro trdnjavo Lovn, Kratice v s veku bila \ iiuf^kein fbor. Te j na ^ čete iz! 81 kj 'Sodila '"i za do dob i-ju, j in 2 Pfecejš Učenjaki nam po*' že stari Egipčani ra' ne kratice, sestavljen* njih pravilih. Od j® lagoma prevzeli Grki 1 o vedi Rimljani. 2 Znana je zgodba je za Cicerona izmisli'^ pren način okrajšane P'®®! Kakma ^ op^ma čev? Čelada je k bakra m ob- ^00 awradisUnegaiMitiskaTnxL bka klawHSiAastetkan»w.]N%i.inih pbstL Čk bi se pob%)ljač občutljivejši del opreme sta vse-i dvignil iz globine 60 kakor ndanuu, vrHjhri ovnikiikjaHarov, tvega i%ri kmiKv^enje, hizapedji. Obmjese najhitr%M nrajnuwj, kar gackieti, jernrt-izrabi, zlasti se zapestje, s ka-, ^ terim potapljač zadeva na raz- ^e se dvigne iz globine 28 odre m tnk praknek v mt- nwtrov, pobrebujeza W 28 nuL Sevmah kake ladje, Kairčuk Ttrej imako nunuWza en sicer tiTpežria snoTr^ veiida]- I)B|,neter. Pfad pcrtapljačein, ki se dviga, se peni voda, delajo se ga smatrajo modern fi za praočeta steflOi srednjem veku so v pisavi tako pogost®^ ral izdati Filip Lepi ki go prepovedovale ^ znakov vsaj v urad in zdravniških aktih' V nekaterih dežela^ rabili tako pogosto mo z začenih črk in naj bi izražale ne 3i besede, temveč celo ne besed, da so po®' re listine tudi v bei umljive in še zdaj ki mnogo preglavic ' jih hočejo prebrati- In vendar naloga teh kratic ni bil ml j' ^Inog bi, Pfebi^ »sno Za] ne prenese previsoke, niti prenizke temperature. V obeh primerih postane krhek. Največja važnost se je že od nekdaj polagala na preskrbo po- čij, kakor v tem kitajskem m6- tapljača z zrakom; Včasih je "Naš narod je pred 300 leti .zahteval svojo svobodo, kakor jo danes zahtevajo Hrvati. Tropa reakcionarnih izkoriščevalcev fie je vgnezdila v vodilnih mestih, ter zdaj pleni kmečko posest, si lasti tuje imetje in bogati od dela drugih. Pavelič, ki govori o "Veliki Hrvatski", je svojo zemljo le ae bolj podvrgel tuji peti. Vsi pravi sinovi hrvaške zemlje ga mr-Z6 in prezirajo in bi ga bili že zdavnaj strmoglavili, ako ga ne bi ščitili nemški in italijanski bajoneti. Toda vsak Hrvat ima v svojih rokah tajno orožje. Vsak kmet in celo vsaka žena in otrok morejo za vihteti to orožje — odreči pokornost svojim tlačite-Ijem in preprečiti izvrševanje njihovih ukazov in njihovih stremljenj. Zdaj je čas za delo. Najmanjši nered v Pavelicevem delokrogu izzove največje tež-> >če. Njegova jeza je le odsev I itlerjeve jeze. stu. Nikjer na svetu ni pluto-kracije, ki bi s toUkšno žila-vostjo, kakor šanghajska skušala ohraniti življenju stvari videz, ki bi s tolikšno vztrajnostjo prirejala popoldanske sestanke in čajanke, zahajala v hotele in mondenske klube. Dame iz boljše družbe se oblačijo strogo po najnovejši modi. Modistke zaslužijo za en sam klobuk več, kakor znaša mesečni zaslužek povprečnega delavca. Pred trgovinami z rižem stoje dan za dnem neskončne vrste kupcev. A riža je vsak dan manj. Dober in cenen riž iz Srednje Kitajske vozijo vlaki dan za dnem na Japonsko, na šanghajskih ulicah pa je vedno več trupel. Bolezen in glad neusmiljeno morita. Nikjer na svetu ni toliko ha-zardniti iger, toliko špekulantov kakor v Šanghaju. Špekulirajo vsi, tudi tisti, ki nimajo denarja. Hazardne igre so v polnem cvetu. Ves šanghaj kocka. Ves Šanghaj hlepi za srečo v moral izvrševati svoje delo v navpični drži, ker je bil ves gornji del napolnjen z zrakom, čigar pritiska in razporedbe ni mogel regulirati. Danes ga pa lahko sam z, roko regulira s pomočjo posebnega