GLEDALIŠKI LIST
Narodnega gledališča v Ljubljani
1937-38
UREDNIK: M. BRAVNIČAR
BERNARD GRUN:
13 MADAME SANS GENE
KOMEDIJA Z GODBO V TREH DEJANJIH
Din 2‘50
Izhaja za vsako premijero
\
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
1937/38 ŠTEV. 13	OPERA	urednik: m. bravniCar
BERNARD GRUEN:
MADAME SANS GENE
PREMIERA 23. APRILA 1938
______________________________
Skladatelj Bernard Griin se je našemu občinstvu predstavil že v začetku lanske sezone z opereto »Dvojno knjigovodstvo«. Značilnost imenovane operete je bila v besedilu, ki se je razlikovalo od drugih sorodnih odrskih stvari po tem, da libreto ni bil »operetni«, temveč je bil »popolnoma urejena komedija, ki bi se lahko mirno in z uspehom igrala v dramskih hišah«, kakor je ob njeni ljubljanski premieri napisal Ost. Nekaj sličnega je z »Madame Sans Gene«, le z razliko, da se je ta komedija z uspehom že igrala v dramskih hišah 50 let, predno jo je Bernard Griin izbral za besedilo svojega najnovejšega odrskega dela. Pri obeh Griinovih stvareh z veseljem ugotavljamo izbirčnost za literarno vredne tvorbe, ki dvigajo njegova dela nad povprečno črto operetnega okusa. Z »Madame Sans Gene« si je izbral preizkušeno odrsko delo znamenitega francoskega komediografa Victoriena Sardou-a (1831 —1908), avtorja mnogih dram in komedij, med katere spada tudi »La Tosca«, ki je bila pozneje predelana za libreto Puccinijeve opere. Bernardu Griinu je priredil »Madame Sans Gene« Hans Weigel in jo nazval »komedija
Mi
z glasbo«. Avtorja sta se izognila oznaki »opereta«, ker Griinova in Weiglova »Madame Sans Gene« nima vseh bistvenih operetnih sestavin in tudi libreto ni zgrajen po običajnih pravilih operetne tehnike. Sicer se še nikomur ni posrečilo podati neoporečne defi-
GA. ŠTEFKA POLIČEV A ima v »Madame Sans Gene«• naslovno vlogo.
nicije o opereti, toda vsak njen povprečni poznavalec ve, da so njeni bistveni rekviziti pesmi in plesi, raztroseni med besedilo, ne da bi bili vstopi teh plesov in pesmi vedno nujni z ozirom na dramatsko dogajanje. V »Madame Sans Gene« plesov sploh ni, pesmi in kupleti pa vršijo nalogo glasbenih monologov in dialogov, ki vežejo besedilo posameznih prizorov. Oznaka »komedija z glasbo« je za to
146
vrsto tvorbe edino umestna, posebno ker ima z običajno opereto oblikovno, glasbeno in vsebinsko le malo skupnega.
Dejanje »Madame Sans Gene« se godi v Parizu, na dan naskoka na Bastillo, torej v začetku revolucije 10. avgusta 1792 in na gradu Compiegne 11. septembra 1811. V glasbeno delo je vpletena himna francoskih revolucionarjev »Marseillaise«, ki jo je mimogrede povedano zložil Rouget de Lisle. Kupleti in pesmi se naslanjajo slogovno na klasično opereto, prav kakor tudi melodramatična glasba in reci-tativni odlomki te komedije z glasbo.
»Madame Sans Gene« prihaja v naš operetni spored kot prijetna sprememba po dolgi vrsti revialnih operet, ki so šle preko desk našega odra. Upamo, da bodo te spremembe veseli vsi ljubitelji ljubljanske operete.
Fouchejev kuplet
Jaz sem neustrašen komplotnik, le tega ne vem čigav.
Jaz sem neusmiljen nasprotnik, res še ne vem čigav.
Jaz sem neugnan vojskovalec, ne vem pa še jasno, s kom.
Zato sem zmer zmagovalec, malo mi je mar, nad kom!
