Regulacija učiteljskih plač. Porožal na XX. glavni skupšžini nZavezeu v Goriei Anton Pesek. I. Letos obhajamo jubilej : * šestdesetletnico fladanja cesarja Franca Jožefa I. Presvetli Tladar je odločil, naj se praznuje ta jubilej z dobrodelnostmi za otroke. Ta želja sivolasega jubilanta je našla r avstrijskih narodib obilen odzir. ,Vse za otroka !" to je danes deviza, in vsi hite, da z ustanovljanjem društev, z ostanovami itd. pospešujejo varstvo in odgojo otrok. Vesel pojav je to v življenju ljndstva, in presvetli vladar si je z iniciativo, ki jo je dal, postavil najlepši sporaenik, ki bo pričal še poznim rodovom o njegovi plemenitosti in ljudomilosti, ker bo obrodilo to gibanje trajnih, resnično dobrih uspehov za ljudstvo. To gibanje nVse za otroka i" pozdravljamo s toliko večjim veseljem, ker upamo, da privede vodilne kroge in ljudstvo do tega, da bodo posvečali vzgoji mladine večje zauiraanje nego so ga doslej. Mogoče, da izgine indolenca, ki, žal, vlada sedaj do vzgoje Ijudskib mas in torej tudi do ljudske šole ia mogoče, da izgine tudi tista onimoznost napram učiteljstvu in njegovim tako upravičenim zahtevam. V Avstriji se na Tzgojo, na pravo vzgojo mladine polaga, žal, še vse premalo važnosti. Ne le da marsikateri posestnik bolj skrbi za rejo živine nego za vzgojo svojih otrok, posvečujejo izobraženi in celo visoki krogi večje zanimanje in večjo skrb gojitvi eksotičnib^ rastlin, dresuri psov in konj kakor po izobrazbi Ijudstva ia vzgoji mladine. Vlada se bolj briga nkako pdpravljajo se ovcam garje, preganjajo ušivim glavam gnide ..." kakor pa, kako bi se vzgojili iz mladine izobraženi državljani ; vlada bolj skrbi za morilno orožje kakor za učne pripomočke itd., a jarnost se bolj zanima za kak slučaj Tosselli ali pa za kak proces Moltke-Harden nego za prosveto narodov. Ni čuda, da srao na robu propada gospodarskega in moralnega, ko vladajo tako napačni nazori. ČJlovekje najdragocenejša r e č, in da se njega neguje in plemeniti, s e ne sme štediti ne s trudom ne s sredstvi, zakaj človekje krona stvarstva, kras d o m o v i n e. Pa za takšuo edino pravo naziranje smo v Avstriji še premalo — demokratiški, človek kot tak še nima veljave, temveč veljavo imajo le naslovi in bogastvo. Zaradi napačnib nazorov, ki še vladajo pri nas, trpi predvsera Ijudsko šolstvo in učiteljstvo. In srečno smo prijadrali tako daleč, da je ljudsko šolstvo izročeno na milost in nemilost sovražnikom izobrazbe, učiteljstvo pa pehajo kruti bedi v naročje. Iraamo sicer že 39 let državni šolski zakon, ki ga imenujejo eelo biser avstrijskih postav, a kakor ni nič popolnega na svetu, tako ima tudi ta biser sroje pege in pomanjkljivosti. Točka 55 tega zakona sicer določa, da morajo biti plače učiteljstva tako odmerjene, da more nprost od zavirajočih postranskih poslov svojo moč posvetiti šoli in svojo rodovino krajevnim razmeram primerno preživljati". Osnovatelji državnega šolskega zakona so ga krasno zamislili, a naredili so račun brez krčmarja — deželnih zborov, ki so jim naložili skrb za učiteljske plače. Kako so deželni zbori izpolDJevali in umevali § 55. drž. šol. zakona, jasno priča — beda učiteljstva. Beda v pravem pomenu besede vlada v nažih vrstah, in četudi jo prikriyamo Da zuuaj, kolikor se da, da si obranimo toli potrebni ugled, vendar je že celo nastala prislovica : rUbog je kot ljudski učitelj". Draginja raste od dne do dne, potrebno je bilo, da so se vsem stanovom