Leto III. Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Štev. 5 Lenart, 7. marca 1963 8. marec-praznik žena Spet je leto naokoli. 8. marec se je približal. 2e več desetletij ga slavijo v raznih deželah sveta kot praznik žena, ki so si v precejšnjem števiu držav že izbojevale enakopravnost z moškimi. V naši deželi smo v tem pogledu najdlje napredovali. Ženske so dejansko v celoti enakopravne. S tem pa seveda še ni rečeno, da enakopravnost tudi v celoti uveljavljajo. Ob prazniku naših žena in mater si zastavimo nalogo, da jih čimbolj razbremenimo z delom v družini, da bodo imele pogoje za udejstvovanje v družbeno-političnem življenju. delovna konferenca občinskega odbora rk 100-letnica Rdečega križa NAROČNIKOM! zadnji cas dobivamo vedno vec izvodov »domačih novic«, ki nam jih vrnejo naročniki z zahtevo, da jih črtamo iz seznama naročnikov. v večini primerov pa naročniki na izvod ne napišejo, da Želijo list odjaviti, niti se ne podpišejo. tem potom vsem sporočamo, da bomo iz seznama naročnikov črtali samo tiste, ki bodo list odjavili pismeno, osebno ali pa vrnili časopis na katerem bo navedeno, da se naročnik listu odpoveduje, kar mora biti podpisano z lastnoročnim podpisom. v vseh ostalih primerih usta ne bomo nehali dostavljati. k temu ukrepu so nas prisilili nekateri pismonose, ki lista ne dostavijo, temveč ga vrnejo z izgovorom, da ga naročniki ne želijo. Uprava SEJA OBČINSKEGA ODBORA SZDL LENART Ustanovljena občinska turistična zveza 9. februarja 1963 ise je sestal občinski odbor SZDL Lenart. Na dnevnem iredu je bila (razprava o turizmu v Občini. Uvodni referat je prebrala sekretarka občinskega odbora Jelka Firbas. V 'razprava so sodelovali številni delegati, hi so zlasti .poudarili potrebo po organiziranem razvoju turizma v občini, po razvoju gostinstva in trgovine, kar je ozko povezano s ituitizjTLarn. Na seji so govorili o (Nadaljevanje na 2. strani) Te dni bo osnutek občinskega statuta dan ^r javno razpravo Pred kratkim se je zadnjič pred splošno razpravo sestala občinska komisija za statut, kjer .so isklenili, da se osnutek občinskega statuta da v javno razpravo. Komisija meni, da je potrebno v razpravo vključiti slehernega občana, ki ima pravico dati pripombe in predloge za spremembo osnutka statuta. Razprava bo trajala vsaj nekaj mesecev, tako, da bodo vsi občani lahko izrazili svoje mnenje o tem zelo važnem samoupravnem aktu komune Te -dni bo dan v prodajo natisnjen osnutek statute. Občinski odbor SZDL bo sprejemal predloge organizacij, kolektivov, društev ta posameznikov bodisi v pismeni ali ustmeni obliki vse dotlej, dokler ne bo objavljen zaključek razprave. Občinski odbor SZDL bo skupaj s krajevnimi organizacijami pripravil široko razpravo o statutu po vaseh, zaselkih ter družbenih organizacijah. V delovnih kolektivih pa bo vodil razpravo občinski sindikalni svet. Pred nedavnliim je Občinski odbor Rdečega križa sklical delovno konferenco, ki je bila posvečena analizi doseženih uspehov v obdobju od zadnje redne konference. Vsa konferenca je potekala v znamenju proslavljanja 100-ilertaice organizacije Rdečega križa. Navzoči gostii ta dliskutanti so poudarjali velik pomen, ki ga ima ta humana organizacija v naši isoaialiistični družbi. Zlasti je v tem smislu govoril dr. Franc Ga-bršček, predsednik občinskega odbora RK. Na konferenci so o svo- jem delu an načrtih iparočale tudi vse komisije. Objavljamo nekatere izvileake iz iteh paročlil. Clanii RK v inaši občini so se lani predvsem uveljavili v pomoči ■prizadetim po toči, z zbiranjem prostovoljnih prispevkov za Ma-karsko in še druge kraje, ki jih je prizadela elementarna nesreča. Pri zbiranju sredstev so se zlasti potrudili ipodmladkarji RK. Akcija Zbiranja prispevkov za Debeli Rtič se ni najbolje obnesla. V tem pogledu so pokazale (Nadaljevanje na 7. str.) doma** v in ^io Kakšne bodo pokojnine v bodoče je vprašanje, ki ne zanima samo trenutno prizadetih, torej' tistih, ki so že upokojeni ali pa bodo. Pred dnevi sta odbor za politiko zveznega odbora in odbor za vprašanja dela in socialnega zavarovanja zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine razpravljala o osnutku novega zakona o pokojninskem zavarovanju, po katerem naj bi v prihodnje pokojnine določevali po vloženem delu in prispevku skladov socialnega zavarovanja. Poslanci so v razpravi o tem osnutku zelo živahno sodelovali in dali več ustreznih pripomb, ki opozarjajo na nekatere probleme v zvezi z določevanjem pokojnin. Kaže, da so v nekaterih primerih še tako logične napovedi lahko preuranjene ali celo napačne. Pri tem mislimo na novo ameriško izzivanje v karibskih vodah. Kot da še ni dovolj vroče krvi in nevarnosti zaradi ameriške politike do te samostojne latinskoameriške države, ki ni storila nič takega, kar bi ogrožalo varnost ZDA, čeprav v Washingtonu trdijo obratno, ker pač vidijo v vsem naprednem in novem »komunistično nevarnost* za svojo družbeno ureditev. Zato ker sta dve kubanski letali preleteli nad neko ameriško ribiško ladjo, ki ni imela oznak pripadnosti, so ZDA odločno protestirale pri kubanski vladi in zagrozile, da bodo »sprejele ustrezne