x GOZDNA VEGETACIJA JERINSKIH TAL NA SLOVENSKEM KRASU Dr. Maks W rab e r (Ljubljana)* Uvod Vegetacija in tla sta 'zamotano sestavlijeni tvorbi , ki sta v svojem nastanku in razvoju med seboj tesno in neločljivo povezani. Njuna ,povezanost je vsestranska in sloni na vz ro čni odvisnosti od mnogih ekoloških činiteljev, ki neposredno ali posredno vplivajo' na vegetacijo in tla. Nekart:er.i činitdji vplivajO' lIla tla le posredno preko vegetacije, naspr.otno pa· tudi tla posredujejo vpliv nekaterih čin-iteljev na vegetacijo. Zato ima vegetac.vj3! veliiko indilkatorsko vrednost za odkrivanje in spoz- na-vanje talnih tipov, enako !pa tudi proučevanje tal v znatni meri pri5peva tk !bolj- šemu pgoče pro- učevati ip'osamez in ločeno , marveč ji'h pravilno dojemamo in ocenjujemo Ile s !kom- pleksno razisk,ovalno metodo, ·ki v zadostni meri, upošteva a1lri vsaj predyi'deva vse mo,žne povezave in medsebojne vpLive v smislu stopnjevanja, slabljenja ali izravna- vanja učinkovitosti raznih faktorjev ali nji.hoViih spletov. V razvoju vegetadje in tal , na~ ho v progresivni ali regresirvni smeri, vlada pr~enetljiva ,5lldadnost, k i je posledica razvojne vzporednosti in medsebojne odvisnosti obeh naifaVillih tvorb. Ta razvojna: zakonitost priha,ja do i'Zraza v ugotovitvi fitosociologov in pedologov, da ima VISaka rastlinSika z.družba svoj posehni .talni rUp (6, 7). Iz takšnega spoznanja izhaja naravna potreba po sodelovanju med fitosociolo- gijo in pedologi~o. Sodelovanje prinaša obojestramSko !korist ter bistveno pospešuje r""voj in napredek obeh mladih bioloških ved, ki jima .pra,v ožje sodelovanje daje silen zamah, odpira vedno· širše obzorje in odkriva vedno globlj e 'Po~lede. :Mimo teoretičnega pomena 'za razvoj znanosti pa i!ZVira iz sodelovanja med obema stro- kama tudi i,zredna. praJcti.čna korist, saj se na ta način ustvalrja trdna podlaga za zd'favo, prirodnim. pogojem ustrezno gospodarsko izkoriščanje proizvodnih površin. Takšno spoznanje mri je dalo p()IVod -za proučevanje vegetaci~e na kraški jerini al~ jerovici (terra rossa) kot posebnem talnem tipu, ki ima na področju 6lovenskega kraškega sv.eta precej om:ejeno raziŠ·irjenost. Rarziskovalno dolo se je uvedlo na istem področju Itrudi s pedološ'ke strani. KarkO'f v vseh drugih ,primerih, tako se je pokazalo .odelovanje med fi,tosociologijo in pedol<>gijo tudi tuka'j za plodno ,n koristno>. H . Vebters - R, Strnadova geološka ,karta Sl()ven* v merilu 1,200,000 je glede ra.zširjenosti kraške jeroy.ice precej pomanj'kl~i'Va in nezanesljiva. Po raz- . * Terensko proučevanje vegetacije se je vršilo spomladi 1955 s podporo Slov. akade- miJe znanos ti in umetnosti, razprava je bila izdelana v Biološkem inštitutu SAZU poleti 1955. Avtor j e predaval o tem v skrčenem obsegu na 1. kongresu Jugoslovanskega društ va za proučevanje zemljišča v septembru 1955 v Portorožu. 