Poltnl uro kot naravnost ponižujoče pa cer izboljšalo, da pa bo potrebnih str rnn,°£° kupnih prizadevanj za dosego vse-anske enakopravnosti z aktivnim vključe-druj^h na>?e”a ^!oveka v splošno politično in Osrednji del občnega zbora je bil referat predsednika dr. Francija Zvvittra, ki je nakazal položaj Avstrije in zlasti koroških Slovencev v jubilejnem letu, v katerem obhajamo 20-lefnico osvoboditve naše države in 10-letnico podpisa državne pogodbe. »Naša država je napravila velik korak naprej v smeri demokracije ter utrjevanja svoje neodvisnosti in demokratičnih svoboščin njenega prebivalstva. To se zlasti odraža v splošnem utrjevanju avstrijske državne zavesti in pri nas na Koroškem še posebno v odmiranju preživelih nacionalističnih pred-odkov n v n«v"m, beli vzajemnem vzdušju tudi do naših življenjskih teženj. Zato se upravičeno in iskreno lahko pridružujemo slovesnemu obhajanju dvajsetletnice propada nacizma in desetletnice podpisa državne pogodbe, s katero je naša republika končno spet dobila svojo neodvisnost in svoje mesto med državami sveta. Koroški Slovenci te obletnice obhajamo lahko še toliko bolj zavestno, ker smo v boju proti najhujšemu sovražniku svobodnega življenja vseh narodov — torej tudi avstrijskega — doprinesli svoj bistven del in dali ogromno žrtev. Tega našega doprinosa nam ne more nihče odrekati in smo nanj ponosni ter se k tej naši antifašistični borbi v sklopu narodne celote zavestno priznavamo. Zalo mora sleherni priznati tudi našo povojno borbo za priznanje naše nacionalne samobitnosti in za zagotovitev njenega enakopravnega razvoja. To dejstvo je slovesno priznala in potrdila tudi republika Avstrija obenem z drugimi podpisnicami v državni pogodbi, ki je medtem skupno s svojim sedmim členom, kateri nam zagotavlja enakopravnost, postala del ustavnega sistema naše države." Naše ravnanje in naše delo — je bilo ugotovljeno na občnem zboru — v minulem 'Trsetletju svobodnega in neodvisnega razvoja Avstrije dokazujeta, da smo se koroški Slovenci v polni meri zavedali odgovornosti, ki nam jo slovesno priznanje in potrdilo v temeljni državni listini nalagata tako glede notranjega demokratičnega razvoja kakor tudi glede mednarodnega položaja republike Avstrije. Svoje dolžnosti, ki izvirajo iz te odgovornosti, smo izpolnjevali brezpogojno, ne oziraje se na to, da je dejansko priznanje naših narodnostnih potreb in pravic zaostajalo za splošnim demokratičnim razvojem v državi in ko smo v določenih trenutkih celo bili deležni ravnanja, ki je temu splošnemu razvoju bilo docela nasprotno. Naš narodnostni obstanek in napredek povezana s splošnim demokratičnim razvojem v državi „Če smo kljub temu odločno vztrajali na pozicijah demokratičnega miroljubnega prizadevanja, potem to izhaja iz naše sodobne koncepcije manjšinske politike, ki jo je ZSO sprejela in proglasila že na svojem ustanovnem občnem zboru pred desetimi leti in ki sloni na spoznanju, da sta naš narodnostni obstanek in napredek ozko povezana s splošnim demokratičnim razvojem države, v kateri po zgodovinski usodi živimo skupaj z avstrijskim ljudstvom nemškega jezika. Prepričani smo namreč, da naša prizadevanja za pravično ureditev narodnostnega vprašanja niso stvar, ki se tiče le nas samih, marveč da pomenijo važen prispevek tudi za splošni napredek celotne Avstrije." Ob pregledu dosedanjih prizadevanj za izvedbo določil člena 7 državne pogodbe je bilo na občnem zboru ugotovljeno, da lahko upravičeno govorimo o določenih uspehih. Pri tem ne gre le za posamezne primere, ko je bilo ugodeno našim personalnim in gmotnim zahtevam, vendar je treba priznati, da je bila prvič od leta 1920 v državnem proračunu tudi postavka za namene slovenske manjšine; prav tako nihče ne more zanikati pomembnosti lastne srednje šole in celo še tako negativna zakona o ureditvi šolstva in uporabe slovenskega uradnega jezika pred sodišči sta konec konca oficielno, zakonito in ustavno potrdilo obstoja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, da ne prezremo večkratnih razgovorov med predstavniki zvezne in deželne vlade ter zastopniki manjšine, ki kažejo postati