Mejni prehod = moralna odškodnina str.2 Ftjüpar 40 lejt str.4 VÜZEN Slednje dni velkoga kedna, tö je na velki četrtek, petek in soboto, sé spominamo na Jezušovo tr-plenje, smrt in gorstanenje. To trauje edno versko istino (skrivnost) znamenüje: Jezuš nas je odrešo greja in nan nazaj spravo nebesa. Na velko soboto večer procesijo s ten začnemo: “Gor je stano Kristuš te den! Aleluja, hvala Bogi ve-kivečnomi Gospod!." In nesemo Jezuša v Oltarskon svestvi iz cerkve vö na paut. S ten vadlujemo pred svej-ton nase gorstanenje na konci svejta. Kaj pomeni nan vüzen (velika noč)? "Če je Kristuš nej gorsta-no, je prazno naše oznanje-vanje in je prozna vaša vöra" — piše Sveti Pavel apoštol. Sto ne vörje v gorstanenje, misli, da s smrtjof je konec fsega. Veseli glas krščanske vöre je tau: Jezuš je premago smrt in tudi mi gorstanemo. Šteri so f svojon živlenji dobra delali — na večno zveličanje, šteri pa hüdo — na večno pogüblenje. Zato nan, šteri vörjemo, pa po Jezušovom fčenjej živimo, nan te svetek znova da moč, da f toj vöri sé po-trdimo in v dobrih delaj dale vödržimo. Na té najvekši svetek Cerkvenega leta z veseldjem damo valo Bogi, da smo od-rešeni in veselo spevamo: 'To je den, šteroga nam je Gospod (Bog) spravo, veselimo in radüjmo sé ga"! (Ps. 117,24) Štefan Tót, duhovnik iz Števanovec ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 28.marca 1991 • Leto I, št.4 - Cena 10 forintov VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELIMO Velki keden, velki zavec, velke oči. Ka Baug dragi pod našin zafcon leži? Kak bi tau calau radi znali mi fsi. Pa samo aj nan Baug vari ne zbeži! Foto: Sándor Rőth Zakaj prinašajo veliko- nočna jajca zajčki? To izvira od Nemcev. Nekoč je bil zajec ptič. Ljudje so imeli boginjo, ki je preklela tega ptiča takole: "Bodi štirinožen." Zato rečejo, da zajec nese jajca. Žolt Bajzek To je stara šega, toda sploh ni res, da bi za veliko noč prinesel zajček jajca. To rečejo starši le zaradi tega, da bi otroci verjeli v to. Marta Bakša Verjetno zato, ker zajček v gozdu "pusti za sabo" okrogle stvari, ki so zelo podobne jajcem. Marija Grebenar Zato, ker je zajček simbol velike noči. Gyula Gyeček Zato, ker je tako zapisano v pravljici. Zaradi tega morajo tudi starši tako reči svojim otrokom. Anica Gyorvari Zato, ker ima zajec takšne drekce, kot so kokošja jajca. Gabor Ropoš Zato, ker kokoš nese bela jajca, zajček pa pisana. Ana Dravec Pravilen odgovor nam je poslal Kristjan Mižer: Zgodba izvira iz Nemčije. V starih časih so se ljudje za veliko noč obdarovali z biserko (gyon-gytyuk) in njenimi jajci. Tej kokoši se nemško reče Hasel-huhn. Beseda je spominjala na besedo Hase, ki pomeni zajec. Delegacija vodstva železnožupanijske skupščine, ki jo je vodil predsednik Gyula Pusztai, je obiskala Slovenijo. Prvi dan obiska so se mudili v Prekmurju in se pogovarjali z vodstvom soboške občine, obiskali pa so tudi tovarno Mura. Drugi dan obiska so se na gradu Strmol pogovarjali z vodilnimi možmi slovenske vlade na čelu s predsednikom Lojzetom Peterletom. In o čem je tekla beseda? Predvsem o medsebojnem sodelovanju in vlogi narodnih manjšin, tako porabskih Slovencev kot Madžarov v Pomurju, pri razširitvi tega sodelovanja. Veliko besed je bilo spet izrečenih o odpiranju mejnih prehodov, predvsem med Gornjim Senikom in Martinjem. Konkretnih sklepov še vedno ni, ampak le obljuba obeh strani, da se bosta