257 1 prostranjenosti posebnega vegetacijskega tipa, ki je vezan na jerovico, se je dala dognati vsaj približna razširjenost kraške jerine. Le-ta im-a !SVoje glavno področje na Spodnjem Krasu, in sic'er med DutovLjami, Tomajem, Križem, Sepuljami , Utov- Uami, Ka·zljami, Dohrav:ljami, Avberjem in Ponikvami. Drugi, predel jeru1&k i:h tal, nekoliko drugačen po strukturi ltal in tudi po vegetaciji , se raz.prositira o:krog Kobje glave, Toma'čevke , Komna in verjetno dalje na zahod do Kostanjevice in Opat- je.ga sela. PJii svojem delu sem se omejil v glavnem na gozd , ki je na krasu prav v pod- ročju jerovice sorazmerno še najbolj ohranjen tako po ,obsegu kakor tudi po kako- vosti. Vkljub dolgotrajnemu in močnemu gospodarskemu vplivu, ki jQo je izoblikoval v poseben t~p steljarjenega gozda (ste1jnika), je ta vegetacijska združba po svoj i floristični sestavi precej enotna 'in tipi čna 'kr predoču~e taLno, pogojen vegetacijski subklima!ks sred i Iklimallosne vegetacije na apnenčastih .kraških Heh. Fitosociološka in ekološka oznaka submediteranskega konstanjevo - gradnovega gozda Gla.'ma gozdna ozi'foma grm iščna združba našega ni~kega, polgolega kraškega področja je asociacija Čr Il ega ga bra z o j str ico (Seslerieto autumnalis - Ostryetum carp-ini/oliae Horvat 1950), ,ki je tako reknč istovetna s pojmom kra- škega goz.da ali grm.išča. Pokriva namreč največji del kraoške planote v nadmofiski višini od 200-300 m do 600-700 m, v ugodnih legah toplill in suhih pobočij pa sega mestoma celo do višine 800- 900 m. Predočuje za'ključmo klirnatično, rastlinsko združbo ali v.egetaci'jski ,klimaks omenjenega višin:skega pasu in je v veliki meri spremenjena v kmetijske tkulture ali pa degra:dir3ll1a v jalovo kameni<šče . Sredi te tipične polsredozemske vegetacije, ki je vezana na kamn.itno apnen- často podlago z bolj ali manj plitvimi in rahlimi rendzinast imi tlemi in ki jo sestavljajo v glavnem 'bazifilni in termofiino..Jk.serofilni, elementi, je vegetacija jerin- skiTI tal nekalk otok ali osredek s č i sto drugačno ekologijo, in seveda. tudi drugačno gospodat~o vrednostjo. Ta s u b med ite ran s k igO' z d d o'm a č ega k o - sta nja. in gra dna (Castaneeto - Qucrcetu.m sessili/101·ae subm~ditermneU1n Wrabe-r 1954) Inam reč porašča globoka, gosta, sveže-hladna, raza;pnjena iiovJ1ato~ glinasta tla kraške jerine na apnenčasti !podlagi, sestavljajo pa ga poveči1ni mezo- filno-higrofi!hni in acidofilni rastlinski elementi. Kostanj.evo-gradnova gozdna združ- ba je torej talno (edafsko) povzročen subklimak·s. Razvila se je v ,enakih splošnih podnebnih ra.zmerah kalkor združba črnega gabra z. oj strica, toda v bistveno raz- ličnih talnih razmerah. Seveda pa je združba kostanja in gradna zaradi svoje f osebne drevesne sestave rpo svoje spremenila podnebje v malem (miJkmklimo), ki se m·o'čno ra z.l i'kuje od mi'krokli1ne klirna'ksne združ:be č rnega gabra z ojstri<:o. V ipr- vo~nem stanju nedegrad'iramega gozda je bi,l mezofilno'-h~grofi'lni značaj kost3l11jevo'- gradnove združbe brez dvoma še bolj poudarjen zaradi svojevrstne mikroklime mogočnega gozda z gosto