ventila, če pa še to ne zadostuje ali pa če ga kaj ovira, pritisne z glavo na poseben ventil, ki je v notranjosti čelade in zrak avtomatično uhaja. Potapljač zato lahko danes pri delu kleči ali je sklonjen ali pa pokonci, kakor mu je pač prikladne je. Včasih so skoraj vsi potapljači oglušeli zaradi šuma sesalke, ki je udarjal naravnost na njihova ušesa. Seveda je to neprijetno vplivalo zračni mehurji in čim višje je, tem razločneje je-rznačilno žu-borenje vode. Ko je na zemlji, sesalke še vedno delujejo, ker ne sme prehitro na sveži zrak. Končno mu tovariši previdno snamejo čelado in ga oproste neprijetne obleke. nejasne in nerazu ma so nasprotno, ^ nosti in umetnosti, ^ algebri, kemiji, "zdelo ' Po: iti d /ojak' to 'Pfece [r> j® ■* i, • da Dodeli z o ' ^ Zal, [Potreb ' Pri) Pio m DUBROVNIŠKI MUZEJI V Dubrovniku je bil odprt pr vi muzej leta 1872 in sicer po sklepu tedanjega občinskega sveta. Zdaj, ko je minilo že 72 iet odstihmal, je muzej po odloku banske oblasti dobil svoj prvi statut. Na podlagi tega statuta je bila izvoljena tudi nova uprava tega muzeja. Dosedanji etnografski in pomorski muzej bodo preselili v trdnjavo sv. Ivana, kjer je zdaj nastanjen kulturnozgodovinski muzej. Arheološki bi, služile razjasnit^ pojmov, da so bili Ijivi. Od začetka 2^' nastajale te kratice ^ jih sestavljali zlasti imen. Zgodovinsko monogram IHS — num Salvator (Je^n®' človeštva). Ta .. u največkrat pojavlja' skih pečatih daleč ^ vek; Od tistih časo^ dobni monogrami ^ stejši. Iz Kristusov®^^ znamo še drugo zna" ^ Jezus Nazarenus \ šes Civi; Por. lOV f tties [10^0. Zal 1 k tio "ICE-CAPADES" PREDSTAVE Borba je naravni predpogojk^^ardnih igrah. z i napredek v svobodi — borba ^^oge igralnice so v rokah I z'i svobodo pa je potrebna ka-1 banditov. Tihotapstvo in pre- j dir je ogT()žena. I3od()čn(M,t T/a- iiup^evairje z oiujem se odlično! š h otrok in njihova sreča leža Razvija' I v tem vprašanju. Vi sami mo-l Kitajci v Šanghaju si ne de-' late odločiti danes, da li boste jutri svobodni, aH pa laški, o-ziroma švabski sužnji. Vi morate sami odločiti o svoji usodi za eno, dve ali tri stoletja. Ne pozabite nikdar na Radičev nauk — glej vedno v bodočnost. Radič vam ie tudi povedal, da so zgodovino nekoč sicer gradili vladarji, zdaj pa jo piše narod. Naš kmečjci narod, hrvaški delavci in meščani, katerim j 3 čreba sezidati novo svobodo, a zato se zanjo boriti — že zdaj. BUY BOMBERS lajo posebnih skrbi z evropsko! vojno. Dogodki v Evropi jih zanimajo samo v toliko, v kolikor lahko vplivajo na razvoj japonsko - kitajske vojne, ki je celi dve leti starejša od evropske. Prebivalstvo Šanghaja še vedno upa v svojo končno zmago j in svobodo. Upajo v nov pravic- i ^ejši red, ki mora nastati pol končani vojni in ki bo milijone j Kitajcev osvobodil najmučnej-še more: bede, pomanjkanja, bolezni in gladu. IZ JUGOSLAVIJE Iz Sofije prihaja preko Lon- I ^ ..y A , : rum — kar je bil» ^ jZa, rična značka te vrst®' % bil izmislil Pilat, i , iCgO ti, b Jezusa na smrt. ^ jf ^ srednjeveških cerk^^j^ i javljale navadno tn . kar pomeni, da je ^ čena Deo Optimo ^ ^ ,gu najvišjemu in ^' I ali štiri črke ^ Ad majorem Dei največjo božjo 81»^^ Iz historičnih 2^3 značevale mogoČno ^ spostvo okoli skega morja tja daj «i in do današnje štiri črke SPQR- ^ ' pulusgue Romanes)' ni: Senat in ljudstvo ^ črke so bile tudi " j; Rima in z njim vsak uradni akt Poleg teh štirih ^ zapustil stari Rii^ :(■ znak CR, kar manus (rimski drz^ Naša doba je rabi kratic rekord- ^ - % p) letje je v znam' aav, ki so se na vse stroke, na žavne in javnt pii' sploh ne moremo podjetja, ustanove v«'. nja brfez kratic, P» Ji edince. Imamo cel" / slovarje, v katerih kratic v mnogih kih. Najbogatejšo ^ tic ima Sovjetska mora biti človek tefC Vsak večer in v nedeljo po- ks programa bodo ugajale ob-dona poročilo iz macedonskih poldne do 4. oktobra se vršijo v činstvu, ki vsako leto navduše-virov, d^, je v Skoplju položaj Clevelandski areni, na .3700 no pričakuje to priredbo. ^ skrajno napet, ter da prebival- Euclid Ave. drzne predstave na Splošna vstopnina pri vratih' gerilske skupine i^ m)' stvo čezdalje bolj odločno za-' ledu. j je S5c, rezervirani sedeži pa so j gle sovražnika iz hteva odcepljenje od Bolgarske.' Zanimive in presenetljive toč- po: $1.35, $1.85 in $2.20. ^prizadele velike iz#^ kovan v tem novc"^^^ žanja, če se hoče no spoznati v »j^^ Po ostrih bojih kimi in ustaškiin' ? a, 1942. BNAKOPKAVNOST STRAN 8. ^ domači fronti borba proti državam stopila v novo p ogla v-sedaj precej drugačna -*)« v ^ v prvih mesecih po ^ napadu na Pearl Te izpremembe se lah-na bojni fronti, kjer tete v zraku, na tleh in izbirajo čas za napa-rjAj se pa tudi na doma- 'M TODtj 1 . . L Kjer seje nasa moc ^,OQila naporom, ki so po-, dosego zmage. ' doba, takoj po Pearl 1^ I9J.J . bila čas velikega . I' ''^ znatnih uspehov, pa ""^cejšnje zmešnjave. Voj-bi]V- in tam zaostajal. Jor 1 ° Vedno dovolj'surovin na Hli potrebne količine 11 Slo materiala. Ime- ' Premalo izurjenih delav-^Rekate: N; sra nova vojna de- ' i jih je bilo šele izvež- il)3 t h ^a poireoe civii- ''i je bilo treba za potrebe civil i^i .^^Preti in jih preuredi-' vojnih potreb- . Pošiljali smo vedno več lit oai, iji 'S' 13) Je v začetku povzro ^ !^Gjšnjo zmedo. Ta zme . glavnem odpravije- :ovg^.^^''aino več časa za po- k J ill pripravljanje na-»"• aa drugih potrebščin na-Jakom. in našim zavez- to potrebščine pravil in da v nekaterih 2 p'^erjanjem varčuje-ipoj^ °Sanii, ki so nam na zm' bodo za čim dalje PQjj,^j^^ovaIe za pričakova- ^Gsa zdaj potre-i kdaj prej. Naši *jo zavezniki potre- tg v ^®like količine mesa, K tisoč milijonov fun-prebivalstvo bi ga tevala, da hranimo tudi z drugimi predmeti, ki jih sedaj zame-tujemo. Staro železo je potrebno pri izdelavi tankov, ladij, topov itd. Industrija jekla je tako urejena, da rabi 50 odstotkov litega železa in 50 odstotkov starega železa za izdelovanje jekla, ki je temeljni material za izdelke, potrebne v moderni vojni. Druge važne kovine so baker, med, cink, aluminij in svinec. Teh kovin nimamo v zadostnih količinah v zalogi, pa so neobhodno potrebne pri izdelavi bomb, granat, nabojev, pušk, mitraljez, ladij, letal in finih mehanizmov velikih topov. Najbolj občutno pa je pomanjkanje gumija. Kraji, odkoder je prihajalo 97 odstotkov gumija, so zasedeni od Japoncev, in dokler jih ne prepodimo od tam, enostavno ne moremo dobiti gumija. Zato moramo zbirati stare gumijaste predmete, da se iz istih pridobljeni gumi j more ponovno po-i-abiti. Dalje naj se hranijo v kuhinji odpadle maščobe. Iz takih maščob se izdeluje glicerin, ki je potreben za izdelavo raz-treliv. Hranijo naj se tudi ne-porabne cunje, vreče in vrvi. Import surovin za iste nam je bil po večini odrezan, in potrebujejo se v delavnicah strojev in pri strojih samih. Ta material se tudi potrebuje za prevaža nje municije na veliko, za vreče za pesek in za insulacijo. — (Office of War