še naprej trudili, da bo prehod odprt čimprej. Začasno naj bi bil prehod spet odprt med velikonočnimi prazniki. se 2 Mejni prehod =moralna odškodnina POGOVOR Z DR. GYULO PUSZTAIEM, PREDSEDNIKOM ŽUPANIJSKE SKUPŠČINE Kakšno pristojnost ima županijska skupščina oz. komisija za narodnosti v zvezi z narodnostnimi skupnostmi? "Naloga komisije je, da organizira in kontrolira izvrševanje pravnih predpisov v interesu narodnostnih in etničnih manjšin. Imeli bomo tudi denarni sklad. Komisija za narodnosti bo odločala, kako bo ta denar razporejen. Ta komisija bo zastopala narodnosti na žu-panijski skupščini z namenom, da brez mnenja narod- nosti ne bi odločali o njih." Železna županija in Republika Slovenija imata večstranske stike. V kakšno smer jih je treba usmerjati, da bi se sodelovanje še poglobilo? "Na Madžarskem so nastale spremembe sistema in v tem novem položaju bo treba dosedanje izkušnje in stike pregledati. S tem ne mislim, da bi pozabili na tisto, kar je že bilo, ampak je treba graditi na pozitivnih stikih. Poleg stikov na kulturnem in športnem področju bo treba namenjati več pozornosti gospodarskemu sodelovanju. Na tem področju nismo uresničili ciljev, ki smo si jih zastavili, krivda je obojestranska. Pri razvoju gospodarskih stikov je pomembno področje obnovitev železniške povezave in gradnja načrtovane avtoceste. Menim, da tudi za slovensko narodnost ni vseeno, kje bo avtocesta iz Trsta prečkala madžarsko mejo." Kaj menite o odprtju mej- ga prehoda Gornji Senik— Martinje? "Menim, da bi moral zdaj, ko v državi govorimo o odškodnini, mejni prehod postati za Slovence v Porabju moralna odškodnina. Zelo bi želel, da bi odprli mejni prehod, saj bi s tem izpolnili dolgoletno željo porabskih Slovencev. Materialna plat v tem primeru ne bi smela biti ovira." J. H. Határátkelő=erkölcsi kártérítés BESZÉLGETÉS DR. PUSZTAI GYULÁVAL, A MEGYEI KÖZGYŰLÉS ELNÖKÉVEL A megyei közgyűlés illetve a nemzetiségi bizottság milyen jogosítványokkal rendelkezik a megyében élő nemzetiségeket illetően? "Feladata ennek a bizottságnak, hogy a nemzetiségi és etnikai kisebbségek érdekében hozott jogszabályok végrehajtását megszervezze illetve ennek megvalósítását ellenőrizze. Lesz egy pénzügyi alapunk is, amelyről a nemzetiségi bizottság fog dönteni. A nemzetiségi bizottság képviseli a nemzetiségeket a megyei közgyűlésben annak érdekében, hogy az ő vé- leményük nélkül nemzetiségeket érintő döntések ne születhessenek." Vas megye és a Szlovén Köztársaság kapcsolatai nagyon széleskörűek. Ön szerint milyen irányban kell haladni a kapcsolatok továbbfejlesztése érdekében? "Magyarországon megtörtént a rendszerváltás és ebben az új helyzetben nyilván át kell tekinteni az eddigi tapasztalatokat. Ezzel természetesen nem azt mondom, hogy felejtsük el, ami volt, hisz az eddig kialakult kapcsolatokra kell építeni. Az elmúlt időszak- ban kialakult kultúrális és sportkapcsolatok mellett lényegesen több figyelmet kell fordítanunk a gazdasági kapcsolatokra. Úgy látom, hogy gazdasági téren nem valósítottuk meg a célkitűzéseket és ebben mind a két fél kölcsönösen hibáztatható. A gazdasági kapcsolatok fejlesztésénél fontos terület a vasúti összeköttetés felújítása és a tervezett autópálya megépítése. Azt gondolom, hogy az itt élő szlovén nemzetiség számára sem közömbös, hogy a trieszti autópálya hol lépi át a magyar határt." Mi a véleménye a tervezett felsőszölnöki