i.n hladno senco, poraščajočega mnogo ve'čje površine kakor da.nda'l1es. Veli'ka razkosanost tega gozdnega t~pa. čigar boga1tol zemljišče j e v veii'ki meri spremenjen(} v Ikmetijske površine, 'zlasti vtnograde in njive, dalje precejšnja razredč,enost njegovih sestojev ter skoraj popolno uni 'čenje podstojm:ga sloja drevja iin grmovja po ,ste1jarjenju zmanjšujejo vpliv mikroklime in stopnju- jejO' vpliiV ma:krdklime, :ki se z napredujočim drobljenjem in red čen.jem gozdar vedno· bO'lj uvelja~llja. Vpliv splošnega 'podnebja priha.ja seveda na vzpetinah in v j'užni,h legah močneje do, izraza' kak:or v severnih legah, po Z<.'lravni'Ca'h in kotanjah ('V rta-čah). K splošni ekološki karakteristiki kostanjevo-gradnovega gozda je treba dodati , da leži njegovareal v nadmorski višini 250-350 m ter da je talni relief valovito 258 razgiban med zaravnicami, kotanj ami in zložnimi grebeni, dosegajoč povprečen nagib od 10° do 20°, v skrajnosti do 30°. - Fiziognomska podoba gozda je zelo enotna. Ustvarja videz enornerne, ponekod skoraj enodobne, redkeje nepravi lne prebiraine strukture. Drevesni sloj , povečini panjevskega porekla, ima precej ena- komeren sklep krošenj 0,7- 0,8, redko manj ali več. Podstojni drevesni in grmovni sloj je navadno slabo razvit, včasih sploh manjka. Tla so zaradi zadostnega osvetljenja porasla z bujnim zeliščnim sloj em. Takšno strukturo gozda je ustva- rilo redno steljarjenje (košnja in grabljanj e stelje). V redkih primerih, kjer se malo ali nič ne steljari, dobiva gozd prebiraini značaj z dobro razvitim podrast jem in s polno sklenjenost jo krošenj (0,9-1). Ekološko zanimi va in gospodarsko važna je ugotovitev, da se področje ko- stanj evo-gradnovega gozda na jerovici krije s področjem, kjer uspeva slovi to vi no krašk i teran. To zanimivo dej stvo smo dognali že v zvezi s proučevanjem ekologije in razširjonosN doma'Čega kostanja v Sloveni~i (15). Doma'či ,ni imenujejo ponekod zemljo, kjer raste kraški teran, kremenico, ker je mestoma bogato pomešana s kremenastim drobirjem (rožencem). O sestavi in strukturi jerovice bodo govorili pedologi , moja naloga pa je, da opišem gozdni vegetacijski tip , ki je tako značilen za jerovico. Analiza florističnega inventarja v submediteranskem kostanjevo-gradnovem gozdu, sloneč na 8 fitosocioloških popisih in mnogih flori stičnih zapiskih, podaja na.slednjo sliko. Rastline te asociacije pripadajo trem fiotosocio loškim redovom: red u d o 'b o v o - gra dno v i h g o z' d o v (Quercetalia roboris-sessiliflorae Ti.ix. 193 1), red u b u k o v i h g o z d o v (Fagetalia silv.ticae Pawlowski 1928) in red upu h avč evi h g o z d o v (Quercetalia pubescentis Br. - BI. [1931] 1932). Po števi lu, količini in življ enjski sil i prevladujejo elementi iz reda dobovo- gradnovih gozdov, po svoji ekologiji mezofilni in acidofilni. Glavni graditelj (edi- filkator) asociacije domačega kostanja in gradna je gra den (Quercus sessiliflora), ki navadno absolutno .prevladuje. Redno ga spremlja dom a č ik o s ta nj (Casla- nea saliva), ·kl ponekod pod gospodarS'kim vplivom relativno, ali ceJo abscrlut'l1o pre- vladuje, grade·č bolj a,li manj čiste Ikostanjeve gaje (Z1.ab dolina pri Avberju, Dobravlje, Brdce pri Dutovljah itd.), katerih f!oristi.