Moj fini nos je skoz in skoz polit’ki kos To ni problem.
Ni mar mi za stranko, ker to je natanko kot sam lezti v zanko.
Jaz vanjo ne grem!
K,aj čast, •— beraška halja!
147
Uspeh jc ideal!
Če treba sem za to: Bog živi kralja, če treba pa: živi naj drhal!
Danes dem: naš kralj je končal, jutri pa: naš kralj ima prav!
Danes dem: kraljestvo naj gre, jutri pa: zvestoba nad vse!
Danes dem: zavlada naj meščan, jutri pa: meščan, to je falot!
Danes dem: umrje naj tiran, jutri pa: rešitev je despot!
Jaz z močnejšim le korakom redno,
zdaj z gospodom, jutri s hlapcem iščem zvez!
Moško sicer ni, zato pa vredno,
oni, ki ima zadnji Prav, ta ima prav zares!
Danes dem: naš kralj naj živi!
Jutri pa: njegove krvi!
Danes dem: za prestol grem v smrt, jutri pa: trinog naš je strt!
Danes dem: prišel je dan za nas, jutri pa: zastavi stari čast!
Danes dem: pozdravljen novi čas, jutri pa: le kralju gre oblast!
Moj fini nos je skoz in skoz polit’ki kos.
Danes dem, jutri pa ...
Grmeči naš vive!« .
Grmeči naš fej, vive, fej . ..
148
Katarinin šanson
Saj tam ni kaj videt, le ljudstva brez kraja, kaj takega ne še kot zdaj se dogaja.
Na vsakem voglu in vsak korak mi zakliče kedo: punca, tam je vrag. Streljanje! Deklina ostani doma!
A jaz naprej kot pot me pel ja.
Tedaj trop Marsejcev zastavi mi pot in eden polnag, bradat, fest patron vpraša: hej, kam?
Za nosom, gospod! Pa zgrabi me, dvigne, Madame, pardon!
Poljubi me vrag in da me sosedu, ta drugemu in tako dalje po redu,
<az vpijem, a kaj je to mar svojati, in šele, ko je vsak med soldati cmoknil pošteno me na obraz, so me pustili spet iz rok.
Minilo je. Zahvaljen, o Bog.
K’tera druga ne bi prestala kot jaz.
Sicer niso bili preveč comme il faut.
A jaz na te šale ne gledam strogo. Vsakdo dobro ve, kdor me pozna, nisem kakšna gnadljiva gospa.
Drzna sem in glasna, kaj mi mar ves svet, in moj jezik zmeraj je nared.
Brzdati se, — le čemu, zakaj?
Vse kar v brk, tak pač je moj značaj.
Sans Gene, zmeraj Sans Gene.
Kaj ženiram ali ciram naj se jaz!
Sans Gene, zmeraj Sans Gene,
zmeraj vse, kar mislim, ti povem v obraz.
Saj vse norme so in forme
149
nepotreben le balast.
Jaz kar mirno, brezobzirno rečem, kar ne gre mi v slast!
Sans Gene, zmeraj Sans Gene!
Mene učiti, prevzgojiti, težka stvar!
Ostanem zmeraj Sans Gene,
taka sem, gospoda moja,
taka sem, gospoda moja, kaj mi mar!
V	mesto sem prišla dekle mlado, rada sem se učila in lahko!
Kot bi trenil, ves sem znala posel naš, s čim perilo beliš, blesk mu daš.
In skrivnosti te obrti vse, a držati jezik, tega ne!
Sans Gene, zmeraj Sans Gene!
Mene učiti, prevzgojiti, težka stvar!
Ostanem zmeraj Sans Gene,
taka sem, gospoda moja,
taka sem, gospoda moja, kaj m1 mar!
Prišla sem na ples, ljudi brez števila.
Takoj sem dekleta v tej gneči zgubila.
In že me nekdo okrog pasa je zgrabil, ne da bi me prosil, vljudno povabil. Zavpijem: stoj! Ta možak pa v smeh!
Rečem mu: pes, on meni: gos!