hátáratke-lő megnyitásáról? "Az a megítélésem ebben a kérdésben, hogy most, amikor az országban a kárpótlásról beszélünk, akkor a határátkelőt az itt élő nemzetiség erkölcsi kárpótlásaként kellene kezelni. Nagyon szeretném, ha a határátkelő megépülne. Véleményem szerint az anyagi feltételek másodlagosak, hisz mint említettem, itt erkölcsi kárpótlásról van szó." J.H. DOGOVORI O ŽELEZNIŠKI POVEZAVI MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO Samo (še) denar manjka Od koga dobiti 40 milijonov dolarjev za naših 19 kilometrov železniške proge in milijardo forintov za 13,4 kilometra proge na madžarski strani? To je vprašanje, na katero (še) nimajo odgovora tisti, ki si resnično prizadevajo za vnovično železniško povezavo med Slovenijo in Madžarsko. Tudi na pogovoru v Mariboru, kamor je prišel Janos Kapronzai od Madžarskih državnih železnic v Sombotelu, še niso mogli z gotovostjo reči, kako bo $ financiranjem železniške povezave, niti tega, ali bo prevladala različica proti Monoštru (uvodoma omenjeni kilometri so v to smer) ali smer proti Hodošu in naprej v Zalaldvo. Tretja možnost Lendava— Redič se v glavnem zavoljo lokalnega značaja ne omenja. Čeprav bi za vnovično železniško povezavo morali zbrati sorazmerno veliko denarja, ki ga ta čas nimajo niti Madžarske državne železnice niti slovensko Železniško gospodarstvo, v obeh ustanovah prevladuje optimistični duh, da bo železniška proga kljub temu narejena. Zlasti Ludvik Krajčič iz ljubljanskega Železniškega gospodarstva je prepričan, da bo mogoče dobiti (pridobiti) tuje vlagatelje, zato je zdaj pomembno, da do konca aprila pripravijo čim več dokumentacije. Svoj optimizem gradi na podatkih, da bi po tej progi letno prepeljali od 3 do 4 milijone ton tovora, tako za Luko Koper kot za druga pristanišča, in tudi drugo blago, ki ga je potrebno prepeljati med vzhodno in zahodno Evropo. Podobno razmišlja tudi Janos Kapronczai in se nekoliko bolj ogreva za smer Sobota—Hodoš in naprej v Zalalovo, ker bi tu prihranili kakih 300 milijonov forintov. V železniških organizacijah so prepričani, da bo mednarodno posojilo mogoče dobiti, ne bodo pa imeli nič proti, če bodo v progo vlagali tudi zasebniki. Pomembno je, da bodo progo delali. Da ne bi bili povsem nepripravljeni, če se bodo načrti začeli uresničevati, so na soboški postaji postavili štiri dodatne tire, zgrajen in z železniško progo je povezan blagovno transportni center, pripravljeni so idejani projekti za posodobitev proge iz Sobote do Puconec, medtem ko je proga med Ormožem in Soboto delno že obnovljena. eR PORABJE, 28. marca 1991 V CD TOKRAT KOROŠKI SLOVENCI Vsako leto se na prehodu zime v pomlad v osrednjem slovenskem kulturnem hramu, v ljubljanskem Cankarjevem domu, predstavijo zamejski Slovenci. (Mnogi se najbrž še spomnite lanskoletne predstavitve porabskih Slovencev). Letos so bili zopet na vrsti Slovenci z avstrijske Koroške. V dveh dneh, kolikor so trajali 4. kulturni dnevi koroških Slovencev, se je zvrstilo več prireditev, od okrogle mize o slovenski literaturi na Koroškem do razstave o kmečki arhitekturi na južnem Koroškem in osrednje prireditve. To je prenašal tudi drugi program slovenske televizije. NIČ VEČ V JLA? Slovenski parlament je na enem zadnjih zasedanj sprejel spremembe in dopolnitve ustavnega zakona za izvedbo 96. in 97. dopolnila k slovenski ustavi. Z njim je do nadaljnjega uveljavljen