zvišale plače. Duhovniki, ki nimajo rodovine, imajo pa sicer bero in pristojbine, so dobili od države milijone; uradnikom, ki imajo sicer večje plače nego učiteljstvo, so se regulirale lani plače in še celo služabnikom, ki nimajo študij in ne raature, so se zvišale plače tako, da imajo več nego ueitelj. V marsikaterem kraju ima ne le državni, temveč tudi šolski, občinski sluga lepše dobodke ko učitelj. Častniki iraajo sicer bolje plače kakor uradniki, in vendar je pereče dnevno vprašanje, da se oficirjem draginji primerno zvišajo plaee. Bokodelci so podražili svoje izdelke ; advokati in zdravniki so povišali svoj tarif; le učiteljstvu ne marajo deželni zbori regulirati plač, ter jih odslavljajo kot nadležne berače. Statistični urad na Dunaju izkazuje 55.479 učnih oseb na avstrijskib ljudskih šolah, od teh jib ima 2062 oseb manj kot 600 K plače, 19.613 „ od 600 K do 1200 K plače, 20.110 „ „ 1200 , „ 2000 „ plače in Ie 13.694 oseb ima nad 2000 E letnib dohodkov ! Štiri petine vsega učiteljstva ima (maDJ kot 2000 E in skoraj polovica vsega učiteljstva manj k o t 200 0 k r o d. In s tako beraško plačo naj izobražen mož, ki je dovršil učiteljišče, napravil maturo in usposobljenostni izpit za meščanske šole, preživlja sebe, svojo družino, si naj kupuje sredstva za nadaljno izobrazbo, naj daje študirati svojo deco ter naj plačuje še narodni in stanovski davek. Podatkov o posameznih deželah ne bom navajal — bilo bi preobširno — pač pa moram naglašati, da spada slovensko učiteljstvo — izvzemši Tirolsko in Galicijo — med najslabše plačano avstr. učiteljstvo. Ne le, da je temeljna plača učiteljstva povsod prenizka, je tudi avanzma pod vsako kritiko. Kako hitro se višajo dohodki uradnikom in častnikom (t r i 1 e t n i c e), a učitelj mora po p e t let čakati, da dobi borib 200 ali na Kranjskem samo le 80 E starostne doklade. Ne TŠtejejo se mu pa provizorična leta in podučiteljska se štejejo na Štajerskera tri le za eno. Žandarjem n. pr. se pa štejejo tri službena leta za štiri in vštejejo se jim tudi vsa vojaška leta. Imeti mora učitelj 40 definitivnih službenih let, da dobi polno penzijo, a ti, ki jo dožive, so redki, ker smrt ima v vrstah u6iteljstva bogato žetev. Ker je beda naš mkdanji gost, zato boleha toliko učiteljev in učiteljie. Naporno delo v šoli že izčrpa naše moči, ker nas pa čakajo doma moreee skrbi za vsakdanji krub, ni čuda, da klone duh in telo onemaga. Gospoda moja, če prebirate nUčit. Tovariša", se uverite, da je ni številke, da bi ne bilo nekrologa v nji, da celo po 2 in 3 so. In večinoma jih pobere smrt, ko pravimo.da so biliv najlepši dobi. To go- rori glasen memento vsem, predv s e ra pa tistim, ki nočejo vedeti, daje pritrgaranje zasluženega plačila vnebovpijoč greh. Naporno delo in naša beda sta krivi, da toliko in toliko učiteljev ia učiteljic boleba, da jih toliko in toliko mora na dopust. N. pr. na Štajerskem se je lani izplačalo za nadomeščenje obolelih ufiiteljev in užiteljic 200.000 K. Gospoda, to je velika vsota, a stokrat večja je beda učiteljstva, o kateri priča ta vsota. — Za izboljšanje plač štajerskemu učiteljstru, da so se pomaknile šole iz III. v II., ozir. iz II. v I. plačilni razred, je dovolil lani štaj. deželni zbor le 50.000 K. Ni rad dovolil tega, a štirikrat več, namreč 200.000 K je moral dati, ker jih je izprešala iz deželne zakladniee beda učiteljstva. To dejstvo samo že govori, kako krivičen je sedanji sistem, ki hrani