ukrepe«. Kakšni so ti ukrepi, smo videli ob še ne tako pozabljeni ameriški blokadi Kube. Na razorožitveni konferenci v Ženevi so končno, predvsem zaradi uspešnega prizadevanja ne-angažiranih držav - udeleženk konference, sklenili, da je treba najprej razpravljati predvsem o problemu prekinitve jedrskih poskusov. Med zasedanjem konference je SZ spet ponovila svoj predlog, naj bi sprejeli sporazum o nenapadanju med Atlantsko zvezo in Varšavskim paktom. Zahod je predlog zavrnil. Škoda, kajti tudi ta sporazum bi lahko pomenil odločilen korak na poti k popolni razorožitvi, zaradi česar tudi zasedajo predstavniki 11 držav v Ženevi. Čeprav so se razmere v Iraku po najnovejšem državnem prevratu že dokaj uredile, pa postaja Arabski polotok zanimivo prizorišče različnih dogodkov. Britanci tu še vedno nočejo sami sebi priznati, da je novi, napredni režim v Jemenski arabski republiki dejstvo. Zato rovarijo proti novi oblasti na najrazličnejše načine. Med drugim nočejo priznati nove vlade. Zadnje dni pa je britansko topništvo celo streljalo na neko obmejno mesto v Jemenu. Jemenska vlada je poslala U Tantu obvestilo, v katerem zahteva, naj OZN storijo potrebne ukrepe, ki bi preprečili nadaljnjo agresivnost Velike Britanije, ki podpira strmogljav-Ijeni monarhistični režim. Podmladkarji RK predajajo šopke delovnemu predsedstvu občinske konference Rdečega križa. Razprava o občinskem družbenem načrtu Mnogo koristnih predlogov, V TOVARNI USNJA PRIHODNJE LETO Milijarda in pol bruto dohodka Pred kratkim je občinska odbor SZDL pripravil po vseh krajevnih organizacijah SZDL javne tribune na katerih iso člani SZDL predlagali, kaj naj bi letošnji občinski družbeni načrt upošteval. Namen občinskega odbora SZDL je bil, da bi se predlogi članov SZDL upoštevali pri dokončni sestavi osnutka občinskega družbenega načrta. Značilno za razprave na javnih tribunah je, da je bilo mnogo koristnih predlogov, ki jih bo veljalo upoštevati, če ne letos, pa vsaj prihodnja leta. V nekaterih krajih so se sicer preveč naslanjali na občinska sredstva, čeprav teh ni veliko, medtem iko so ponekod predvideli financiranje predvsem dz lastnih viirov. CERKVENJAK Predlagajo, da se cesta za znano turistično postojanko Gomila preusmeri čez Peščeni vrh, Zu-petince in Smolince. S tem bi se pot do te postojanke znatno skrajšala. Za ureditev te ceste bi Cerkven j ačani prispevali iz krajevnega »samoprispevka 500 tisoč din. S prostovoljnim delom pa bi ustvarili vrednost v višini 250 tisoč din. Predlagajo, naj bi občinski odbor odobril diz komunalnega sklada še 500 .tisoč din. S temi sredstvi in z delom bo to cesto moč urediti. LENART V Lenartu so člani SZDL mnenja, da je letos potrebno končno urediti severno magistralo .in trg. Za asfaltiranje ceste je prispevala 67 milijonov din republika, medtem ko naj bi domačini s prostovoljnim delom pomagali tako, da bi se trg lahko asfaltiral vsaj do Breznika. Potrebno bo tudi podreti poslopje nasproti zadruge v kateri je postaja LM in trgovska poslovalnica, kakor tudi zgradbo banke. Prav tako naj bi letos končno uredili gostilno in kulturni dom. Na javni tribuni so člani tudi predlagali, da se pristopi h gradnji kopalnega bazena, ki je za Lenart nujno potreben. Mladina pa naj bi se lotila izgradnje novega nogometnega .igrišča. Glamii SZDL iz Ra-dehove in Šetarove predlagajo, naj bi občina zagotovila strokovnjaka, ki bo vodil dela pri relugaci-ji Globovnice, ki vedno bolj poplavlja. Potok bi kmetje (regulirali s prostovoljnim delom. Lenar-čani so tudi predlagali, da se čimprej uredi trgovina s sadjem in zelenjavo. BENEDIKT Benedičani se zlasti potegujejo za končno ureditev zadružnega doma, o čemer smo že obširno poročali. Poleg tega predlagajo, da se uredi prostor pred kulturnim domom, kjer je sedaj sejmišče z javno tehtnico. Slednjo naj bi prestavili na bolj primerno mesto. Med drugim tudi predlagajo, da je potrebno pristopiti h gradnji ceste, ki bi (povezovala Benedikt z Drvanjo. Za gradnjo te ceste bi predvsem koristili sredstva krajevnega samoprispevka. GRADIŠČE Potrebno bo adaptirati prostore osnovne šole v kateri bi uredili 2 do 3 učilnice, kabinete, zbornico, pisarno in šolsko kuhinjo. Iz sredstev krajevnega samoprispevka naj bi. uredili tudi avtobusno postajališče in mrliško vežo. Predlagajo tudi, da bi se uredila javna tehtnica izven trga, kakor tudi, da bi se odprla nova trgovska poslovalnica v prostorih zadružnega obrata, ki bi nadomestila poslovalnico pri Šenekarju. Na javni tribuni so poudarili, da je potrebno dati prednost gradnji učiteljskih stanovanj, adaptaciji šole in ureditvi klubskega prostora. Z G. ŠČAVNICA V kraju se kaže velika potreba po učiteljskih stanovanjih. Nič manjša potreba pa ni po stanovanjih za uslužbence zadruge in pošte. Zato predlagajo, da bi zgradili večji »stanovanjsko-poslovni blok v katerem bi uredili potreb-, na stanovanja in poslovne prostore za zadrugo, trgovino in pošto. Občinski »ljudski odbor naj bi po njihovem predlogu prispeval 4 do 5 milijonov dinarjev, ostala sredstva pa bi zagotovili pošta, šola in zadruga. Poleg tega menijo, da je (potrebno urediti dvora-(Nadaljevanje na 