moratorij na služenje vojaškega roka v enotah JLA (Jugoslovanske ljudske armade). Tako bodo naborniki služili vojaški rok ali v enotah teritorialne obrambe oziroma organov za notranje zadeve (policija); tisti, ki bi prosil, naj ga pošljejo v armado, pa bo lahko šel. ODSTOP JOVIČA Jugoslovanska politična kriza se še stopnjuje. Predsednik predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije dr. Borisav Jovič je odstopil. Tako se je kriza države, ki razpada, še bolj okrepila, slovenski politiki pa napovedujejo, da se bliža dan, ko bo Slovenija postala samostojna država. Tako se vrstijo tudi obiski v tujini. Predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan je obiskal Avstrijo in slovenska stališča predstavil kanclerju Franzu Vranitzkemu. Obiskal je tudi Nemčijo. 3 TRNOVA PAUT Šebdjanini Djuši (Jožef Dončec) iz Andovce je leta 1950 odskočo (disidirati v Jugoslavijo. Doma je njau ženo ino seden lejt staro dekiičino irenko pa štirilej-tnoga pojbiča, Djožeka. Ženo Mariško so za par ked-nauf — za moža volo — odpelali v internacijsko tabo-rišče Kistarcsa paulek Buda-pešta. Tak sta dva maliva dateta ostala siraute. Tri lejta so mstare tö nej vidli. Očo pa dvajsti. Šebdjanini Djuši in brat Vendi sta iz Jugoslavije odišla v Avstrijo. Od tistec sta stela titi v Merko. Depa tau je tö nej tak nalejki bilau. Sploj pa, ka so je Vogrski špijoni že na Štajer-skon tö iskahZato sta sa tak gornajšla, ka sta pravla, ka sta fse svoje papere zgü-bila. Vendi je pravo, ka sa un piše István Kovács, Djuši pa Ferenc Talabér. Pa ka sta bratranca. Tak sta te dva brata f Kanadi z nauvin imenom začnila — nauvo živlenje. Vendi je najprva tan delo, gé so vrtali pa olí (nafto) iskati. Djušini, škeu povedati Ferenci, sa je tau trnok žmetno (težko) vidlo. Zato je un k enoma barberji üšo pa pravo, ka je un tö frizer. Majster ga je gorzöu, ka je nika zato znau, ka je doma rejsan nika tö šverdo. Te pa je pomalek gorprišo, ka je tau, ka kapitalizem. Un je delo, majster pa je penaze gordjamau. Pet lejt bi mogo delati, kak pomočnik, samo po tiston bi leko un tö majster grato. Telko cajta pa je Djuši nej emo, ka je brš Sto (hotel) bogati gratati. DOMA V BAGONI Te sta za braton šla na žalejznico delat, ka tan prej calau dobro leko zaslüžijo. Štrejke ftičnice) dojk last i. Pa ka aj bi eške več park-viterala (prihranila), sta Sprvoga v bagoni spala, aj nej tarbej arando (najemnino) plačati.. Da je keden kauti prišo, je prišo gazda tö s plačo. Depa nej tolare parneso, liki nikši čüden paper. Djuši pa je tau nej Sto zeti, ka njama papere nej tarbej, liki zalene tolare. Engliški nikanej znau, zato je nej mogo zgučati. Gospaud je natau čameren grato, Djuši-na nutri v auto süno pa ga od pelo v banko, gé so ma za tisti "zbožani paper" dosta tolarof dati. Te ga je fejst sran bilau. V ednon cajti v Vencou-veri nikšoga dela nej bilau, samo tesare so Iskali, depa natau sa andofski lagén nej trnok razmo. Dje, nika nega, enoga spoznanca je Pito, kakšo šker (orodje) je tarbej cuj toma deli? Fse je küpo pa sa zglaso, ka je un tö cimarman. Ali brŠo so gor-prišli, ka sa naš dober pojep telko cujrazmej fküpposta-vlanji streje, kak svinja na boben. Te je enoga Nenca nagučo, aj ma don pomaga pa aj ga njajo, vej de un namesto njaga delo žmetno delo. Da sa je nin tretjo paut glaso za tesara, ma je že zavolé dobro šlau tau delo. Jožef Dončec, alias Ferenc