tam, kjpr bi moral dati, a štirikrat več mora potem dati tam, kjer bi mu sicer ne bilo treba. In tako je tudi v vseK drugih deželab slavne Avstrije. Ker nam z d r a v i m nočejo dati, jim b o 1 e z e n siloma vzame. Koliko eksistenc pa se s tem ugonobi ; marsikateri obitelji se oropa reditelja, marsikateremu otroku skrbuega očeta in ljubečo mater, zapuščene sirote pa hirajo v pomanjkanju. Koliko gorja bi olajšali, koliko solz utrli, ko bi deželni zbor teh 200.000 K r a d e v o 1 j n o dal za i z boljšanje učiteljskih plač. Ker bi bilo učiteljstvo rešeno bede, bi si lahko privoščilo tečnejo hrano, okrepilo bi si telo, dušo, razbremenilo morečih skrbi in manj bi bilo bolnikov, manj nekrologov kot jih je. Pa za nas nimajo sre ! II. V dežele smo izgubili zaupanje in obračamo se do države. Dežele so baje uboge, a država ni ime1a lani ničmanj ko 146 milijonov kron prebitka. A tudi dolžnost države je, da nam pjmaga, saj ji vzgojujemo zveste državljane, saj si je pridržala vrhovno nadzorstvo nad ljudskim šolstvom, zatorej pa tudi naj plača. Bridke izkušnje so učiteljstvo izmodrile. S samo določbo, da naj bodo plače učiteljstva tako odmerjene, da more ^prost od zavirajočib postranskih poslov vso svojo moč posvetiti šoli in svojo rodovino krajevnim razmemeram primerno preživljati," učiteljstvu ni pomagano, ker ni sredstra, ki bi naj dežele prisilil, da bi to določbo tako umevale, kakor bi morale. Torej pa učiteljstvoprosi in zabteva, da se interpretacija §5 5. državnegašol. zakona zakonitimpotom u v e 1 j a v i , i 11 s i cer na ta način, da državni zbor sklene naslednji pristarek: ,,K o t m i n i m a 1 n i dobodki imajo veljati isti dobodki, ki jib imajo državni uradnik pri plači in penziji vsakokratnega 11., 10., 9. in 8. činovnegarazreda." Eegulacija plač učiteljstva v tem snaislu je postulat pravičnosti. Siti smo že vednega beračenja ter zahtevamo, da se tem načinom naše plače definitivno uredijo. E n a kemu delu — enako plačilo. Naše delonilažjeod uradniškegain je b a š tako važno kot njih delo; patudipopredizobrazbi nezaostaja učiteljstvo za uradništvom sedanjega 11. do 8. činov. r e d a. Preden to utemeljim, izjavljam, da se me ne bo krivo umelo, da se mi ne bo predbacivalo, da zabavljam čez uradnike, častuike, in druge stanove, katerib razmere bom primerjal z našimi, — da ueiteljstvo ne zavida nobenemu stanu izboljš a n j a d o h o.d k o v , saj čuti tudi učiteljstvo in gotovo najbolj, kako huda sila je vedno rastoča draginja in kakokrvavo potrebno je.dase stanovom, ki s o vezani na fiksne dobodke, draginji primerno regulirajo plače. Odločno paobsojamo, da politiki in vlada skrbe le za nekatere, nas, ki smo tudi toliko vredni, pa se prepušča bedi. Ne borimo se zoper druge stanove, temveč pobijaraole pogubno razredno politiko, in vsak pravično misleččlovekbodisiže kateregakolistanu, nam pritrdi, da je vnebovpijoča krivica, če se drugim izboljšajo plače, eden stan — in ni slučaj, temveč sistera je to, da je ta stan baš učiteljstvo — sepa prezrein zapostavlja popolnoma. Naši zahtevi, da se nam da enake plače kot jih imajo uradoiki 11. do 8. činov. reda, se najbolj nasprotuje b a j e z agrarne strani. Da pa rszumni agrarci uvidevajo upravičenost naše zabteve — seve kak Terseglav te upravičenosti ne uvidi! — navedem besede, ki jih je letos majnika govoril češki a g r a r e c poslanec Franc Staniekv proračunskem odseku. Ta vrli poslanec je pri IX. poglavju