3. strani) V obratu tovarne »usnja Slovenske Konjice v Lenartu beležijo po priključitvi lenarškega obrata k temu kombinatu velik napredek. Pod novim vodstvom je delavcem tovarne usnja v Lenartu uspelo v lanskih zadnjih štirih mesecih proizvodnjo povečati za okrog 30 odstotkov. V celoti so lani protzvoidni plan dosegli s 102 odstotka. Zanimivo je, da jim je uspelo pokriti Izgube, ki so pod prejšnjo upravo ob predaji poslov znašale okrog 14 milijonov dinarjev. Skratka, v lenarški tovarni usnja so lansko poslovno leto zaključili ,s pozitivno bilanco. Obratovodja usnjarne meni, da je osnovni razlog za izboljšanje stanja v izboljšani .organizaciji dela. Letos »imaj'0 v tovarni usnja velike načrte. Proizvodnjo nameravajo povečati »od lanskoletnih 450 milijonov din na pol milijarde. V tem letu se bodo tudi lotili preusmeritve proizvodnje na eden proizvod. Kljub temu, da bodo ■notranjost tovarniških objektov preurejevali »in preuredili lopo »ob glavnem poslopju, bo proizvodnja normalno potekala. Tako računajo, da bodo prihodnje leto začeli z novo proizvodnjo. Izde-V lovaili bodo izključno telečji boks po katerem je na domačem in tujem trgu veliko povpraševanje. V prihodnje se nameravajo bolj orientirati »na tuji trg. Pretežno nameravajo izvažati v Sovjetsko PODRUŽABLJANJE GOZDNE PROIZVODNJE V SLOVENSKIH GORICAH Piše ing. Hinko Spendl (Drugo nadalj.) Posebnosti gozdov »na področju Slovenskih goric in v Prek-murju zahtevajo prijeme in rešitve, ki jih bo treba predhodno izvesti, »da se »bo odvijalo podru-žabljanje gozdov tako kot v ostalih območjih, kjer so osnovna pogoji že »doslej »od narave dani •in kooperativna gozdna proizvodnja .ne »bo naletela na objektivne ovire v svojem razvoju. Uvodno navajamo nekaj statističnih podatkov o »stanju gozdov na »območju »občine Lenart v Slov. goricah. Gozdovi družbene lastnine »obsegajo cca 650 ha in so porazdeljeni med štiri gospodarske (organizacije. Za te gozdove je izdelan gozdnogospodarski načrt. Gospodarjenje je oddelčno. Gozdovi v državljanski lastnini zajemajo 4.860 ha .na območju 58 kat. občin. Gozdnih lastnikov je 3.360, ki posedujejo 6.383 gozdnih parcel. Delež vseh gozdov v občini Lenart v Slov. goricah je 21 % Od tega je gozdov SLP 2,3 °/0 in zasebnih gozdov 18,7%. Gozdne površine se po lastništvu med »seboj močno prepletajo. Gornji podatki zrcalijo tipično deficitarno gozdno območje z močno razdrobljeno lastninsko in parcelno strukturo. Analiza te strukture je zelo neugodna za pristop k podružaibljanju gozdne proizvodnje po načelu »od lastnika do lastnika«. Gospodarjenje s temi gozdovi je posamično, brez gozdnogospodarskega načrta. Še najbolje ga lahko označimo kot »vrtičkarstvo«. Prikaz strukture gozdnih površin po parcelah: Zasebni parcel gozdovi % do 0,50 ha 3.074 48 od 0,50 — 1,00 ha 1.600 25,2 od 1,00 — 2,00 „ 1.170 18,3 od 2,00 — 3,00 „ 290 4,5 od 3,00 — 4,00 „ 107 1,7 od 4,00 - 5,00 „ 67 1 od 5,00 — 10,00 „ 66 1 od 10,00 — 15,00 „ 5 0,1 nad 15,00 „ 4 0,1 Skupno: 4.860 ha gozd. in 6.383 p. Po tem prikazu je razvidno, da je vseh gozdov »do površine 3 ha 96 % in le 4 % gozdnih površin, (Nadaljevanje na 7. strani) USTANOVLJENA OBC. TURISTIČNA ZVEZA (Nadaljevanje s 1. strani) tem, »kako bi se naj uredili ribniki v Hrastovcu, turistično zanimive voličinske jame, postojanka v Zavrhu, kopalni bazen v Lenartu itd. Poudarili so tudi, da bo občina pomagala tam, kjer se bodo prebivalci tudi »sami založili bodisi s prostovoljnim »delom ali z denarnimi prispevki. N»a seji je bili imenovan iniaiativni odbor občinske turistične zveze. Za predsednika so imenovali tov. Jelko Firbas. zvezo. V obratu usnjarne računajo, da »bodo s preusmeritvijo proizvodnje že v prvem letu, torej 1964. leta ustvarili'1 »milijardo in pol bruto dohodka. V naslednjem letu naj bi se celo povečal na 2 milijardi din. Postopek ipri preusmeritvi proizvodnje bo nekoliko daljši, zaradi dobave novih strojev deloma iz inozemstva, deloma .pa iz Konjic. Obstoječe naprave »bodo »namreč v glavnem morale biti zamenjane. Ce bi ne bilo teh objektivnih »razlogov, bi verjetno z novo proizvodnjo lahko začeli že letos. Kljub temu, da trenutno še ne potrebujejo nove delovne sile, se je že 'prijavilo 50 ljudi, ki se želijo zaposliti. Novo delovno silo bodo zaposlili šele začetkom prihodnjega leta, ko bodo začeli z novo proizvodnjo. Skupaj nameravajo zaposliti 70 novih delavcev, od tega okrog 30 žensk. Novo deovno isilo bodo ipriučili in jo specializirali za posamezne delovne operacije. Letos bodo porušili poslopje v katerem je sedaj uprava. Pisarne za upravo pa nameravajo urediti nad sedanjo žago, kjer bo v bodoče skladišče. Okolje tovarne bodo' zasadili s cvetlicami in drugim zelenjem, da bo videz čim lepši. Nedvomno je, da so uspehi lenarškega usnjarskega obrata veliki, »kar je tudi zasluga delavcev, zato bi kazalo, da v interesu še večje proizvodnje pristojni organi poživijo delo obratnega delavskega sveta, sindikalne organizacije in osnovne organizacije ZK. -ec RADIOAMATERJI POZOR! Ce hočete bilti povezani s svetom, ste najlažje preko radio veze. Odtod tudi tako veliko zanimanje za radioamaterske »klube, ki jih