Talaber LOŠKIVA ZIDARA Zdaj sta te dva brata, škeu povedati bratranca, ka sta f Kanadi tö tak živela kak Kovač ino Talaber, Zdaj sta sa te začnila zidarsko delo fčiti. Da sta nika gorzozi-dala, sta šla v bauto po ele-mente, štere je tarbej gor-zakapčiti na stene, pa je te nej tarbej nutpucati (ometa-vati). Da so té elementi en za drugin dojkapali s stene, sta je nazaj v bauto (trgo-vino) nesla, ka so za nič. Tan so njima pokazali libelo (vizmérték), če sta tau nüca-la? Sledi k sta o ton tak par-po vej dal a, ka so njima prej tan v bauti kazali nikši falaček lesa, fšteron je voda ta pa nazaj lejtala. Njiva-dva sta te vidala takše prvo paut. Te pa nej čüda, ka so stene bile krive, nej pa e-lementi. Tau je dugo tak šlau pa težko, ka sta sa pomalek fse potrejbne maštrije vönafčila — dva brata. Škeu povedati, dva bratranca, ka je Djušina eške njagva druga žena pisü-vala Večkrat, ka ti sa pa prej tak skrbiš za Števana, kak če bi ti pravi brat büu. Ranč njagve žene v Kanadi so dugo nej znale, ka sta njiva slatkiva brata. Jožef Dončec, alias Ferenc Talaber iz Andovce je za dvajsti lejt prvo paut domau prišo iz Kanade, leta 1970. Za dvej leti je bila par njama na obiski čer Irenka. Te je že oči calau dobro šlau. Emo je lejpo ižo, auto, mali tovornjak (teherautó), na maurdji svoj mali šift (jahto), na šteroga je gorspisano bilau, ka Talaber. Gnauk je Oča po-noriji eške pravo čeri, ka: aj mi Zdaj dé (grej lagvo, če more! BAUG JE VELKI Čeri Irenki (Zdaj že Sama tö vnüke ma) so sa té očine reči že te tö calau špajsno (čüdno) vidle. Kak leko nakak pozabi, kak velki je Baug?! Nej trnok dugo potontoga je oda batežen grato. Raka je daubo na plüčaj in mozgaj. F Kanadi je büu par najbaukšaj padare j (zdravniki!,). Nika je nej pomagalo. Odpelo sa je na zdra-vlanje v Mexiko. Ranč tak brezi haska. Kak je na karti s toga rosaga piso, za fsako travo sa proba primliti, samo aj bi ma Baug don nazaj dau zdravdje. Prauti konci ma nakak tanače dá (svetuje), aj dé na Filipinsko, ka tan prej gestejo takši Padarge, šteri brezi naušca operera-jo ino Čüde delajo. Oče sa je te eške trnok vüpo, ka sa ja svojin "sintjekon" (otrokom) že "spovödo", ka je preveč batežen. Da je po svoji "operaciji" cujgledo enoj drügoj "operaciji" ino je vüdo, ka je čüda nej čüda, liki folišija (goljufija) — "'Padarge" so tisto nika nej vö s tejla vlekli, liki so si karvavo bato (vato) doj z roké sükali —, je znau, ka je fse Zaman. Komaj je s Filipinskoga nazaj domau prišo f Kanado ... Ferenc Talaber iz Vencouve-ra je büu star 50 lejt, da je leta 1974 mrau. Leko, ka bi Jožef Dončec iz Andovce duže živo in bi bole srečen büu?! Sam Baug vej . . . Francek Mukič Enauk gezero, pa nikdar več gezero Bil je to dan, ki je že kazal, da bo zima prepustila svoje mesto pomladi. Deževalo ni, a blata je bilo vseeno dovolj. Sobotno popoldne je bilo namenjeno kramljanju z gornje-seničanko, 72-letno Julijo Labric. Kaj menite, kakšno je vprašanje, ki ga v teh dneh na Gornjem Seniku najprej slišite? Da. Kako je z mejnim prehodom? In tako je bilo tudi tokrat, "Ja, o ton se dosta guči, ka že sikši komaj čaka, da se oprd. Je že tak obečano bilau, ka se oprd novembra, no pa od ti-stoga mau že sto pa ne ven kelko dnevof ta odišlo, pa še nega nika." Tako torej Julija, ki se obenem sprašuje, če za zamudo ni kriva prodaja orožja. "0 toga se guči, ka paulek tiste piikše, ka so Vogri audali, ka