točki 19 — ki obravnava Ijudsko šolstvo — proračuna ministrstva za uk in bogočastje — navedel: nPred 40 leti je znašala službena doba 40 let, medtem se je za uradnike znižala na 35 let in za profesorje na 30 let. Za učitelje se je pa obdržala prvotno določena doba 40 let, kar je pa po jasnem besedilu § 56. drž. šol. zakona nepostavno, ker ta točka določa, daimajozaučiteljstvo veljati iste penzijske določbe, kakor veljajo za uradništvo. Z20.1.začneučitelj službovati, v tretjem službenem letu se pripusti k izkuŠDJi sposobnosti ia more torej šele s 63. letom svoje starosti stopiti v pokoj (če nima nič tistih nesrečnih podučiteljskib let, ki se na Stajerskem štejejo tri za eno; ako jib pa ima, še niti s 70. starostnim letom ne dobi polne penzije. — Opomba referenta.) K o b i u 6 i teljskipoklicne biltako naporen, bi še naj bilo, ker pa dožive učitelji povprečno kve<Sjemu 50 let, uživa polno penzijole mali del učiteljstva. Uvaževati se pa mora, da 8 o neugodne razmere pogubonosne za obitelj umrlega učitelja. Državni uradniki, med katerimi je — posebno v 10. in 9. 6inovnem redu — mnogo certifikatistov, n i majo le boljše plače, temveč tudi boljše penzijske določbe kakor pa učiteljstvo, čeprar p o k 1 i c u r a d n i k o t n i t a k o naporen in odgovornosti poln kot poklieučiteljev. V mnogihslučajih ima državai uradnik — cer tif ik atist — boljšo plačo kakor pa njegov nekdanjiučitelj,kije moralpo dogoletnih študijah prestati atrogeizku- š n j e. Profesorji srednjih šol imajo 30 letno službeno dobo; naglašati se pa mora, da zuaša število učencev v meščanski šoli 80, v srednji žoli pa k?ečjemu 50 v enem razredu. V srednje žole se sprejemajo rečinoma le nadarjeni učenci boljih staršev, t meščanske šole se morajo pa sprejemati otroci brez razločka na njih nadarjenost in na stan njih staršev. K a k o r s e državnim uradnikom leta praktieiranja, profesorjem leta supliranja in certifikatistom celo njih vojaška leta vštejejo, tako bi se naj u č i t e 1 j s t v u vštela tudi pro.vizorična službena leta. Upravičeno jetorej, daseučit e 1 j s t v u njib službena doba regulira pozadržavne uradnike veljavnih predpisih." Kake razmere vladajo pa šele v ljudskib šolah ! Večinoma so razredi prenapolnjeni, po 100 in še več otrok v enem razredu, dostikrat brez potrebnih učnih pripomočkov in starši šoli celo neprijazni — učitelj pa naj dela čudeže. V takih razmerab delovati gotovo ni lažje ia prijetneje nego na meščanskib in srednjih šolah. Upravičenaje torej zahteva, da se da učiteljem iste plače in iste penzijske določbe, kakor jih imajo državni uradniki. Nadalje navaja isti poslanec sledeče: Materialne skrbi hudo more učiteljstvo. Lani smo državnim uradnikom regulirali plače, ker smo uvideli, da je draginja visoko narasla v primeri z dosedanjirai plačami. Učiteljstvo pa smo prezrli, čeprav živi v i s t i b d r a g i n s k i h r a z m e r a b k o t u r a d n i k i. Ker je državni zbor skoraj soglasno sklenil regulacijo plač drž. uradnikom, so soglašali tudi davkoplačevalci. O e nočemo, daizgubi učiteljstvo ves ugled, semu m o rajo plače definitivnoregulirati. Ako se pa to ne zgodi, bodo imeli škodo najširši krogi ljudstva,ker učiteljstvonebo moglo s potrebno vnemovzgaj a t i 1 j u d s k i b m a s. Pri učiteljskih plačab naj bi ne bilo razločka po deželab in nova regulaeija mora biti enotna kakorpri državnih uradnikih, kjer nirazločka po deželah. V tem smislu se torej uaj § 