Nenadoma pa pade na nos, ker Lefebvre ga precej je imel na tleh, in pravi: smem prosit? — kot kak odličnjak. Plesala sva. To bil je prvi korak.
Tega je šest tednov in odslej svet je ves drugačen kakor prej.
Ah, besede nove vame so prišle, te besede so: jaz ljubim te!
Ko mi jih je rekel tisti čas —■
mi zastal je v prsih dih in glas!
Več nisem bila San Gene, cirala, ženirala sem se na moč.
Več nisem bila San Gene,
stala brez besed sem, vsa zardevajoč, —
In zdaj vem, da so trenutki, ko vsak človek onemi, ker tedaj beseda vsaka napačno, krivo zveni.
Sans Gene, zmeraj Sans Gene, bodi zmeraj živ, nebrzdan, neugnan!
Enkrat pa prav nič Sans Gene, toda to bo morda tvoj najlepši dan!
Letno poročilo o sezoni 1936-37
OPERA
a) Ravnatelj opere: Polič Mirko, V.
b) Kapelniki: Neffat Anton, VIII; Štritof Niko, VIII; dr. Švara Danilo; Žebre Demetrij (korepetitor).
c) Solisti: Banovec Svetozar, IX; Gavella-Gjungjenac Zlata, VII; Gostič Josip, X; Marčec Štefan, VII/1; Peček Bojan, Vl/i; Polič Štefanija, VII; Primožič Robert, VI; Ribič Ivanka, VIII/t, prof. Šest Osip, VI; Štagljar Mila, X/2; Zupan Drago, VII; Franci Ivan, Gorski Ivan, Janko Vekoslav, Kolacio Aleksander, Oljdekop Olga, Župevc Zvonimira. — Bernot-Golob Franja, Kreft-Špan Nuša (dodeljeni v službovanje). Betetto Julij in Petrovčič Tone stalna gosta.
č) Orkester: Vijolina I.: Trost Ivan, koncertni mojster, VII; Jeraj Karel, namestnik koncertnega mojstra. Holler Blanda, Marin Slavko, Stanič Franc, Vekjet Marcel. Vijolina II.: Bravničar Matija, IX/i; Jermol Albert, Lubec Roza, Zupančič Josip (X/2). Vijola: Šušteršič Vinko, X/1; Bajda Ivan, IX/1; Ivančič Avgust.
1 J1
Čelo: Miiller Gustav, Comelli Ludvik. Kontrabas: Medved Jakob, X/1; Godina Pavel. Flavta: Korošec Slavko, Drapal Silvester. Oboa: Mascher Hugo, Flego Branko. Klarinet: Laun Vaclav, Gregorc Janko. Fagot: Pokorny Josip, Hauck Viljem. (Po odhodu Haucka Turšič Ivan.) Rog: Moravec Feliks, Hafner Ivan (X), Ušak-Capponi Franc, Dolinar Franc (IX). Trobenta: Hossner Josip, Juvan Tomaž (pripr. X.), Pajk Josip. Pozavna: Karaš Franc, Pegan Leander, Klier Anton. Tuba: Wohlfart Žiga. Tolkala: Ko-čovski Bogomil. Harfa: Doubravska Dulka.
d) Zbor: Appeltauer Josipina, IX/I, Bekš Zorko, IX/i, Jelnikar Franc, IX/i, Ivanuša Luiza, IX/i, Marolt Franc, IX/1, Mau-zer Helena, IX i, Mencin Ivan, IX/i, Mencin Marija, IX/i, Mišič Marija, X/1, Nerat Angela X/1, Perko Anton, X/1, Povše Radko X/1, Ribič Avgust, X/i, Rus Josip, X/2, Strniša Karolina, X/i, Škrjanc Pavla, X/1. Arčon Arnold, Buh Angela, Cankar Ivana, Česnik Stane, Hauck-Gerlovič Zofija, Hvastja Franc, Kristančič Marjan, Lesjak Ivan, Medvešček Magda, Miiller Elza, Rupnik Leopoldina, Rus Marija, Sekula Alojzij, Simončič Maks, Škabar Milko, Škele Ruža, Štular Joško.