zatoga volo se prej ne oprejo meje, ka so Slavi čemerni, zakaj smo dali piikše." Naj bo že tako ali drugače, pravijo, da upanje odide zadnje. Tako vsi skupaj upamo, da bomo prehod kmalu dobili. Zakaj bi bilo to dobro? "Te bi se slovenski gezik bole gor obdržo liki zdaj, ka bole samo po madžarskon gučijo. Te pa, če de se nad mejo odlo, te mo pa bole po slovenskon gučali. Pa bi eške najlepše tau bilau, če bi f cerkfi tu meli fse slovensko, ka starin lidgen, ten žmetno spadne vogrski, ka so raj ge, če bi slovenski bilau." Tako se torej pogovor razvija. Spomin seže nazaj, ko se je na Gornjem Seniku govorilo samo slovensko, pa tudi na čase, ko življenje ni bilo tako lahko kot dandanes, saj ni bilo elektrike, radia in televizija, ljudje pa so živeli v revščini. Dosti jih je odšlo s trebuhom za kruhom. Tudi Julija "Odli smo po marofaj delat. Odla san to na žetvo pa kukarco brat v Baranjo. Pa te nej tak moderno bilau, ka smo f štalaj spali, z enkraj so krave bile, z drugi kraj pa smo mi bili." Kljub težkemu življenju so se znali tudi poveseliti. "Ja bole je veselo bilau kak zdaj, pa so se lidge tiidi bole poštuvali. Znan, ka san na Vogrskon že bila na marofi. Tan smo cejli den delali, pa sen trudna bila. Da so večer s fu-dami potegnili, že smo fse pozabili, ka smo trudni pa nas noge bolijo. Pa smo koražni tudi bole bili, ka smo več spejvali kak zdaj." in potem zazveni v izbi pesem "Snauč nam je ta nauč tak luštna vesela. . .", za njo druga, tretja. "Dosta so nan v Lublani doj napisali, ka jeste ka dostakrat spejvajo tiste pesmi v radioni." Ko so v šestdesetih letih in pozneje strokovnjaki iz Slovenije hodili raziskovat v Porabje, so se namreč vselej ustavili pri Labricovih. In Julija se še zdaj spominja marsikaterega dogodka iz preteklosti. "Zdaj je dosta razločka nad tistin, da smo mi mladi bili, pa kak je zdaj. Te so na cesto šli pa so spejvali, pa je te tisto veselo bilau. Pa da so veselice bile, ka je več balof bilau, kak zdaj. V vesi dvauja banda bila, ka so z velkof škerjof igrali, da so snejo spravajali." Sicer pa seje na gostiji dogajalo še marsikaj. 'Tan je te dosta norije bilau, ka so dejte krstili, bika so klali, ka je meso sfalilo pa fašenki so odili, pa ovak preveč dosta norij je bilau." Beseda nanese tudi na knjigo prerokb in na to, kar je bilo na Seniku slišati od starih ljudi o prihodnosti. "Pred svejton konci seden lejt se mlajši nedo narajali pa do krvave vretine ge. Mrzla lejta minejo, dosta grmence bau, pa fsefele kaštige pridejo pa te mo že znali za svejti konec. Tak so si lidge gučali, ka enauk gezero pa nikdar več gezero." To naj bi pomenilo, da vstopa v tretje tisočletje ne bomo dočakali. Tako smo se poslovili od Julije Labric. Mnogo zanimivega nam je povedala, nam zapela in poskrbela, da se človek zamisli nad tistim, kar je bilo, kar je in kar nas še čaka. Silva Edry PORABJE, 28. marca 1991 4 GORIČKI IN PORABSKI PISATELJ LOJZE KOZAR Ko se je vrnil pisatelj v rodno krajino, so ga postavili za upravitelja malo prej ustanovljene "samostojne duhovnije" Odranci. V tej največji vasi beltinske župnije so hoteli ustanoviti samostojno župnijo. Imeli so le majhno kapelo kot v drugih prekmurskih vaseh. Kozar bi bil moral pripraviti vse potrebno: zgraditi cerkev in župnišče. Ustanovili so župnijski odbor, ki se je dogovoril z bodočimi župljani, koliko bodo prispevali in začel zbirati denar. Toda to delovanje