55. drž. zakona tako-le izpremeni: »Kotminimalnidobodki imajo veljati isti dohodki, ki jib imajo državni uradniki pri plači in penziji 11. do 8. čin. r eda." Tako je menje češkega agrarca. Tudi v agrarnih krogih prodira prepričanje, da so naše zahteve upravičene in da nam je bitra pomoč Dujno potrebna. — V ilustracijo uradoiških in učiteljskih plač naj na?edem primer. Bila sta dva prijatelja, eden je padel v II. letniku v učiteljišču ia ker ni vedel kam drugam, je šel prostovoljno k vojakom. Drugi pa, ker je bil nadarjen in priden, je študiral dalje ter postal učitelj. Prostovoljee je služil dalje kot podčastnik, da je dobil uradniški certifikat. Vstopil je potem k davkariji in ker se mu štejejo službena leta od dneva nabora — bil je takrat 18 let star — stopi po 35 letni službeni dobi, ko je star šele 53 let, v pokoj s p o 1 n o pokojnino, in sicer po 8. činov. razredu z nič manj kot 4 9 6 6 K.. Njegov sovrstnik pa, ki je dovršil učiteljišče, je postal, ko je bil 20 let star, provizoričen podučitelj, napravil je čez 2 leti izkušnjo sposobnosti ter bil potem 15 let definitiven podučitelj. Podučiteljska leta — d e f in i t i v n a namreč, ker se provizorična itak čisto n i 6 n e štejejo — se štejejo 3 le za 1, 15 pa torej le za 5. Eo je ta učitelj star 53 let — ko gre njegov sovrstnik, bivši eksdijak, kot davčni nadkontrolor že s polno penzijo 4966 E v pokoj — ima ta siromak š e 1 e 21 sUžbenih let ter šele 1950 K plače — torej za 3016E manj nego oniobistemčasupenzije. Zato pa mora učitelj 8 1 u ž i t i še 1 9 1 e t, da dobi v najboljšem slučaju 3200 E penzije; torej i m a, koje s 1 u ž i 1 d o 7 2. 1 e t a s v o j e starosti, še vedno 17 6 6 K manj penzije ne g o njegotsrečni tovariš, ki je šel že 3 5 3. letom v pokoj. Gospoda moja, ta slučaj je resničen, ni mogofe le fabula. Je pa še mnogo slučajev, ki še bolj kažejo, kako kričeče so razmere pri učiteljstvu, če se jih primerja razmeram drž. uradnikov. Gotovo, da je postulat pravičnosti, če zahteva učiteljstvo enako plačo kot jo imajo državni uradniki 11. do 8. čin reda. Jasen dokaz, da zahteva poučevanje v eč napora in pridnosti kot uradniški in častniški poklic, je, da imajo častniki vojaških š o 1 poleg svoje Sastciške plače še posebne doklade za poučevanje, in sicer 288 do 840 E, voditelji teh zavodov pa 840 do 1800 kron, to je toliko, kot ima učitelj vse plače na leto. III. Da se še bolj uvidi vnebovpijofia krivica, ki se godi učiteljstvu, hočem nekoliko, primerjati razmere učiteljstva, uradništva in — častnikov. Najbolj pereče dnevno vprašanje je sedaj zrišanje plač častnikom, to se hoče po listih sugerirati javnosti dannadan, a o nujui potrebi regulacije plaS učiteljstvu piše le malokateri list — učiteljstvo pa6 nima denarja za podkupovanje časopisov •— in če kak list razpravlja o regulaciji učiteljskib plač, se ne prikupi navzgoraj in tudi ne pri občinstvu, ker u č i teljske plače se regulirajo le znepopularnimi davki, a regulalacija plač častnikom je baje nujna držarna potreba. O tej potrebi niti ne dvomim, saj bi sicer ne bil — patriot; kdor pa govori o nujnosti regulaeije ufiiteljskih plač, pa je rovač ali vsaj nadležen berač. Pa pustimo bridkost, četudi Dapolnjuje človeku srce in dušo, ko mora živeti v takšnib razmerah. Gotovo privoščimo častnikom izboljšanje plač pri sedanji draginji, saj oni niso krivi, da se namenoma hoče v prosvetlenem XX. stoletju udušiti učiteljski stan v bedi. Pravično