Raznotcrosn Sre.en, ker mu je odbll nos. Neki možak je imel neverjetno dolg in kriv nos. To seveda ni bila njegova krivda, a vendar se je čutil nesve.nega in je nekega dne izjavil svojim doma.im: »Pretep me bo rcšil tcga zla in bom spet srečen, tako sre.en, kakor sem bil le kot otrok.« Naslodnjega dne je izzval nekega znanega boksača in ga javno imonoval strahopetca. Boksač ni bil nič taj dobro razpoložen in si je takoj slekel svojo suknjo. Trenutek nato so padali težki udarci sem in tja. Po dveh trcnutkih je imel mož z dolgim nosom — razbit nos. Krvi ni bilo bogve kaj, ttda nos jc bil — raven. Naš junak je tedaj stopil ves iz sebe od veselja k boksaču, ponudil mu je roko in dejal: »Nc "morete si predstavljati, kako srcčnega stc mc napravili.« Morilec zasačen po 29 lefih. Od l^ta 1903 so oblasti iskale Gco Presnella, ki je tedaj v Bakepsville v Amcriki uoaoril nekega farmerja, ko sta se prepir.ala glede Presnellove žene. Presnell je bil ncdavno končno aretiran v tem niestu, kamor sc jc kmalu po umoru pres-.lil in živel v njem kot spoštovan meščan "^od izpremeujcnim imenom Geo Mfier. Med tem časom je mož že opravljal — shižbo mirovncga sodnika in bil povotnik pri dvch morilskih obravnavah, od katerih je bil pri eni obtoženec obs»jen na smrt. Mačka v poštnem nabiralniku. Višji poštni nadzornik v Evansvillu v Sevei'ni Anicriki so bavi z zadevo, ki je sama na sebi komična, ki pa bo postala zclo resna za tistega, ki jo je povzročil. Nekdo si je namre. dovolil šalo, da je v noki poštni nabiralnik v tem mestu zaprl mačko. Ko je poštar, nič hudega sluteč, odpril nabiralnik, mu je razjarjena žival skočila v obraz in ga občutno opraskala. Poštar je vložil pritožbo in oblasti so nvcdlc preiskavo. Štorklja dala povod za aretacijo. — Družini Blondlee je bil rojen otrok med tcm, ko sta sc mož in žena vozila na vlaku iz Kalifornije v Kanado. O tcm nenavadnem dogodku so seveda pisali vsi listi in tako je en izvod prišel v roke tudi glavnemu policijskemu načelniku državo Ontario. Ta je pobrskal v svojih spominih in našel, da jc srečni oče preteklo loto oropal neko banko in nato izginil tor ga zato išče policija. V vsej tihoti jc dal ukaz svojim policistom, ki so Blondclla arctirali, ko je na postaji Galt stopil iz vlaka. Pcsiečilo se mu jc. V vlakn je preglodoval sprevodnik vozne listke. Neki žc stavi možak navzlic vsemu iskanju svojega listka ni mogel najti. Tedaj ga je sprovodnik smchljajo opozoril na to, da drži listck vendar mcd zobmi. Ko je pa sprcvodnik odšel, je pojasnil starec so- potnikom: »Veste, gospodje, to ni zaradi starostne oslabelosti, tcmvcč zaradi tega, ker je bil listek že star in tako sem moral datum prežvečiti.« Steklena- oblačila. Iz zelo tenkih steklenib nitk je mogoče stkati neko vrsto svile; doslej so to steklcno svilo uporabljali predvsom kot toplotno zaščito pri parnih vodih itd. Nemški patentni urad pa je podelil zdaj patent _a oblaCila iz stekla, ki so baje propustna za zdravc ultraviolctne žarke. Odslej ne bo ve. potrebno, da se slečeš, Ce se boš hotel v gorah ali ob morju obsevati, zadostovalo bo oblačilo iz stckla. Koliko Je ta novi izum res prakti.no uporaben, pa bomo šele videli, in tu bo imela svojo merodajno vlogo tudi cena novega blaga. Bajka na razoroževalni kc_.fer._.ci. Razoroževalna konferenca v Ženevi doluje naprej. Dosti je govorjenja in predlogov. Vsaka država ima sevoda svoje lastne predloge. Da jim pokaže, kakšni so ti predlogi, je španski delegat povcdal sledečo bajko: Zveri so se sešle na ra.oroževalni konferenci. Lev pogleda biku v oči in pravi: »Odpravimo rogove. Bik pogleda jastreba in predlaga, naj bi se odpravili kremplji. Jastreb se zagleda v leva in priporoča odpravo šap. Končno se oglasi medved in predlaga, naj bi odpravili vse in se nato tnedsebojno objeli.