legalna oblika prizadevanja za sporazumno reševanje številnih še odprtih življenjskih vprašanj našega ljudstva. Medsebojno spoznavanje in zbliževanje prispeva k premostitvi in odpravi predsodkov Pri presoji uspehov našega prizadevanja pa mislimo tudi na vedno bolj se razvijajoče sodelovanje med Koroško in Slovenijo na kulturnem in gospodarskem področju ter na prepletanje prebivalstva to in onstran meje v okviru maloobmejnega prometa. Prepričani smo, da vsi ti stiki pospešujejo medsebojno spoznavanje in zbliževanje ter po svoje prispevajo k premostitvi In odpravi v zgodovini pogojenih nacionalističnih predsodkov, s tem pa k oblikovanju novega, bolj znosnega vzdušja na obmejnem področju. V očigled dogodkov na področju drugih manjšin je ta razvoj nedvomno pozitiven ne samo glede na manjšino, ampak zlasti tudi glede na meddržavne odnose; to pa so tudi pogoji za miroljuben, sporazumen način reševanja manjšinskih vprašanj, katerega odločni in zavestni zagovorniki smo. Občni zbor pa je kritično pregledal tudi dosedanje neuspehe in naglasil razočaranje, ker pri našem prizadevanju nismo našli dovolj razumevanja. Tako je na primer pri- stojna oblast z odpravo demokratične ureditve enotnega splošnega dvojezičnega šolstva kapitulirala pred šovinisti, ki jim nikakor ne gre v račun naša dosledna I o j a I -n a politika. To ni bil le udarec po naših načelih miroljubnega sožitja, ampak tudi po demokratičnih pridobitvah koroške dežele v letih neposredno po vojni. V tej zvezi je bil na občnem zboru ocenjen tudi odnos posameznih avstrijskih strank do našega vprašanja. „Če pogledamo na začetek in razvoj borbe proti dvojezični šoli, ne moremo mimo dejstva, da je na krmilu stala OVP, katere klubski vodja in sedanji drugi predsednik deželnega zbora dr. VVolfgang Mayerhofer je s svojim sestankom v Pliberku sprožil stavko učencev odnosno Slovencem sovražnih staršev, kateri so potem sledile stavke še v drugih krajih. V posebni izdaji svoje .Volkszeitung' je tedaj OVP proslavljala to svojo akcijo ter si svojila pobudo in uspeh v tej protislovenski gonji. Isti dr. Mayerhofer je izumitelj babilonske zmešnjave jezikovne pripadnosti pri ljudskih štetjih in isti dr. Mayer-hofer je ponovno spet pobudnik za tako imenovano ugotavljanje manjšine, kakor se je pokazalo ob zadnjem obisku ministra dr. Piffl-Percevica, pri katerem je skupaj s FPCf-poslancem Sillo in ,domovini zvestim' Ko-stingerjem urgiral ugotavljanje. Če nadalje ugotovimo, da ima OVP kot zastopnika Južne Koroške poleg dr. Mayerhoferja še vin-dišarja dr. Einspielerja, potem smo lahko prepričani, da to niso le privatne akcije marveč akcije in stališče OVP.” Izkušnje zadnjih let nas bodo usmerjale v bodoče Odnose posameznih strank do nas moremo ocenjevati samo po dejanjih in dejstvih. Brez dvoma ni slučaj, da na drugi strani pri strankah, ki sta zbirališče predvsem delavskih slojev, lahko ugotovimo tekom zadnjih let pozitiven razvoj v pogledu na odnose do nas in naših teženj. Če je KPO svoječasno pod vplivom znanih dogodkov izpadala proti ZSO in njenemu gledanju, se je to v zadnjih letih spremenilo in se zdaj vedno spet zavzema v okviru svojih možnosti tudi za interese slovenske narodnostne skupnosti. Isti razvoj lahko ugotovimo pri SPO, katere predsednik deželni glavar Wedenig je sicer svoječasno podpisal usodni odlok glede šolstva, toda v zadnjih letih je večkrat tudi v deželnem zboru ob pritrjevanju socialističnih poslancev načelno priznal.in branil pravico slovenske narodne skupine na Koroškem do enakopravnega življenja. Tega ne moremo smatrati le kot njegovo osebno naziranje, marveč upravičeno kot stališče socialistične stranke in smo prepričani, da bo tudi novo vodstvo SPO’ pokazalo razumevanje za naše narodne težnje in želje. „Ko se bomo v prihodnjih tednih odločali za podporo posameznih strank, imejmo pred očmi te izkušnje zadnjih let in se zavedajmo — v očigled naše gospodarske šibkosti — tudi naše socialne sorodnosti z avstrijskim delavskim slojem. Pri tem pa jasno poudarjamo, da bi bila naša odločitev še veliko lažja, in to za vse naše ljudi brez razlike svetovnonazornega