bibilo, da bi se preiskalo, kjeje potreba največjater bi setam najprej p o m a g a 1 o. V mestu Gradcu iraa na pr. oficir v XI. čin. redu 2672 E plače, stanarine in doklade za služabnika ; državni uradnik pa ima istotam le 2176 K. Oficir ima torej 496 E v e č. V ein. razredu ima oficir drž. uradnik ofioir več X. 3032 E 2872 E 162 E IX. (2. razr.) 3648 „ 3640 „ 8 „ IX. (1. razr.) 4248 „ 3640 „ 608 „ VIII. 5664 „ 4966 „ 698 „ Opomniti pa še moram, da imajo oficirji na potovanju, če je 20 km izven domačega kraja, subalterni po 2 kroni na dan doklade (Marscbzulage), višji oficirji seveda ve6. Na 8lužbenem potovanju imajo subalterni prosto vožnjo v kupeju II. razreda, višji v I. razredu, dobijo plačane diete in tudi za brano in vožnjo svojega sluge dobijo plačano, če sluga potuje zraven ali ne. Ia kakij. je predizobrazba ? Eadet, ki je dovršil 4 letnike kadetne šole, postane lahko že z 18. letom častniški namestnik in čez dve leti poročnik. Učitelj mora istotako štiri leta študirati, namreč absolvirati mora 4 letnike učiteljišča. Po predizobrazbi torej ni frazlike, poglejmo pa, kaka razlisa je med plačami. Mlad poročnik ima po XI. činov. redu 2672 E, ima torej večjo začetno plačo kakor pa državni uradnik istega (XI.) činov. reda po 6 letih ko dobi II. triletnico. Učiteljske plače pa se niti primerjati ne dado. Za6et.no plačo oficirja doseže učiteljvGradcu šele po 22 službenih Ietih, učitelj v I. p 1 a 6 i 1 nem razredu p o 2 7 , v 11. plačil. razredu šele po 37 definitivnih službenib letib. Eoliko pa gre provizoričnih in podučiteljskih let v izgubo! V tem času, ko ima učitelj 37 definitivnih službenih let — in slofenske šole na Štajerskem so večinoma v III. plačilnem razredu — j e ž e dosegel najvišjo svojo plačo innimaničesarveč u p a t i , o ficir paje šele nastopil svojo s 1 už b e n o pot ter labko doseže VII. (kjer ima 7056 E, ozir. 7656 E, torej 1129 E ozir. 1729 K ? e č nego uradnik istega činov. reda) in VI. Činovni red (kjer ima 9092 E, torej 1404 K v e 6 nego uradnik tega činov, reda) itd. Na Kranjskem in Primorskem pa so učiteljske razmere še bolj neugodne in kontrast napram oficirjem še večji. Pa pravijo, da učiteljem ni take sile kot oficirjem. Pribiti pa moram tudi, da naše učiteljsko delo ni nič lažje od častniškega dela. Pri vojakih vlada železna disciplina, v šoli pa je cela truma razposa.jenih otrok: pri vojakih je cela vrsta instruktorjer, narednikor itd., a učitelj mora svoj regiment, sroj razred, sam vladati in poučevati, mora 80 do 100 in še več otrokom ne le telesnih, temveč p r e d vsem duševne moči sistematično razrijati in gojiti. Oastnik opravlja svojo službo — tuintam res telesno naporno — a na prostem v svežem zraku ; učiteljevo delo pa je naporno za duba in telo, ker mora poučevati po 5 in še več ur na dan f zatohli prenapolnjeni sobi. Dela častnikov in če tudi teptajo setev na njm in travniku, ne sme nihče zavirati, učiteljevemu delu pa često nasprotuje družba in celo negpametni starši. Otroka vzgajati je tudi vojna, vojna dobrega 8 hudim in ta vojna zahteva toliko inte igence in napora od vodij kot prava vojna. Nainen militarizma pa je ves drug od namena šole. Vzgoja šele napraviiz človeka človeka, brez vzgoje bi bili barbari. Naloga učitelja je torej vzvišena, militarizem pa obsojajo — kar kažejo mirovne konf^renee i. dr. — dandanes trezni, pametni Ijudje kot nepotrebno zlo, ki nalaga narodom preogromna bremena, ki teži človeštro