Information, Washington, D. C.) f t ci" vi K i2 1« Us okrog 21 tisoč mi-untov, toda skupna za- se ceni le na 24 tisoč funtov. IC' % pr< ,1^ > ii ' 2aT razliko »ali. in potrebo bomo ioj^j'^i'^^^iiati s tem, da se bo ri8l(oj^° porabo določilo te-pol funta mesa za fjs 1 ^ količina mesa odgo- Neprestani boji v Jugoslaviji kolici Kupreša, poročajo, da so gerilci zrušili sovražno bombno letalo s streli iz navadnih pušk. Letalec je bil prisiljen pristati v "no man's land", med našimi in sovražnikovimi postojankami. Pod zaščito noči, se je gerilska četa prikradla do letala ter ga zapalila. , Boji v bližini Travnika in Bu-gojne, kjer je bila porušena e-lektrična centrala, še vedno trajajo. Sovražnik je imel velike izgube tudi v odseku Imotski-Livno. ^ Krdela prostovoljskih skupin, ki vodijo boje v okolici Siska so razprožila več manjših u-staških posadk. Med laškim vojaštvom se vidno širi maloduš-nost, vedno češče se pojavljajo nepokornost in prestopki vojaške discipline. Število dezerterjev vidno narašča. Prav posebno velika nezadovoljnost vlada v divizijah "Bergano", katere so pretrpele izredno težke izgube v bojih v Liki in Južni Dalmaciji. V Mostaru so Italijani pred kratkim ustrelili osem laških vojakov, ki so bili pobegnili med bitko. Na progi Sisak - Novska so svobodoborci vrgli iz tira vojaški vlak. V bližini Travnika in Bugojne se nadaljujejo srditi boji, v katerih je bil sovražnik znova prisiljen, da se umakne. V Novem Sadu je bilo 6 Madžarov zaradi stikov s srbskimi četniki obsojenih na smrt., Meč japonskega poveljnika ctiov, ki smo jo po-1 ^''^bljali v zadnjih de-bJ Angliji je dolo-funt mesa na te-^ Nemčiji 12 unč, " ®aino 5 unč. NapraiKi č.^ J dZ sočivja. ■;jli n fronti smo še ved-^ potratni s stvar- k in. morajo prispe- ^0 }f^-' je, da po- \() varčni s tem, kar pa, da zbiramo (te ^ j Stvari, katere smo ^ ,^e. ^^tavali kot nepo- 'c važne odpadke, zdaj zbirati in tq ^®®dajo kovine in gu-za enkrat. V bo- t'", »do ^asi odmerki mesa vi- o tega imamo za pre-iiihp /^zpolago mnogo pe- New York, 17. septembra (Iz raznih virov) — Po hudem porazu, ki 80 ga nemške čete doživele v bitki na Silnici, so se začeli nemški zavojevalci pripravljati na novo ofenzivo, ter so začeli dne 14. septembra prodirati iz Banja Luke v smeri proti Mrkonjič-Gradu. Gerilci niso mogli odbiti vseh napadov, ter so se umaknili iz Sitnice, katero so Nemci zasedli dne 5. septembra. S spretnim manevriranjem pa so naše čete uspele, da potisnejo nemške in ustaške oddelke zopet nazaj do Banja Luke. Sovražnik se je umaknil v velikem neredu in je izgubil na bojnem polju vehke količine vojnega materijala. Gerilci so kraj Sitnice zopet zasedli. Koncem avgusta se je boril večji oddelek liških svobodobor-cev proti laškim četam v bližini Udbine. Gerilci so pretrgali zvezo med laško kolono in nje- Na sliki je admiral G. W. Nimitz, ki drži v rokah meč ubitega japonskega poveljnika, ki je padel v bojih na Makin otoku, katerega so napadli naši marini. Društveni KOLEDAR ga delavskega doma na Waterloo Road. 31. novembra, sobota. — Društvo Sv. Anne, štev. 4, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 32. novembra, nedelja. — Slovenski odbor priredi prireditev za Rusko vojno pomoč v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. 26. novembra (Zahvalni dan), četrtek. — Socialistična "Zarja" — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 28. novembra, sobota. — Martha Washington, št. 38 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. novembra, sobota. — Betsy Ross, A. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 29. novembra, nedelja. — Klub Oreški — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 29. novembra, nedelja. — Cle-velandska federacija S. N. P. J. — Proslava 15-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. DECEMBER Mali oglasi Boring Mill delavci Izkušeni na velikih "horizontal" in "vertical" strojih Operatorji velikih s+rugalnikov Slab-Miller i delavci Plača na uro, "overtime" poleg; se mora predložiti dokaz ameriškega državljanstva; če ste uposlenl pri obra.iijnem delu, se ne priglasite. Well man Engineer ing 7000 CENTRAL ženska išče službo za hišna dela. — Plača po dogovoru. — Naslov se poizve v uradu tega lista. UCTOBER na 3. Paveliceve oblasti so zasledile v zagrebških šolah protifa šistično delovanje ter so aretirale veliko število uradnikov in dijakov, med katerimi so krožili lepaki. Iz Berna poročajo, da se Nemci in Bolgari pritožujejo, da so s'ovražna letala ponovno spuščala vojno opremo in letake u-pornemu jugoslovanskemu prebivalstvu, ki se zdaj nahaja pod bolgarsko "zaščito". Iz Londona poroča UP, da se na Balkanu na stotine bolgarskih domoljubov pridružuje čet-niški vojski generala Mihajlovi-ča in da se vidno* bliža splošna balkanska vstaja proti nemškemu in italijanskemu gospod-stvu. Upor bi bil imel izbruhniti šele pozimi, bo pa morda zaradi poslabšanega položaja na ruski fronti, izbruhnil že prej. Te vesti zatrjujejo, da uporniki do- %orda potreba zah- nim izhodiščem, nakar je itali- orožje iz Rusije s pomoč- jansko vrhovno poveljstvo na- letal, ki zalagajo svobodo-potilo, dne 26. avgusta, iz Go- j^Q^ce tudi s potrebno municijo spiča velika ojačenja v pomoč obkoljenim četam. Ličani pa so napadli ta ojačenja, ter jih po hudih spopadih prisilili, da se vrnejo nazaj. Italijani so izgubili 900 mrtvih in ranjenih. Dodatne vesti o borbah v o- oktobra, sobota. — Društvo "Složne sestre" S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 3, oktobra, sobota. — Banket in ples ob priliki pete obletnice otvoritve Slovenskega narodnega doma v Maple Heights, Ohio. 4. oktobra, nedelja. — Croatian Pioneers C. F. U. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 10. oktobra, sobota. — Plesna veselica društva "Collinwood-ske Slovenke" štev. 22 S. D. Z. v Slovenskem domu, na Holmes Ave. 10. oktobra, sobota. — S. S. P. Z. ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd. 10. oktobra, sobota. — Honor Guards of S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. oktobra, nedelja. — Koncert godbe Sv. Vida v Slovenskem narodnem domu, popoldne, — zvečer ples. 11. oktobra, nedelja. — Velika prireditev s programom v ko-. rist |)omoči za staro domovi-j no, se vrši v Slovenskem de-1 lavskem domu na Waterloo skem društvenem domu, Recher Ave. 31. oktobra, sobota. — Slovenska ženska zveza št. 41 ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Road. 31. oktobra, sobota. — Društvo sv. Katarine Z. S. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. YOUR DIME'S IN THE NAVY NOW! A So4^ stamp BOXS enough J STAMP A foeuoilto rrrrniT r , man<3-wars batTiefiag - /-W#—-----' . . . OR A LIFE R1M& A T>EMONSTWiort OP NAVAL USES Tott "TWS TOWEBFOL WEAPON BEVEIOPED by the civilians op yAMPRlCA A "DE^TRo/Efc To CKuiSe TOR, . (2 ONE H0UR,<--< V lOOCT War stamps amaC BOndS 8. ws.'VE jAVnurfnsG ]o m, rrHEi, i^OTianj/^^ SuyslHEAWBKv. iTbRtloW oroiiiffT/ \Tt> rsiSTtCTA IBlubSAckeT) )T=rom KieoRsl ipp THE wEAma) ilN "TOE PARy iNoKTH. f A ^500 Bo*)D 0*375 6 you) will bu/ TWO DEPTH BOMBS ••••AIAVBE _ THE LUCKy ONES TZ) PlfT A 5'UB HEllo M/fres! A9LH&P IN THE PEE.R l/75'"Boy5; \®OAfBS«/ Roat pod pdb.onWlrhrom % mddj^ lokalnega pomožnega odbora, « S. D. D. 11. oktobra, nedelja. — Vrtna veselica društva "Velebit" št. 544 S. N. P. J. na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 16. oktobra, petek. — Carniola Hive, No. 493 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 17. oktobra, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci štev. 1-4 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 18. oktobra, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" — jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 24. oktobra, solwta. — Carniola NOVEMBER 1. novembra, nedelja. — Glasbena Matica. — Opera in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 1. novembra, sobota — Društvo "Clairwoods" štev. 40 S. D, Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave, 7. novembra, sobota. — Društvo sv. Janeza Krstnika A. B< Z. — ples v avditoriju Slovenskega • delavskega doma na Waterloo Rd. 7. novembr#, sobota — Društvo "Vipavski raj", št. 312 S. N. P. J. priredi veselico v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 8. novembra, nedelja. — Dramski zbor "Abraševič" — Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. Društvo "Kras", štev. 8 S. D. Z., proslava 30-letnice ustanovitve društva v Slovenskem domu na Holmes Ave. ovembra, nedelja. — Običaj-1 na letna prireditev društva "V boj" št. 53 SNPJ v Slovenskem edlavskem domu, na Waterloo Rd. 14, novembra, sobota. —Društvo "Washington" št. 32 Za-padne Slovanske Zveze — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 14. novembra, sobota. — Društvo "Slovenec" štev. 1, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St- Clair Ave. 15. novembra, nedelja — Blaue Donau — Koncert in ples v avditoriji) Slovenskega nana St. Clair 5. decembra, sobota — Društvo Svobodomiselne Slovenke, št. 2, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 6. decembra, nedelja. — Croatian Pioneers C. F. U. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 6. decembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem " domu na Recher Ave. 12. decembra, sobota. — Društvo "Slovenske Sokolice, št. 442 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Sloveriske-ga narodnega doma, na St. Clair Avenue. 13. decembra, nedelja. — Cankarjeva Ustanova, Spominska obletnica smrti Ivana Cankarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 19. decembra, sobota. — Društvo "Comrades" No. 566 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 20. decembra, nedelja. — Slovenska Šola Slovenskega narodnega doma — Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 20. decembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor "škrjan-čki" priredi bo žičnico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 26. decembra, sobota. — Društvo "Spartans"■ S, N. P. J. — Plesna prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. decembra, nedelja. — American Jugoslav Veterans — prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 31. decembra, četrtek. — Silvestrov večer Slovenskega narodnega donia in Kluba društev Slovenskega narodnega doma v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. Hiša za eno družino v Collinwoodu je