e) Balet: Mohar Erna, X/2, Golovin Peter, baletni mojster, Adamovič-Japelj Silva, Brcar Albina, Brcar Rezi, Bedrač Ada, Bravničar-Pavšič Gizela, Čarman Franc, Kiirbos Fani, Petan Marijana, Remškar Marta, Skala Greta, Smerkolj Vali.
f) Arhivar: Sirnik Vinko, IX/i.
g) Inspicijenta: Frelih Emil, Ocvirk Zdravko.
h) Š e p e t a 1 e c : Drenovec Josip.
i) Rekviziter: Kosec Filip, zvan. II.
j) Tehnično osobje: gledališki mojster Leben Franc, X/1; frizerja: Jakel Alojzij, Koder Roza, zvan. I.; električarja: Kastelic Josip, služitelj II/3; Rižnar Ivan. Kurjač: Hartman Ivan, služ. II/v Dekoraterji: Cesar Franc, Kuclar Ivan, Logar Jernej, služ. II/3, Sever Alojzij, Vrhovnik Ignacij, Vouk Lado, Wohlmuth Ludvik, Tilinger Ignac, Tinta Anton, služ. II/3; nočni čuvaj Pirjevec Ma-
IS*
tija. Snažilke: Videmšek Antonija, služ. II/3, Pogačar Kristina, Teršek Alojzija.
k) Sluge: Pritekelj Blaž, služ. II/3, Vodišek Anton.
GLEDALIŠKI ATELJEJI:
a) i n s c e n a t o r in scenograf: ing. arch. Franz Ernest.
b) Šef-lasuljar: Navinšek Emil.
c) Krojačnica: Habič Marija, služ. II-3, Hrovat Josip, X, Pirman Ana, zvan. II., Pokorny Marija, Hočevar Elza, Stanič Julija, služ. II-3, Remškar Franc, Stanič Franc, Novak Josip, Novak Stana (garderoberna večerna pomočnica).
č) S 1 i k a r n a : Skružny Vaclav, šef slikarne, Magolič Ludvik, X'i, slikar, Skružny Ladislav, pripravnik, Smrekar Rudolf, slu-žitelj.
d) Mizama: Kralj Anton, X/i, Vene Alojzij, zvan. II., Zajc Franc.
DELOVANJE OPERE
Operna sezona se je začela dne 30. septembra 1936. Tekom meseca septembra, predvsem za časa jesenske velesejemske razstave, je bilo odigranih več opernih in operetnih del.
V	celoti je dala opera v sezoni 1936/37 29 raznih predstav, in sicer 20 oper (med temi dve deli na en večer), 9 operet in 1 baletni večer.
Po narodnosti skladateljev je bilo v opernem repertoarju 7 slovanskih (1 slovensko, 1 srbohrvatsko, 1 bolgarsko, 2 češki in 2 ruski deli), 2 francoski in 11 italijanskih del. V opereti smo imeli šest slovanskih del (1 srbohrvatsko in 5 čeških) ter 3 nemška dela. Baletni večer se je izvajal na glasbo raznih skladateljev.
Slovanska dela so se uprizorila 44 krat (slovenska 6 krat, srbo-hrvatska 12 krat, bolgarska 4 krat, češka 11 krat, ruska n krat), francoski deli sta bili peti 9 krat, italijanska 78 krat. V opereti: slovanska 60 krat (srbohrvatsko 2 krat, češka 58 krat), nemška 3okrat. Baletni večer je imel 6 predstav.