imajo celo v manjših krajih »kakor Lenart. Radioamaterji nedvomno mnogo prispevajo k povezovanju tudi raznih narodnosti in mnogokrat preprečijo najhujše nesreče. Mnogi ljudje se imajo zahvaliti prav radioamaterjem, ki so jim pomagali Lzposlo-vati zdravila, ki so večkrat v zadnjem hipu rešila človeško življenje. Torej se radioamaterji ne ukvarjajo »samo s tehniko, temveč tudi z velikim humanim delom. Nekateri predlagajo, da bi v Lenartu ustanovili radioamaterski klub. Odločili smo se, da prav pokrenemio akcijo s tem, da vljudno prosimo vse tiste, ki imajo smisel za ra-diotehniko, zasti pa tiste, ki so služili v JLA v edinicah veze, da nam pošljejo vsaj do 15. marca 1963 svoje točne naslove. Naš naslov: Uredništvo »Domače novice« Lenart, Ptujska cesta 3. mnogo koristnih predlogov... (Nadaljevanje z 2. strani) no tza kulturno prosvetne namene. Na razpolago imajo okrog 300 tisoč din, letos naj bi iz krajevnega samoprispevka prispevali okrog 500 tasoč din. Nekaj sredstev naj bi prispeval občinski ljudski odbor, nekaj pa bi domačini opravili s prostovoljnim delom. JUROVSKI DOL Izboljšati je potrebno zaloge v trgovski poslovalnici, urediti krajevno gostilno, dokončno določiti traso ceste skozi Gasteraj, zgraditi učiteljska stanovanja, urediti vodovod in javno razsvetljavo. O item, koliko naj bi kdo prispeval sredstev, pa ni predlogov. SELCE Na javni tribuni so bili mnenja, da je zdravstvena postaja nujno potrebna. Predlagajo, da naj bi nekaj sredstev prispevala občina, nekaj pa bi jih sami zbrali. V kraju je že precej časa problem učnih prostorov za nižje razrede, ki bi bili bolj pri roki odročnim krajem kakor so Selce lin Rogoz-raica. Predlagajo, da bi se odkupila primerna kmečka hiša in se preuredila v učilnico. Na razpolago imajo 300 tisoč dinarjev. Računajo na podporo občine tudi v tem pogledu. ZAVRH Poleg tega, da se pridružujejo Sedčamom glede ureditve zdravstvene postaje v Selcih, še predlagajo gradnjo cenenih stanovanjskih blokov za delavce kmetijskega gospodarstva. V zvezi z najemnino pri starih zgradbah menijo, naj bi ostala v celoti hišnim svetom za najnujnejša popravila. Za izboljšanje turizma predlagajo naj bi se uredila cesta Sp. Veličina — Zavrh do zadružnega doma. V O Iv I C IN A V tem letu naj bi se uredila javna mostna tehtnica. Letos naj bi se tudi adaptirala bivša dvorana Partizana, ki naj bi služila za šolsko kuhinjo in telovadnico. V zadružnem domu bi lahko uredili tudi gostišče, ker je že inventar na razpolago. Za raziskavo voličiniskih jam naj bi določili določena sredstva. Na javni tribuni v Voličini so še predlagali, da bo potrebno zgraditi učiteljska stanovanja. O Lokavcu žal ne moremo poročati, ker se člani SZDL še niso sestali. Gotovo pa so tudi v tem kraju precejšnje potrebe. Na kancu naj ugotovimo, da je mnogo predlogov, vendar pa je za letošnjo realizacijo premalo sredstev. Prav pa je, da pristojni organi ob razpravi predloga občinskega družbenega načrta na zborih občanov pojasnijo, zakaj določeni predlogi to leto, oziroma spoh ne bodo mogli biti upoštevani. Seveda pa bo potrebno predloge temeljito pretresti in pretehtati, kajti mnogo je takih, ki 90 tega zares vredni. Občni zbor ZROP Na nedavnem občnem zboru častnikov lin podčastnikov občine Lenart, katerega so se udeležili delegati iz 7. osnovnih organizacij, so v navzočnosti predsednika občinskega odbora SZDL razpravljali o doseženih uspehih in bodočih nalogah. Pred začetkom občnega zbora je 'bilo CVAR MIRKU, predsedniku občinskega odbora podeljeno visoko odlikovanje za zasluge v tej organizaciji. Na zboru so ugotovili, da lani niso v celatii izpolnili plana predavanj, tesno pa so se povezali s strelskimi družinami s tam, da so pomagali tudi pri ustanavljanju teh. Ugotovili so, da se člani združenja aktivno uveljavljajo v raznih organizacijah lin društvih. Lani so tudi uspeli 100 odstotno vključiti »vse rezervne častnike in podčastnike v organizacijo ZROP. V bodoče bodo posvetili vso skrb množičnim pripravam prebivalstva na obrambo, četudi ni nobene nevarnosti za vojno. Predlagali so 'tudi, da bi kazalo razmišljati o ustanovitvi društva radioamaterjev. -ec Poslano na naš naslov: Potrdila za žaganje lesa imamo, vendar... Tiiije kmetovalci iz Jurovskega dola ®o nam poslali pismo v katerem med drugim pravijo, da so kmečki proizvajalci prizadeti, ker ni žage, kamor bi lahko odpeljali les na žaganje, čeprav imajo nekateri že več mesecev dovoljenje za žaganje na žagi v Lenartu. Čeprav so imeli dovoljenja, jim v Lenartu niso hoteli razžagaiti že od 15. decembra 1962 dalje. Kmetje so seveda prizadeti, ker bi v sedanjem 'zimskem času lahko opravili delo za katerega paleti večkrat nimajo časa. Avtorji pričujočega sestavka pričakujejo, da bodo odgovorni ljudje iz uprave ljudskega odbora odgovorili, kako bo končno urejeno z žago v Lenartu, oziroma kje sploh bo in kdaj bo začela obratovati. K. A., K. R., L, P. Jurovski dol DOPISUJTE v »Datnalc nwiu>« ham pišejo dejavnost krožkov na Soli gradišče Med krožki na gradiški šali se je v zadnjem času uveljavil zlasti lutkarski. Letos so člani tega krožka nastopili z igrico »Čarobni klobuk«. Igralski