kot mora. In vendar, kaka razlika med plačo in veljavo učiteljev in častnikov. Vse se trudi, celo ministri in dostojanstveniki, da dosežejo zvišanje plač častnikom. Vojni minister je z ogorčenjem dejal, da ga rdečica obliva, če pomisli na plačo subalternib oficirjev. Naučni minister pa je zavrnil zakonsko predlogo o zvišanju plač učiteljem v Bukovini ; da, še več, učiteljstvo je prišlo celo t nemilost, ker se poteguje za svojo pravico ter noče mimo lakote — umreti. Namesto da bi nam vlada šla na roko kakor častnikom, zavira naše stremljenje ter odklanja naše zahteve in prošnje. Pravijo, častnik potrebuje 'zvišanja plače, ker častniški stan bi naj bil prvi in častnik mora reprezentirati prvi staa. Gospoda moja, učiteljski stan se nsj zaradi svoje vrtžne naloge sme tudi imenovati prvi stan. Nekoč je prišel kralj v šolo. Učenci so ga spoštljivo pozdravili, učitelj pa je le malomaroo prirzdignil svo.jo čepico in se ni zmenil za prisotnost veličanstva ter je poučeval s?oj pot naprej. Eo je pouk minil in so otroci odšli, sta ostala kralj in učitelj sama v šoli. Tedaj se je pa učitelj odkril, spoštljivo pozdravil vladarja in se mu vdano priklonil. Začudeu ga je vprašal kralj, kako to, da ga sedaj tako spoštljivo pozdravlja, a prej se niti zmenil ni zanj. Učitelj se je opravičeval, rekoč : rPrej vas zaradi otrok nisem pozdravil, zakaj otroci ne smejo vedeti, da je še kdo več od me. Jai sem in moram biti v otroških očeh prva in najimenitDejša oseba, sicer izgubim toli potrebni ugled in to bi bilo za pouk in deco slabo." Žal, da se je to vršilo v starodavnib. časih, resnično pa je jedro te pripovedke, da moramo namreč imeti ugled, če hočerao uspešno poučevati in vzgajati. Clovek pa le toliko velja, kolikor plača, plačati pa more le toliko, kolikor ima dohodkov. Od visokosti plače je torej odvisen ugled. In če se trdi, da častnik potrebuje zvišanja plače, ker mora reprezentirati prvi stan, potrebnje tudi učiteljstvo zvišanja plače, da more reprezentirati važnostsvojega stanu, da s i pridobi prepotrebni ugled pri otrocih in ljudeh. Zvišanje plač častnikom je baje držarna potreba, ker država potrebuje dobro vojsko, a zvišanje pla6 učiteljstvu je tudi državna potreba, ker država potrebuje izobraženih držayljanov. Izobraženo ljudstvo bolje izpolnjuje svoje državljanske dolžnosti kakor pa neizobraženo in država ima tudi ve6 dohodkov od ixobraženega ljudstva kakor pa od neizomikanega, ker pri prvem je trgovina, obrt itd. bolje razvita kot pri slednjem, kar da državi obilico davkov. Izboljšanje šolstva je gotovo tudi d r ž a v n a potreba. In če se trdi, da je od iiboljšanja plač oficirjem od?isna sposobnost vojske, se z isto upravičenostjo lahko reče, da je od regulacije plač učiteljem odvisna sposobnost šole in sposobnost državljanov. In to po vsi pravici, zakaj učitelj, ki ima tako pla8o, da mu ni treba hlastati po postranskib zaslužkih, bo posvečal vse svoje moči šoli, kakor je to tako lepo zamišljeno v § 55. drž. šol. zakona, in bodo njegovi uspehi večji, nego pomilovanja vrednega torariša, ki mora svoje moči tratiti z drugimi opravili ter pride — ker živi v pomanjkanju — zaradi slabih raimer slabo razpoložen v šolo. Vsi razlogi, ki se navajajo, da se dokaže upraričenost zvišanja plač častnikom, gorora tudi za regulacijo plač učiteljstvu in to toliko bolj, ker se sedanja beraška plača učiteljstva s 8 e d a n j o plačo oficirjev niti priraerjati ue da. (Eonee.)