J 53
Pregled izvajanih del v operni sezoni 1936-3
Štev. predst.		ON OC 1^ 'O CO 0 t#- r> »ri H COW>vO<MCOvOt*-v£> GOGCOSCNCMCOCOCOO H rH 1—1 r—< CN rH yH —*	f-H CO c*
Kapelnik režiser		Stritof-Štritof Neffat-Zupan Štritof-Kreft Polič-Polič Švara-Polič Švara-Šest Neffat-Šest Stritof-Štritof Polič-Šest Štritof-Štritof Švara-Šest Švara-Šest Polič-Debevec Neffat-Šest Štritof-Štritof Polič-Švara-Golovin Štritof-Šest Švara-Šest Polič-Neff at-Zebre-Šest Švara-Balatkova Žebre-Šest Štritof-Štritof Žebre-Zupan Švara-Zupan Sušteršič-Žebre-Zupan Neffat-Balatkova Zebre-Šest Zebre-Šest Švara-Froman	
Dan predstave	repriz.	3. IX. 6. !X. 10.	IX. 12.	IX. 19. IX. 13.	XII. 9.1. 21.11, 11.X 22. XI. 29. XI. 1.1.	
	nova j repriza |	18. X. 1. XI. 28. XI. 5. XII. 20. II. 9. VI. 25. XII.	
	prem.	30. IX. 7. XI. 4.	III. 21. IV. 15. V. 5.	IX. 17. IX. 12.1. l.V. 6.	II.	
Naslov dela		Madame Butterfly Seviljski brivec T raviata Lucia di Lammermoor T rubadur Matija Gubec Ples v maskah Hoffmannove pripov. Botra smrt La Boheme Cavalleria rusticana Glumači Aida Hovanščina Pikova dama Manon Ero z onega sveta Plamen Car Kolojan Prodana nevesta Pod to goro zeleno Dvojno knjigovodstvo Vesela vdova Kaj dela Andula Mala Floramy Pri treh mladenkah Sveti Anton Navihanka Veseli studenček Baletni večer	
Skladatelj		Puccini Kossini Verdi Donizzetti Verdi Savin Verdi Offenbacn Karel Puccini Mascagni Leoncavallo Verdi Musorgski Čajkovski Massenet Gotovac Respighi Vladigerov Smetana Beneš Griin Lehar Beneš Tijardovic Berthe Beneš Beneš Jankovec Razni	
4J >C/">		t-h cn co m vo oo on o *—«c* co m vo t> 00 on r- 1-1 cn co ^ v> v© r>* oo on r-« T-* tH vH *—< y—* r—« " r—* T—< *-* (M	
154
V	sezoni je bilo 10 premijer (5 opernih, 4 operetne in 1 baletna-), dalje 7 novih repriz (6 opernih, 1 operetna) in 12 repriz iz prejšnjih sezon (8 opernih, 4 operetne).
Opera je gostovala v sezoni v Celju, v Mariboru, na Reki in v Trstu. Sprememb v umetniškem osobju ni bilo.
Gostovali so: Anita Mezetova, dr. Maks Adrijan, Josip Križaj, Josip Rijavec in Marjan Rus. Za angažma je pela Ksenija Vida-lijeva.
Dirigirali so:								
	Opera		Opereta		Balet		Skupaj	
	del	predst.	de!	predst.	del	predst.	del	predst.
Neffat Anton	4	29	1	3					5	32
Polič Mirko	5	33	—	—			—	5	33
Šušteršič Vinko	—	—	1	13			—	1	13
Dr. Švara Danilo	6	27	2	28	1	6	8	61
Štritof Niko	6	42	1	9	—	—	7	51
Žebre Demetrij	—	—	4	37			—	4	37
Režirali so-								
	Opera		Opereta		Balet		Skupaj	
	del	predst.	del	predst.	del	predst.	del	predst.
Balatka Vera	—	__	2	29			2	31
Debevec Ciril	1	5	—	—	—	—	1	5
Golovin Peter	1	12	—	—	—	—	1	13
Kreft Bratko	1	7	—	—	—	—	1	7
Polič Mirko	2	9	—	—	—	—	2	9
Šest Osip	9	61	3	35	—	—	12	96
Štritof Niko	4	'29	1	9	—	—	5	38
Zupan Drago	1	8	3	17	—	—	4	25
Froman Maks								1	6	1	6
155
Poleg rednih predstav so bile v operi še naslednje prireditve: 12. in 13. marca bolgarski plesni večer, 4. aprila opereta zagrebškega omladinskega odra, ki je uprizorila opereto »Pekov Miško«, dalje je bila dne 12. aprila v operi proslava materinskega dne, dne 18. aprila nastop zborov ljubljanskih srednjih šol, 2. maja plesni večer Katje Delakove in 9. maja prireditev Društva skrb za otroka. Nemški igralski ansambel je s slovitim igralcem Bassermanom na čelu gostoval z dramo »Modri Natan«.