krožek se sedaj uči igrico »Kekec in Mojca«. Nastopil bo proti koncu šolskega leta. Zelo delaven na gradiški šoli je tudi kuharski krožek v katerem se udejstvuje mnogo učencev. Pionirji pa poleig tega studi pridno igrajo šah. Na šoli deluje tudi tehnični krožek, ki ga prizadevno vodi tov. Ivo Štrakl. Udejstvovanje učencev v 'tem krožku je nekoliko otežkočemo zaradi popoldanskega dela, zlasti bolj odaljenim. Ta krožek dela tudi v neprimernih samostanskih prostorih, ker v šali mi primernih prostorov, zato se tudi mi potegujemo za to, da bi šola dobila nove učilnice. Ivan Veršič Osnovna šola Gradišče Zanima me, koliko stanejo pri »Potrošniku« v Lenartu enofazni elektromotorji. Zanima me tudi, če lahko kmetovalci elektromotorje dobijo na kredit? R. A. Osek Enofazni elektromotor 1,1 KW s 1445 o/minuto stane 52.000 din. Na kredit lahko dobijo samo osebe, ki so v rednem delovnem razmerju. Franček Ploj •direktor »Potrošnika« Lenart Kmetijsko gospodarstvo Lenart (sedaj KZ Lenart) izvaja aronda-cjo na površinah v Spodnjem Porčiču. Zanima me, koliko površin bo še zamenjanih v aronda-cijskem postopku, v katerih krajih, ali je arondacija po zakonu obvezna in kdo so člani aronda-cijske komisije? V. V. Zg. Žerjavci Na podlagi 53. in 54. člena zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljiišč (Uradni list FLRJ št. 43-707/59) je arondacija dopustna ob pogojih, ki jih predvideva republiški odlok (Uradini list LRS, št. 17-105/60) ko pravi, da je arondacija dopustna, ako je minimalni odstotek 25% vseh kmetijskih zemljišč že v uporabi kmetijske organizacije. Glede na to, da v celoti izpolnjujemo pogoje za arondacijo, bo svet za kmetijstvo pri občinskem ljudskem odboru Lenart izdal dovoljenje za izvedbo arondacije dela Spodnjega Porčiča, Starega iPorčiča, Zg. Senarske in dela Radehove, kar se razprostira med obema cestama Lenart -Gradišče. V perspektivi imamo namen povezati - združiti nastali -kompleks preko Zg. in Sp. Senarske pod cesto Lenart - Cerkvenjak s kompleksom v Zg. in Sp. Ver-janah, ter del Brengove in Ca-gone, kar je v skladu z osnovnim načrtom kmetijske in gozdarske proizvodnje za občino Lenart. Arondacijska komisija je bila izvoljena na seji sveta za kmetijstvo pri ObLO Lenart in jo sestavljajo Kralj Franc, predsednik, člani: Štelcer Ludvik in Hafner Fanika. Direktor KG Lenart vet. Ivo Rapoc zainj Polegeg Po poklicu sem lončar in pečar ter sem zaposlen pri privatniku. Nazadnje sem bil včlanjen v sindikalno podružnico pekarne in dimnikarstva. Ker pa se je ta podružnica priključila drugi, ne vem kam naj se vključim, oziroma na koga naj se obrnem za pojasnilo. Prosim za nasvet. P. F. Lenart Po našem mnenju se vključite v sindikalno organizacijo, kaiteri se je priključila pekama. To se pravi, da se morate včlaniti v sindikalno podružnico trgovskega podjetja »Izbira« Cerkvenjak, kamor sta se omenjeni podružnici priključili. Za podrobnejša pojasnila se obrnite na občinski sindikalni svet (Franc Kralj pred- sednik, Mirko Košmerl, tajnik). Za urednštvo: Štefanec Tone Ali lahko poravnam naročnino na upravi »Domačih novic« in če lahko stori kdo drug namesto mene? K. A. Jurovski dol Nič ne skrbite. Naročnino boste plačali pismonoši, ki Vas bo obiskal enkrat aprila ali maja. To velja za vse naše naročnike. Na upravi naročnine ne sprejetnamo, ker imamo s rtem preveč nepotrebnega dela. Upamo, da je naročnikom prav, če jih obišče pismonoša. Za urednštvo: Štefanec Tone O gradnji razglednega stolpa v Zavrhu sem že veliko slišal. Zanima me, kdaj bo končno otvoritev? J. M. Cerkvenjak Turistično društev v Zavrhu je bilo ustanovljeno komaj pred enim letom. Gradnja tako pomembnega in velikega objekta kot je razigledni sitolp, se ne da končati kar čez noč ali v nekaj mesecih. Potrebna je lokacija, potrebni so načrti, gradbeno dovoljenje itd. Društvo se je tudi lotilo nabiralne afcaije in prostovoljnega dela. Posamezniki so Opravili 150 do 200 prostovoljnih delovnih ur, ali do 20 delovnih dni. Naš kraj je zelo prizadela tudi toča, ki je delo nekoliko zavrla. Kljub sedanji zimi društvo ne počiva. V 'tem času pripravlja plane, ki jih 'bo realiziralo, kadar bo primeren čas. Ce ne bo tehničnih in elemenitanniih ovir, bo razgledni stolp predan svpjemu namenu že v letošnji poletni turistični sezoni. Janez Karo predsednik Turističnega društva »Rudolf Maister-Vojanov« Zavrh Kolikšni so prevozni stroški z rešilnim avtomobilom na 1 km in ali morajo kmečki zavarovanci v celoti sami plačati prevozne stroške. Vem za primere, da so plačali samo 10 odstotkov? B. K. Vitomarci Cena za 1 km prevožen z rešilnim avtomobilom je 85 din. 10. ^ člen Zakona o zdravsfrenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev določa, da osnovTlo zdravstveno zavarovanje obsega tudi prevoz z rešilnim vozom, kadar je tak prevoz iz zdravstvenih razlogov nujno potreben in sicer: 1. če gre za osebo, ki je Zbolela za nalezljivo boleznijo in je zdravljenje v bolnišnici obvezno; 2. če gre za osebo, ki je zbolela za duševno boleznijo in je nevarna za življenje drugih; 3. če gre za osebo, ki se je življenjsko nevarno poškodovala ali glede katere so