« Brezposelnik na stolpu. V Floridsdorfu pri Dunaju se je to dni zgodil slu- čaj, ki je raburil tamošnje prebivalstvo. Ko je bil promet lifcfživahnejši, so opa-- zili, kako pleza po cerkvenem zvoniku proti v.hiT neznan moški v stalni ne- varnosti, da mu spodrsne in da pade globoko doli na cestni tlak. Poklicali so rcšilno postajcr in ognjegasce. Mož se za nje ni zmenil. Ko je prišel kakih 70 mctrov visoko, se je ustavil in pričel z mogočnim glasom govoriti tisočglavi  ljudski množici. V lepem govoru je ori-  sal bedo brezposelnih. Tudi on sam je hrez dela in brez zaslužka. Ker niso po- magala nobona pota, je primoran na ta  način prositi kruha in dela. Po ganlji-  vem govom je z veliko težavo in s po-  mo.jo ognjegascev splezal z zvonika.  Ta delavec brez dela je neki Tratnik,  doma iz Floridsdorfa, in so se ga po  tem obupnem dejanjvi usmilili. Našel  je službo in s tem kruh.  Dve ženski zmorete več kot sedmero policistov. Dve sestri, 21 in 24 let stari, sta neki večer zapeljali svoj avto v ga-  ražo v ozadju neke hišo v Chicagu. Ne-  nadoma se pojavi prcd njima neki 17letni krepek črnep in zahteva denar. Sestri sta se poslužili edinega orožja, ki sta' ga imeli pri roki, namreč pričeli  sta kričati. Sosedje so zžfslišali krike in obvestili policijo, ki je prispela še dokaj hitro na lice mesta. Nudil pa se ji je čuden prizor. Sopihajoč črnec je ležal na tleh, kamor ste ga pritiskali obe sestri, ki ste na njem udobno sedeli. Nadaljnje delo sta sestri prepustili polici- stom, katerih je bilo sedem. Dočim pa sto obe sestri zlahka ugnali roparja, 'je imela policija dokaj dela z njim: pet minut se je morala prctopati z njim, predno ga je ukrotila in pri tem si je cden policistov še prst zlomil. Velikanska moč žuželk. Ogromna moč tiči v žuželkah, ld se nam zde na prvi pogled tako majhne in neznatne. Ko bi bile nekatere žužclke sto-, dveali tisočkrat večje nego so, bi s svojo ncizmerno močjo uničile vse, kar bi se jim postavilo na pot. Ubraniti bi se jih ne mogla nobena žival, noben človek in nobena stvar, ki bi jo napravila človeška roka. Navadno si mislimo, kar je majhno, mora biti tudi šibko. Toda ko bi bil človek tak orjak, kot je neka vrsta travniških kobilic, ki sko.i 400krat tako daleč, kot so dolge, bi lahko delal 185 metrov dolge korake in pravljica o škornjih, s katerimi z enim korakom napravimo 7 milj dolgo pot, bi postala gola resnica. Mravlja ima takd mo.ne čeljusti, da ž njimi prenaša tovore, ki so težji od nje. In tako moč, ki jo moramo v primeri z velikostjo imenovati res orjaško, imajo tudi razne druge vrste mrčesa. Če bi n. pr. čebela imela velikost konja, bi lahko vlekla 30krat več nego konj. Mali grobar vle.e stokratno svojo težo in rjavi hrošč je 21krat moCnejši od konja. Mnoge žuželke bi premagale s svojo neizmerno močjo vsa živa bitja, ko bi bile tako velike kot so naše domače živali; njih čeljusti, sesa- la in žela bi bila strašno morilno orožje, kakršnega svet še ni videl.