PRIHODNJI OPERNI SPORED
V operi pripravljajo naslednja dela:
A. PONCHIELLI: GIOCONDA
V glavnih vlogah bodo sodelovali: gg. Oljdekopova, Kogejeva, Španova, Franci, Primožič (Janko), Betetto (Petrovčič)
Dirigent: ravn. M. Polič.
Režiser: prof. O. Šest.
G. PUCCINI: MANON LESCAUT v zasedbi gg. Vidalijeve, Francla, Janka, Gostiča in Zupana.
Dirigent: N. Štritof.
Režiser: prof. O. Šest.
M. MUSORGSKl: BORIS GODUNOV
Glavne vloge imajo gg. Heybalova, Kogejeva, Primožič, Franci, M arčec.
Dirigent: ravnatelj M. Polič.
Režiser: Robert Primožič.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: Matija Bravničar. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
156
"7
r
MADAME SANS GENE
Dirigent: M. Polič
komedija z godbo v treh dejanjih, po Sardoujevi veseWj»ri priredil H. Weigel. — Muzikalne točke; B. Gri
Scenograf: ifl?' arcli. e. Franz.
iin.
Režiser: prof. 0. Šest.
PRVO DEJANJE:
Katrina Hibšer, perica................Št. Poličeva
Seržan Lefebvre.......................D. Zupan
Grof Neipperg........................I. Gorski
DRUGO IN TRETJE DEJANJE:
Fouche Tončka Julka Roza
Vabontrain Jolicour Rissout Mlad oficir Bobnar Vinaigre
e pri Katrini
J'
v.
Lefebvrovi tovariši
B. Peček Š. Ramšakova P. Jeromova R. Škeletova M. Kristančič F. Hvastja S. Česnik I. Tiran A. Sckula
Mathurin,	paglavec.....................I. Starič
Sosed.....................................Z. Bekš
Soseda ...................................P. Škrjančeva
Nacijonalna garda, ljudstvo. — Godi se v Parizu 10. avgusta 1792 za padca Bastilje.
Napoleon Bonaparte ' ^ • Katrina, vojvodinja 1
;k>
Maršal Lefebvre Fouche, vojvoda OtrantS Karolina,	|
kraljica Neapeljska i^Cstri Eliza, princesa Locce . P°leona Savary, vojvoda Rovi’
Junot ....
Canouville . . .
Esterhazy	.	.	.
Gospa pl. Brignolles Gospa pl. Canisy .
Gospa pl. Abrantes
G05'ie' sluge in
m
°raC:
lje
. V. Janko . Št. Poličeva . D. Zupan B. Peček
f V. Smerkolova ^ S. Japljeva . E. Frelih . M. Burger . A. Sekula . M.Škabar . R. Škeletova . P. Jeromova . Š. Ramšakova
dvorne dame. — Godi se
izdelala gledališka slikama
Gospa pl. Briihl...............................P.	Škrjančeva
Jasmin, major domus............................J.	Rus
Despreux, plesni mojster.......................P.	Golovin
Leroy, krojač...............................M. Simončič
Cop, čevljar...................................F.	Hvastja
Duplan, vlasuljar ..........................S. Česnik
Dindon,	juvelir............................M.	Kristančič
Grof Neipperg...............................I. Gorski
Rustan	.	  F.	Leben
Cesarjev	adjutant..........................I.	Mencin
|...................A.	Šraj
Trije cesarjevi tajniki ....................Z. Lesjak
...............F.	Marolt
na gradu Compiegne, 11. septembra i£ pod vodstvom mojstra V. Skružnega.
Ojačevalno napravo je dobavila tvrdka	z.	z	o.	z.	v	Ljubljani,	Mikiošičeva	cesta	7.
Blagajna se cdpre ob pol 20
Začeti ob 20.
Konec ob 23.