naprodaj. Ima 6 sob, garažo, lep lot. Cena samo $4,750. — Vprašajte pri M. PETROVIČE, 253 East 151st St., KEnmore 2641. imamo najnovejše slovenske in hrvatske plošče C-402—V zelenem gozdu, valček C-403—Pa na križ, pri en hiš. Vocal M-574—Ti plaviš zoro zlapno Vocal M-571—Kje so moje rožice Vocal SMERDA'S 5800 BROADWAY V zalogi imamo tudi mnogo drugih plošč na izbero L/BERTY lIMEfilCKS T&rd ~ was a l-eporter named Flyim, SFtio Bald [(Quote) The Axis can't win! Sui-e, we'll get Hitler's goat K we buy Bonds [[Unquote) And now is the tkne to begin! I Write Bitlev*« ddwm* by putting 10% of your in> Aome into War Stamp* axtd Bond« each pay am—he»8 Jwidl iBal W liocKH)! t«« t»bl95»6onftfl3 rt Anent» W one tirovž grem jaz." "Bom!" "Potlej počakaj gospoda in A smart strap fastens chin and they are padde fort _____ One steel helmet ' every time you fill a $5 ' you are buying protecU ^ American soldier. L , ten percent of your inC Bonds every pay day. jtecu";^ ^ Inves' j Dgjj, community Quota. reach it® Nl 0^ % ■VA Sko V. S. 7 r" ttiU'J Ameriški bombniki, tako zvane leteče trdnjave, so priredile ob belem dnevu 100 poletov nad Nemčijo in nad kraji, ki so po Nemčiji zasedani, ne da bi bilo pri tem izgubljeno eno samo ameriško letalo. Na sliki vidimo letalce poleg takega ogromnega bombnika. in grede v cerkev govor' se; Sti "emšii ""'or iio števil '8. d: "Ga je potipal! Sei«. vili Pa je menil, on, ne pride blizu bozJ , Nori Vršan! - Pa tali«« mi ima! Namesto, da bi P® šel na Višarje in. polen Materi Božji ^ ga je nagnal! Dedec ^ ' — Ga je potipal' ni boš obema posvetil v breg. Jaz pa bom-pohitel naprej!" "Prav!" Hlapec se ustavi pri obcestni hiši, ki nosi zdravnikovo tablo, in pozvoni. Klemen pa plane dalje, predivja vas in se ustavi pred farovžem, kjer gre par-krat globoko po sapo, potlej pa seže po kljuki, ne da bi trkal. "Oče!" se mu utrga hropeče iz ust, ko je v sobi in stoji tik pred župnikom, ki je stopil, da pogleda, kdo je pritekel. "Ihta nepočakanja!" šine iz župnika in se hoče razliti nad vstopivšegatoda preplah v Klemenovem obrazu ustavi izliv, ki se prevrže v vprašanje; "Kaj je očetu?" "Božje!" "Pa ti?" "Došel me je hlapec in mi povedal. On je pri zdravniku in vaju oba popelje in vama posveti." "Hudo?" "Peter plat, da govore!" "Koj! "Ne! njih!" pravi, da samo na eno so pri zavesti in da Počakaš?" Sam bom Hotr prej pri Iz mladega moža gori in ne utegne, da bi še poslušal, že je čez prag in hiti za Savo, ko župnik skliče mežnarjevega fanta In ko je nosil bolnemu Vršanu, je t'® J dico z belo hostijo skoro glasno govoril "Križani, Ti veš, .»ovr še vžgi, še udari, da s® vil in od bolečine vp% ne klecne na kolena i Previdnost! Le ga, Vr % 'v. ga, starega, da bo ^ « bo si dal dopovedati, da . že osmi križ in da j® _® , e ^ janka strašilo, spoini^ , ji . nič drugega kot užalJ® ^ ' samopriden! Le ; in če ni dovolj po eni P j f ri še po drugi, da bo spregledal. Mlademu bridkost kot pokoro gov in mlade žene. Io več po njem, da se prekmalu ne upeha zgodi tvoja volja, ^ ^ še meni križ naloži za bezdavost in puhlo se ne bom vtikal v TvOJ' nevredni . . ." ,, (Daije prihodi« , ¥ I I Y % I I ? ? $ ¥ Y Y T t Y % i I Y t % I Y Y :!: $ X I X Ako iščete delo? Ako išce+e delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO Y TEM DNEVNIKU IŠČEJO... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, do ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti .....m -vi ......', . "tVLt^ I iT •■"hI