čna sestava pa se ne raz li,kuje bistvono od normalnega tipa. Graden dosega povprečno višino 18- 22 m, lahko pa presega tudi. 25 m. Kosl:aalj ,po višini nekoliko zaostaja za gradnom (15-18 ml, pre- sega pa ga po debeJini. Stari kostanji rS prsni1m premerom 1-2 ru nisO' bili redkost, v zadnjih desetletjih pa so jih posekali za tarrins;ko industr ijo. Za'dnja leta ocostanj hudo mučUlj .e kostanjev rak (endotioza), rki se nezadržno širi in grozi do konca uni- č i·tj to gospodarsko tarkO' važno drevo. Obe glavni drevosni vrsti se prirodno dobro pomlarj lllj eta, kostanj proovsem iz panja. Od ostalih drevesnlh vrst se pojavija'jo poredkoma puhavec (Querclls /mbe- sans) , cer (Qu. cerris), mali jesen (Fraxinus ornus), beli gaber (Car/Jinlls betulus), vdelistna lipa (Tilia grandifolia.), tešnja (Pnmlls avill1n), klen (A cer campestre), brek (Sorbus torminal'is). lesnika (Malus silveslris), div ja l1I'uŠlka (Pirlls communis), ostrolistni j3IVor (Acer platanoides), v močneje IPreredčene sestoje pa Vidira robinija (Robinia pseudoacaci(c). - Puhavec in mali jeson sta navadno> dokaz manj globokih tal ter napo>vedujeta rahel prehod v klimaksno· zdru.žbo, črnega gabra z ojstr ica. - Beli gaber se rad pojavlja zlasti po globljih, hladnejših jamah (vrtačah), kjer po- staja .mestoma celo obilen, naJk.alZlIIjo č prehod v su.bmeditera11ski gozd gra:dna in belega gabra (Carpineto-Quercelum submedilerraneum ). tkil je prav ta·ko sLUbklimak'sna združba. - Cer nakazuje navadno hujšo stopnjOo tal'l1e degradaci~e , domnevamo pa, da 'predočuje krajevno celo posebno subasociacijo. 259 V !pičlo razvitelTh grmovnem sloju srečujemo raz'en pomla-dka že omenjenih dre- vesnih vr~t ,še lesko> (CiJrylus avellana), svib (Cornus sanguinea), navadni brin (Juni- fJerlls communis), bdiI trn (Crataeglts monogY71a), brš~ja;n (Hedera helix), čistilno krhliko (Rhamnus cathartica), navaJdn" 'kphliko (Rk. fTangula), eVr<>psko trdolesko (Euonymus europaea), trepetliilm (Pofmlus tremula), rkovaČ:niik (Lonicera caprifoliu1n .l. Naj večj ir ·delež v rgrmuvju rima navadnO' mali jesen. - Pomarrrj'kanje polnilnega in var.ovarlnoga gr.movnega sloja povzroča po eni' strani! izsuševanje tal po soncu in vetru ter zatrav.ljenost, po drllJgi stranil pa' slarbšo rast drevja ter niegovO' manjšo biolo~ko in tehnoloŠlko vrednost. Zel i!