nujni zdravniški posegi v bolnišnici. Nujnost prevoza odredi zdravnik z napotnico. Za prevoz pod točko 1 in 2 plača sklad kmetijskega zavarovanja 100%, pod točko 3 plača kmetijski proizvajalec 10%, v vseh ostalih primerih pa slednji plača 100%. Upravnik Zdravstvenega doma Lenart dr. Franc Gabršček ih Sliki Za pusta j e bilo veselo Letos je toilk) za pusitne dni v naši občini bolj veselo kakor prejšnja leta. Veselo razpoloženje so začeli že Sindikalni občni zbori po katerih so se kolektivi zabavali pozno v noč. Potrudile so se tudi družbene organizaaije, ki so ponekod .priredile celo dvodnevne zabave. Smeha, šal in veselja je bilo povsod več kot dovoj. Zdi se, da je ptujski karneval vplival tudi na razpoloženje v naši občini, saj smo opazili precej več maškar kakor prejšnja leta. V Lenartu pa se je na sam pulst razvila živopisna povorka v ka- teri so šli otroci iz vrtca in šolarji lenarške šole. Po vaseh so se za pustne dni pridno podili pustni orači, ki se niso Odrekli lepim krapom in drugim dobrotam. Precej jih je prišlo celo v pisarne ljudskega odbora, kjer jim seveda niso mogli postreoi, medtem ko so zunaj mnogo dobili. Pust, dan vseh norcev je mimo. Preživeli smo ga v zadovoljstvu to v prepričaniju, da ga borno prihodnje leto spet doživeli še lepšega in bolj veselega. Razpravljali bodo o ustavi in statutih Na občnem zboru sindikalne podružnice zdravstvenih delavcev so med drugim ugotovili, da so člani njihove podružnice delovali v samoupravljanju, na seminarjih to na raznih strokovnih predavanjih. Lani so tudi priredili strokovno ekskurzijo na Debeli Rtič. Veliko zanimanje je bilo zlasti za ustavo o kateri so člani te podružnice poslušali predava- nje. Sindikat prosvetnih delavcev se je priključil akciji za zbiranje prispevkov za prizadete po toči v naši občini. Zbiral pa je tudi prispevke za poplavljena območja v drugih krajih države. Na občnem zboru so med drugim sklenili, da bodo pripravili predavanja o ustavi, občinskem statutu in o statutu zdravstvenih ustanov. OBČNI ZBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE^ uslužbencev ObLO, banke in post. LM Na občnem zboru sindikalne podružnice ObLO, banke to postaje ljudske milice so v nedeljo 24. februarja razpravljali o tem, da je sindikat uspešno sodeloval pri uveljavljanju novega plačne-ga sistema, zlasti ma ObLO. V tem pogledu bo tudi naprej din-temzivno delal. Na občnem zboru so omenili, da je sindikat manj uspešno sodeloval pri sistematizaciji delovnih mest. Premalo se je tudi ukvarjal s tem, kje dobiti in kako zaposliti visoko ali višje kvalificirani kader. Kritično so ocenili na zboru mnenje, da referenti niso ažurno vršili svojega dela. To je bilo v nekaterih primerih res, vendar je glavni vzrok v tem, da nekateri referenti niso zasedali kvalifikaciji to sposobnosti primernih mest. Na občnem zboru so poleg tega še govorili o letovanju v Puli, o telesni vzgoji, izobraževanju, koriščenju dopustov, o uveljavljanju člantov sndikata v družbenem življenju. OBČNI ZBOR PARTIZANA LENART Atletika in nogomet poglavitni panogi 16. februarja je bil redni letni občni zbor TVD »Partizan« Lenart Na občnem zboru so razpravljali o dejavnosti v preteklem letu, ko je bila zlasti uspešna na atletskem in nogometnem področju. Pred zaključkom občnega zbora so za predsednika društva ponovno izvalili Davorina Poliča. Predstavniki občinskega komiteja ZK to občinskega odbora SZDL so se pogovarjali z navzočimi predstavniki okrajne to republiške zveze za telesno vzgojo ter sklenili, da se ustanovi Občinska zveza za telesno vzgojo, ki bo pospešila ustanovitev novih telesno vzgojnih društev v občini. Atleti so laini tekmovali ob žici okupirane Ljubljane to v Ptuju po slovenj egoriških partizanskih poteh. Na prvem tekmovanju so dosegli drugo mesto, na drugem pa prvo mesto. Tudi v Gorišnici so domači tekači izasedli prvo mesto. Mladi tekmovalci lenar-škega Partizana so sodelovali tudi na republiškem atletskem »C« prvenstvu, kjer so člani zasedli prvo mesto to dobili prehodno zastavico v trajno last. Nogometaši lenarskega Partizana so se lani pomerili .z moštvi neuradne slovenj egoriške nogometne lige 31 krat. V tej ligi so po zaključku tekmovanja zasedli tretje mesto. Aktivna je bila tudi rokoborska sekcija, ki je na republiškem prvenstvu zasedla dve prvi mesti, 2 drugi in 2 itratji mesti. Clarii lenairškega Partizana so se lepo izkazali tudi v partizanskem mnogoboju to v krosu. Na občnem zboru so izrekli posebno priznanje Jožetu Vidrihu, Rudiju Za-keljškm Radu Mejovšeku, Emi Zakeljšek, Dragu Šinkovcu in Viliju Potočniku. Poleg tega so zaslužili še posebno pohvalo za aktivno dello v društvu Franc Polanec, Peter Doki, Zdravko Vogrin, Franc Ditner in Ivan Podgoršek. Na občnem zboru so poudarili, da je potrebno predvideti v programu dela za prihodnje obdobje, ki ga bodo sestavili na prvi seji upravnega odbora, kalko razširiti vrste /telesnoviagojnega društva z novimi člani. -ec- V BESEDI Delavska univerza občine Lenart je letos priredila okrog 50 predavanj po vaseh in delovnih kolektivih. Poleg tega sta z uspehom končali šoli za življenje v Gradišču in Cerkvenjaku, zaključena