je namenila preprečiti tedanja oblast, Kozarja so konec decembra 1946 v Lendavi zaprli v celico z oknom brez šipe, kjer je zmrzoval sedemdeset dni in bil s svojimi sodelavci, odranskimi kmeti, po krivem obsojen. Zaplenili so jim nabrani denar in gradivo za gradnjo. Ko se je smel vrniti v Odrance, je zgradil župnišče in zasilno leseno cerkev, ki so jo uporabljali 17 let. Šele po velikih ovirah so zgradili sedanjo cerkev po načrtu Plečnikovega naslednika arh. J. Valentinčiča, posvečeno 1977. Poslikal pa jo veliki slikar Stane Kregar. Vse te boje je pisatelj popisal v knjigi Neuničljivo upanje (1990). V svojem težkem življenju v prvih povojnih letih je Lojze Kozar komaj prišel do pisanja knjig. V svoji duši pa je nosil življenje goričkih ljudi in lepoto goričke zemlje, ki jo je vsrkaval od detin-stva in jo je tako živo opisal v črtici Korenine mojega življenja, ki jo ponatiskujemo. Šele 1962 mu je izdala najstarejša slovenska knjižna založba, Mohorjeva družba (njene knjige so pred 1919. hodile tudi v Porabje!) prvo povest Takšen prag, v kateri je opisal nesrečno življenje v družini vdovca^ Janoša, ki nepremišljeno pripelje otrokoma mačeho v hišo, sam zboli, se odtuji otrokoma ter vsej vasi. Tudi žena — po težki mladosti — ne najde materinskega razmerja do otrok, katerih eden se ponesreči kot žrtev te neurejene družine. Pisatelj se je s posebno ljubeznijo poglobil v duševnost in življenje otrok, v Janoševem spominjanju na daljno otroštvo pa živahno pripoveduje, kako sta s prijateljem kot dečka šla po mrtvaška nosila na bližnji Senik. Tudi to 12. poglavje povesti bomo ponatisnili, ker je v njem prvič omenjeno v slovenski lepi knjigi ime Senika in Rabe. Imenovan je tudi Monošter kot konec obzorja nekaterih ljudi. Opisuje sliko sv. Janeza Krstnika na svodu farne cerkve in uganemo, da je to na Gorenjem Seniku. Že prej je Kozar napisal povest Pajkova mreža, ki jo je Mohorjeva družba izdala šele 1968. Začenja 'se "v vasi pod Srebrnim bregom. . . (kjer) so večeri nenavadno tihi". . . "proti Rabski dolini je sivkast mrak. . .", dogaja pa se večina povesti v Franciji, kamor je Veronika morala po materini smrti za kruhom in ostane zvesta domači zemlji. Posebno pa je oživel obmejni svet naš pisatelj v povesti Materina ruta (Mohorjeva družba, Celovec 1971, Ognjišče v Kopru 1973). zgodbi o siroti Pej-pu, ki ga vzgaja stari, onemeli Miško. Vzporedno pa pripoveduje tudi zgodbo Miškovega življenja. Prikazuje nam vaško življenje med Borečo in Gorenjim Senikom v času prve svetovne vojne in po njej, tako da je to naravnost zgodovinsko pričevanje o teh goričkih in porabskih krajih. Spoznavamo mnoge skrite strani prekmurskega življenja, predvsem pa mišljenje in čustvovanje odraščajočega otroka, Pejpa in pred njim Miška. Najbrž v nobeni naši knjigi ne najdemo tako živo opisanega otrokovega vživljanja v naravo, v gozd z vsemi njegovimi živalmi in v človeško življenje, kakor v tej Ko-zarjevi povesti — pa ne zadnjič. Vilko Novak (nadaljevanje) Ftjüpar 40 lejt PRED 40 LETI STA SI OBLJUBILA ZVESTOBO ŠTEFAN SERFEC IN ELZA CUK IZ SAKALOVEC. Nika sa čüla, ka ta za par dni nikši völtji svetak meli f familiji. Ka sa ja z vami zgudilo na 1. apriliš 1951 leta? "Ka sa ja zgudilo? Te smo sa ženiti." Kak je te bilau? Takšo volko gostüvanje ja bilau kak Zdaj? "Nej. Te nej bilau gostüvanje. Nej mogo ništja držati, ka ranč smo nej mogli f krčmau titi, l