ŠČ!ni '5·loj je a:a,radi ohilrne'ga priliva svet,lobe vedno buj no. ra-zvilt, pdkrirvajoč vselej nad ,polovico talnega površja (50-90%). V njem prevladu~ej o acidofiIne ra5turne. Tudi v mahovnem \Sloju, Iki pokriva' poY\preČJ1o 10-30% tal, odločno pre- y;lard.udejo acidofilni elementi. . Zaradi posebnih mHccr-oklima6čnih (več sonce, vlage in hladu) ill1 edafičnih ra;zmer (sveža in hla:dna tla) najdejo v kostanjevo-gradnovem gozdu eksistenčne pogoje ltu.dir mnogi· manj dbčuJtl'j irvj elementi iz :lIv'eze buikovih gozdov (Fagetalia sil- vaticae), ipf,ooV1sern bazifillno-nevtrofillI1a in slaJbo acidofilna zelišča. in ne:ka~ mahov. Spri'Čo dejstva, da je z'druzha domačega kostanja in gradna nekak osredek (enkila.va) na področju klimalksnega gozda puhavca bn č-rnega galbra (Quel'cetalia /JUbescentis) in da pro1.""injajor areal kraške j'ero,vke otO'k1o in pa50vi plitvih rendzi- na5tih otal , je razumJji,vo, da vdirajo termofilno-heliofiJni in lbazifilno-nevtrofi1ni elementi klimaksne rzdružbe v kostanjevo-gradnov gozd, naseljujoč v njettn pred- vsem 5vetlejša ~ta in manj globoka tla. 'Klasifikacija fIorističnega inventarja V naslednji preglednici tpodajamo' floristi'čni inventar submecliteraruke združbe domačega kostanja' in -gradna. Rastline 50' raoz;porejene po pripadnosti trem fi to- sociološkim redom, v mejah reda pa se razvrščaj ,o po stopnji -stalnosti (konstantno- st i) od 1-8 (gled,e na 8 fitosocioloških popisov). 1. R e cl cl- o' b o· y o - gra cl n o v ·i h g oo z cl o v (Quercetalia roboris-sessiliflorae Tiix. 1931): Quercus sessiliflora (8) Castanea sativa (8) Hieracium ltmbellatum (8) Genista tinetoria (8) Carex pilulifera (8) PatentiIla ereeta (8) ThuicZium de/icalulum (8) Calluna vulgaris (7) f Cylisus hirml"s (7) Serratula tinctoria (7) Dicranum scoparium (7) Hieracium mUrOTU1ll (6) Genista germanica (6) Genista sagittalis (6) Cytislls nigricans (6) Hypochoeris maculata (6) Hy/mllm cupressiforme (6) 260 MelmnpYTllm vulgatum (5) Erica carnea (5) Molinia arundinacea (5) Calamagrostis arundinacea (5 ) Lllzula campestris (5) Stachys officinalis (5) PolytTichum attenuatum (5) LellcobTyum glallcum (5) Festuca heterophylla (4) Hieracium vulgatum (4) Poly,pocZium vulgaTe (4) Phyteuma Zahlb1'1lckneTi e3) Genista pilosa (3) Veronica officinalis (3) Chrysanthemmn corymbosum (3) Catharinaea undulata (3) Hylocomium triquetrum (3) Lu,zu,la nemorosa (2) Orchis mawlata (2) Antennaria dioica (2) Populus tremula (2) Seleropodium purum (2) Rhamnus Irangula (1) II. Red b"kovi·h gozdo v Carpinus betulm (7) Crataegus monogyna (7) Prullus avium (6) Corylus avelIana (6) Hedera helix (6) Anemone nemoroSa (6) Viola silvestris (6) Acer campestre (5) Cornus sanguinea (5) Primula vulgaris (5)- Hellebarus v iridis (5) Galium vernum (4) Poa ,,,moralis (4) Polygonatum multillorum (4) Eltrrhynchium striatum (4) Symphytum tuberosum (3) Lonicera capriloliu:m (2) Rhamnus cathartica (2) Rosa arvensis (2) Galium silvaticum (2) Hacquetia epipactis (2) Lathyrus montanus (1) Pteridium aquilinum (1) Erythroni'U1n dens canis (1) Deschmnpsia Ilexuosa (1) Lycopodiu1n complanatum (1) Hypnum Schreberi (1) (Fagetalia silvaticae Pawlow.ki 1928): Campanula trachelium (2) Sai via glutinosa (2) Pirus communis (1) Malus silvestris (1) Acer platanoides (1) Euonymus ellropaea. (1) Asarum europaeum (l) Ranunculus lanuginosus (1) LathyrllS vernus (1) Gellm urbanum ~ 1) Prenanthes pur/mrea (1) Scrophularia nodosa (1) Cardamine impatiens (1) Aegopodium podagraria (1) Glechoma hiTJutum (1) Crocus neapolitanus '(1) Lamium .. orvala (1) Brachypodium silvaticum (1) Heraeleum sPhondylium (1) Carex IJilosa (1) III. R e rl ,p uha v čev. h g o z cl o v (Quercetalia pubescentis Br.