pa je tudi Večerna politična šola. Na sliki: Alžirski študent Mohamed Said predava v lenarškem klubu o Alžiriji. Organizacije RK v občini se zlasti uveljavljajo na področju krvodajalstva. Samo v Voličini, ki sodi glede tega med boljše organizacije, je lani kri darovalo 198 prebivalcev. V občini je leta 1962 778 krvodajalcev dalo 195 tisoč kubikov krvi. Na sliki: rentgenski pregled pljuč pred odvzemom krvi v Zdravstvenem domu Lenart. V občini je vse do nedavnega deloval samo eden pevski zbor, če izvzamemo pevske zbore na šolah. Zadnji čas se je Ienarškemu zboru, ki ga prizadevno vodi Zinka Pavel, pridružil še 70 članski ženski zbor v Cerkvenjaku, ki se bo prvič predstavil za Dan žena. Na sliki: lenarški pevski zbor med nastopom. Uspešen nastop mladih Nedvomno smo bili nekateri presenečeni nad igro posameznikov ob zadnjem nastopu mladinske dramske sekcije pri lemar-škem prosvetnem društvu, ki je uprizorila vsebinsko in scensko nezahtevno igro ali boljejcomedijo »Ubijalec«. Posamezniki) ki j'ih malokdaj vidimo na odru, nekateri so morda celo prvič nastopili, so pokazali več kot povprečen talent. Morebiti 'bi jih nekaj imenovali: Štefko Fras, Adela Šnaj-dar in Jože Zunko. Ti bodo vsekakor v bljižnji bodočnosti lahko prevzeli zahtevnejše vloge poleg nekaterih renomiranih igralcev, ki so tudi v tej igri nastopili. Prireditev kot celota je bila dobra, kar je zasluga vseh nastopajočih, zlasti pa omenjenih. Režiserka Jurmanova je iz mladih igralcev znala 'izvabiti kolikor se je dalo. Nastopajoči z režiserko zaslužijo tem večjo pohvalo že zaradi pogojev v katerih so vadili igro. V sedanjem mrazu nikakor nd bilo prijetno vaditi v nezakur-jeni dvorani lenarškega kulturnega doma. Matejev Matija na odru v Zgornji Ščavnici Dramska sekoija prosvetnega društva v Zgornji Ščavnici je v nedeljo 24. februarja uprizorila igro »Matajev Matija«. Igralci so se zelo potrudili. Majhno dvorano kulturnega doma so do zadnjega kotička napolnili gledalci. Preminul je Fric Murgl GASILEC IN SEDLAR Pred dnevi se je za vedno poslovil od Gradiščanov dolgoletni gasilec to sedlar. V gasilski organizaciji se je uspešno uveljavljal polnih 33 let. Bil je tudi Malomarnost staršev povzročila smrt otrok Ponoči in podnevi mora biti pripravljen. Smrt preži na vseh koncih. Človeško življenje je večkrat odvisno od brzine, spretnosti in požrtvovalnosti voznika rešilnega avtomobila. Anton Zelez-nikar iz Lenarta nam je o svojem poklicu, težavah in veselih trenutkih povedal: bližini tega krafa se je opekel triletni fantek. Ko sem prispel na kraj nesreče, sem videl strahoten prizor: otrok še živ, toda nesposoben za kakršenkoli zdravniški poseg, saj je bil že skoraj zoglenel. Takoj za tem je umrl. Štirinajst dni po tem dogodku se je zgodil isiti slučaj v bližini Oer*- z zdravniško napotnico to v zares nujnih primerih kot so na primer poškodbe, porodi. Rešilni avtomobil in njegov voznik sta iz dneva v dan in iz noči v noč v pripravljenosti. Delovni dan je vedno daljši od 8 ur. Mislimo na to, ko kličemo rešilno postajo! ''»^^KGN/V KRIŽANKA — Od kdaj se ukvarjate s šoferskim poklicem in od kdaj ste šofer pri rešilni postaji? —-Pri vašem poslu ste gotovo doživeli kak težak trenutek. Ali nam hočete enega podrobno opisati? — Kaj pa vesele dogodivščine? — Kaj bi svetovali bolnikom, ki jih prevažate v bolnišnico? Voznilk motornega vozila sem od deta 1949. leta, medtem ko sem zaposlen pri Rešilni postaji Lenart od 1955. leta. Pred enim ali dvema letoma se je pripetilo, da so iz Vidma ob Ščavnici klicali nujno pomoč. V kvenjaka. Oha slučaja sta se pripetila .zaradi skrajne malomarnosti staršev, ki so dovolili, da so bili otroci v bližini ognja iter se igrali z vžigalicami, starši pa so odšli od doma. Takih dogodkov je bilo v času mojega službovanja še več. Veselih dogodkov je bilo tudi več, zame pa je bil najveselejši dan, ko sem dobil novi rešilni avtomobil, ki mi s pridom Služi za prevoz pravih bolnikov to tudi pijančkov, ki me zlasti zaposlujejo ob raznih praznikih. Bolnikom svetujem, da se poslužujejo rešilnega avtomobila' le NAVODILO REŠEVALCEM SLIKOVNE KRIŽANKE Zgornja križanka je preprosta to pri reševanju zahteva malo truda. Rešujte jo rtako, da si ogledate sličico ali besedo to v usitrezni prostor vpišite besedo, ki jo ponazarja slika. Rešitve pišite vedno v smeri, ki jo kaže puščica. strogo zaupno Fric Murgl med svojimi konjički odliikovan za 20. to 30. letno vestno službovanje in za uspešno vodenje pionirske desetine. Gradižčani so preminulega Murgla poznali tudi kot dobrega sedlarja, ki jim je storil prene-katero uslugo. FILMSKI SPORED GRADIŠČE 10. III. ob 9. to 19. uri: »STARI RUMENKO«, ameriški barvni film. 17. III. ob 15. in 19. uri: »DNEVNIK ANE FRANK«, angleški kinemaskopski film. VOLIČINA 10. III. ob 15. m 18. uri: »POSLEDNJI BODO PRVI«, nemška psihološki film 17. III. ob 15. dn 18. uri: »KITAJSKI ZID«, italijanski barvni film. PRIMANJKLJAJI IN VIŠKI Vsako leto delamo inventure to ugotavljamo manke to viške. Ti so seveda lahko različni, vendar neka meja nekje mora biti. Po nekaterih podatkih lahko sodimo, da so reaimo trgovska podjetja