-Bl. JI 93 lj 1932): Fraxinus ornus (8) Convallaria majalis (8) Melittis melissophyllum (7) Sesleria autumnalis (7) Lathyr1lS niger (6) PotentiUa alba (6) Euplwrbia angulata (5) Quercus cerris (4) Pinus nigra (4) Ferrulago galbanilera (4) Geranium sanguineum (3) Cephalanthera rubra (3) Tilia grandilolia (2) Sorbus torminalis (2) T ellcriU1n chamaedrys (2) Quercus pubescens (1) E von ymus ven ucosa (1) Laburnum anagyroides (1) Mercuria lis ovata (1) Asparagus tenuilolius (1) Anthericum ramoS'um ( 1) Brachypodiwn pinnatum (1) Iris graminea (1) Polygonatum olficinale (1) Paeonia .peregrina (1) Aristolochia paUida (1) Carex montana (1) Po tej fitosociološkil IklalS ifikaci~ i ip ri!pada redu do'bo,vo-graa.novih gozdov 46 rastlinsk!ih VTst s skupno Diwzočnostjo (frokvenco) 210, redu hukovih g02Jdov 41 vrst s ~no navzočnostjo 115 in redu rpuhavčevih gozdo,v 27 vrst s' skupno navzočnostio 83. Zgovomej,e kakor število vrst priča o fi,tosociološki pripadnosti n~iho.va skupna 261 navzočnost. 2i'Vlje.njska sila (vitalnos t) in koli,činska unelež,ba (abundanca) rastlin iz naštetih s1rupin to pripadnost še podkrepljujeta. - Pomladansko reso (Erica carnea), ki rpri'Pada zvezi borovih gozdov s pomladansko resol (Pineto-Ericion Br.-Bl. 1939) in ipo nj ej redu smrekovilh go'zdov (Vaccinio-Piceetalia Br.-Bl. 1939), -Smo pri- šteli redu dobovo-gradnovih gozdov, 'V Ikatera se teri-torialno najnaravneje vključuje po svoji ekologi ji V okviru združ.be kostanja in gradna igra važno diferencia,Ino vlogo. - Orni bor (Pinus nigra) se pojavlja samo subspontano. Kot lok aIn o zna čil n e za submediteranSko asociacije domačega kostanja in gradna (Castaneelo-Quercetll71l sessiliflorae subl1zediterrall eum) veljajo začasno teJe vrsbe: Castanea., sativa Gen.ista germanica Genista tinctoria Genista pilosa Hieraciu7n mUformn Hieracium umbellatll1n Hieracium vulgatum Serratula tinctoria Calamagrostis arundinacea Mela-m/Jyr1l1n vulgatmn Phyteuma Zahlbr1lckneri LyCOfJodium comfJlanatwn Lathyr1ls montanIls Luzula camfJestris Lllzula nemo rosa T Imidittm delicat'Ulu7n E1·ythronium e1ens canis (r) Združba submed.i,terans·kega 'k,ostanjevo-gradnoyega gozda je POI tej razčlenitvi flori.sti.ono in ekološko dovolj osamostaljena in j asno opredelj ena nasproti ostalim združbam slovenskega submeditera'.l1skega področja. Po sorodnosti se naj'boi j pribli- žuje submediteranskemu gozdu gradna in belega ga:bra. (Car/Jineto-Qllercetlim tessili- {lorae submetiiterranellln Wraber 1954), Id se !po~avlja na f1i~ni rpo'dla,gil Slovenskega Primorja (Vipavska dolina, Br_kini ), fragmentarno pa< .ie razvita. tudi po večjih roctinah (depresiljah) na al'nenčasti podlagi, d