to gostinsko podjetje v tem pogledu pretiravali. Koliko je pri tem poštenosti ali nepoštenosti ne moremo trditi. Sumljive pa so le številke na primer, da je bilo v centralnem skladišču gostinskega podjetja Lenart ugotovljeno 448 tisoč din manka, kakor temu pravijo v strokovnem jeziku ali pa, da so v rtrg. poslovalnici Dr-vanja ugotovili 276.424 din manka. Po mnenju tistih, ki iso to ugotavljali, sta za manke v navedenih primerih |od-govoma Janez Ellbl to Jože Merdaus. Ugotovili so tudi več viškov, ki v dveh primernih presegajo 50 tisoč din. Mimo takih pojavov ne moremo zaprtih oči to brez jav- ne kritike, ne moremo pa tudi mimo poostrene kontrole, ki je nujno potrebna. PRAH V DVORANAH IN LOKALIH Morebiti bi ne (imelo pomena izgubljati besed zaradi prahu, ki ga je povsod dovolj, toda če gre za prašne 'klopi, 'stole, mize v naših dvoranah kulturnih domov to v drugih javnih lokalih, potem moramo o tem nekaj reči tudi v naši rubriki. Nekam v navado je že prišlo, da ob raznih prireditvah ne brišemo na veliko zaprašenih 'klopi ali stolov. Tisti, ki pomislijo na to, isedež predhodno obrišejo ponavadi z robcem. S čaim bi sicer tudi? Da so Stvari take, nam potrjuje tudi stanje v lenarškem kulturnem domu. Zadnjič, ko je bila ligra »Ubijalec«, so se ljudje ura veliko med seboj opozarjali na |prah, ki ga je bio povsod dovodj, pa tudi pajčevine ni manjkalo. Dobro je, da pajčevtoa ne škoduje obleki, ni pa dobro, da prah škoduje, kajti če bi ne škodoval, ga morebiti ne bi kazalo sploh brisati. Cemu odvečno delo? PEČENICA IN TELETINA Pa smo spet v časopisu, bodo dejali prizadeti in morda izrekli kako pikro na račun urednika. (Dobno, da ima trdo kožo!). Toda kaj hočemo. Odkrivati moramo pojave v interesu občanov to naših bralcev. Z našo kritiko želimo število nepotrebnih pojavov zmanjšate kolikor se da. Torej k stvari. Mnogi se vprašujejo zakaj v lenarški mesnici ni moč dobiti pečenic, čeprav jih izdeluje »Mesnina« v Voli/čini, še bolj kritične pa so pripombe na račun protekcije pri telečjem mesu. Nekateri, celo iz Maribora, si lahko privoščijo kvalitetnejše meso, saj ga hranijo pod pultom, medtem ko marajo domačini včasih na račun nekaterih zaužiti tudi kak manj kvaliteten kos telečjega mesa. slovenske qov*lce ^botUl LETNIK FRANCEK — BRANKO Piše: Fran jo Škrbinc Vojna sreča hitlerjevskega vojaškega stroija se je obrnila. V letu 1943 so poročali o planskih umikih iz velikega ruskega prostora od Baltika do Črnega morja. Tudi v Spodnji Štajerski so začeli prisilno mobilizirati fanite, najprej mlade, potem pa vedno starejše. Jeseni leta 1943 je prišel na dopust iz ruske fronte Letnik Franček-Branko. Leta 1941 je dovršil 7. razred klasične gimnazije v Mariboru. Bil je vseskozi odličen učenec. Nemci slovenskim fantom niso omogočali šolanja, z veliko muko je končno uspel, da je končal 8. razred v Ptuju. Iz razreda ga je nekoč ge-stapo odpeljal za 10 dni v zapor. Gimnazijo je sicer končal, bil pa je nato mobiliziram v neimško vojsko. Z dopusta se ni več vrnil v nemško vojsko, temveč je odšel od doma proti Pesnioi z izgovorom, da gre na vlak, vendar se je so zgradili pod senikom v gospodarskem poslopju dobro skrit bunker, kjer se je po več 'dni zadrževal. Tudi drugi partizani so našli 'tam Skrivališče in hrano. Kmetje ina Kozjaku se še dobro spominjajo partizana Branka. Nekoč je bil ranjen v palec na nogi. Maja 1944 se je z dvema tovarišema vračal domov, da bi nato za daljši čas odšel v oficirsko šolo na Dolenjsko. Spremljala sta ga Kerenčiiič liiz Pesnice in Ploh iz Šentilja, šli so po cesti skozi Pernico. Tam je bila nemška patrulja skrita za drevesi. Branika so nemški vojaki ina mestu ubili z rafalom v iglavo. Tovariša sta se srečno umaknila. Mrtvega partizana so Nemci blizu tehtnice pokopali. Domači so aa njegovo smrt izvedeli šele po osvoboditvi. Posmrtne ostanke so .prepeljali iz Pernice na domače pokopališče. Na spomeniku piše, da je padel 16. julija 1944 ob 1. uri ponoči v Pernici. OBČINSKA KONFERENCA ZB NOV vrnil in se je sikoraj tmesec dni skrival v Klečanji na Starli gori. Čakal je na vezo. Slednjič je prišel Leon in ga vzel s seboj na Kozjak. Tam se je udeležil mnogih akcij in se je po potrebi vračal tudi v Slovenske gorice. Skoraj vedno se je oglasil tudi pri starših v Zgornji Veličini. Starši Pred dnevi je bila občinska konferenca občinskega odbora ZB NOV. Na konferenci so v poročilu in razpravi ugotovili, da organizacija šteje v občini 240 članov, ki so večinoma zaposleni v kmetijstvu. Poudarili so, da bi se naj člani ZB — kmetovalci hitreje vključevali v podružabljanje zemlje. Kritično so obdelali odnos nekaterih upravnih organov do borcev. Navedli so primer, da so upravni organi klicali ude- ležence NOB ali njihove otroke na odgovornost, ker so se pritožili na višje forume. Na konferenci so tudi govori®, da je potrebno nuditi izdatnejšo materialno in moralno pomoč otrokom padlih borcev, zlasiti pri šolanju, intemirancem, bivšim vojnim ujetnikom, konfinirancem in političnim zapornikom. Sklenili so tudi, da je potrebno večjo skrb posvečati prekvalifikaciji borcev. Slovenjske gorice v pradavnini in topografski