gledanja, če bi končno lahko ugotovili priznanje enakopravnosti našega človeka tudi v sestavu kandidatne liste za koroški deželni zbor.' Ob koncu je občni zbor, ko je kritično pregledal še trenutno organizacijsko stanje v ZSO in njenih včlanjenih organizacijah, soglasno sprejel obširno izdelan program o narodno-političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, ki bo služil kot podlaga za bodoče delo. (Zaradi pomanjkanja prostora bomo program objavili v prihodnji številki našega lista.) Zamotan problem - mleko Zvišanje proizvodne cene mleka postaja spet enkrat vroče železo vladnih strank in našega družbenega življenja. Pobudo za to zvišanje je dal Bauernbund, ki je proti koncu leta postavil zahtevo po nadaljnjem zboljšanju proizvodne cene mleka za 30 grošev na kilogram. Ta zahteva sodi v poizkus, da bi avstrijsko proizvodno ceno mleka vskladili z evropskim povprečjem. Na tej poti je bila ta cena že 1. maja 1963 zvišana za 20 grošev, s sedanjim zvišanjem na povprečno 2,40 šilingov pa naj bi dosegla evropsko raven. Prav gotovo je le še majhen krog ljudi in ustanov, ki ne bi uvideli, da je položaj kmečkih delovnih ljudi treba pomagati zboljšati, in ki kmeton ne bi privoščili, da bi dobili za mleko 30 gr. več, kot dobijo sedaj. To zvišanje bi prav kmečkim delovnim ljudem pomagalo, da bi zboljšali svojo udeležbo na socialnem produktu in na splošni konjunkturi. Glavni producenti mleka so namreč družinske kmetije. Z zahtevanim zvišanjem bi se njihov letni zaslužek zboljšal kvečjemu za 4.300 šilingov, kajti 88 °/o producentov mleka ga za trg ne producira več kot 13.000 kg letno. Za nje je pravzaprav mleko tudi glavni zaslužek. Iz tega gledišča torej zvišanje cene mleka gotovo ni problem. Problem zvišanja je v strukturi cene mleka in mlečnih izdelkov ter v Škarjah med nakupno in prodajno ceno mleka in izdelkov iz njega. Od sedanje cene mleka plača kmetu mlekarna že od leta 1931 samo 1,40 šil., 70 grošev k ceni, po kateri dobi kmet mleko plačano, pa prispeva država. Predstavniki mlečnega gospodarstva trdijo, da jim pri sedanjih cenah pitnega mleka, masla, sira, smetane in mleka v prahu ostane za njihovo delo transporta, predelave in razdelitve le 70 grošev na prevzeti kilogram mleka, čeprav znašajo škarje pri pitnem mleku že sedaj 1,80 šilinga, ker kupujejo mlekarne mleko po 1,40, pitno mleko pa prodajajo po 3,20 šilinga. S pitnim mlekom torej mlekarne financirajo proizvodnjo masla, sira in mleka v prahu in konzument pitnega mleka torej krije deficite pri maslu in siru, za katere baje cene ni mogoče več zvišati, ker bi drugače prišli navskriž z industrijo margarine. V takem položaju pa je pri sedanji zahtevi po zvišanju proizvodne cene mleka največji problem zahteva Bauernbunda, da bi to zvišanje spet v celoti prevalili na konzumente pitnega mleka. Ker gre od prevzetega mleka iz mlekarn le pičla tretjina mleka na trg kot pitno mleko, je ta zahteva povezana z zvišanjem cene pitnega mleka za 1 šiling. Mlekarne bi torej pri pitnem mleku zaslužile, če bo uresničena zahteva Bauernbunda nič manj kot 2,80 šil. pri litru. Taka zahteva pa je vse prej kot konstruktivna in ima lahko za posledico občutno nazadovanje sedanje potrošnje pitnega mleka, katero je družba prav v zadnjih letih pospeševala s težkimi milijoni šilingov. Nazadovanje potrošnje pitnega mleka bi ob naraščajoči njegovi proizvodnji spravilo avstrijsko mle-kartsvo pred vse resnejše probleme, kakor jih trna sedaj. Pri zvišanju proizvodne cene mleka je treba zato v vprašanju, kdo ga bo plačal, najti drug izhod in pristojni krogi so dolžni, da ga najdejo, ker je to potrebno tako za zboljšanje položaja kmečkih ljudi kot za prepotrebno umiritev razvoja na področju cen m osebnih dohodkov. DOHODKI DRŽAVE SE ZBOLJŠUJEJO Splošno ugoden razvoj gospodarske konjunkture je tudi ugodno vplival na državne finance v letu 1964. Dohodki državne blagajne so bili večji, kot jih je predvideval državni proračun. S 1311 milijoni šilingov so bili za 4,25 odstotka večji, kakor jih je parlament pričakoval po proračunu. Najbolj so dohodki državne blagajne narasli v decembru, ko so bili s 5436 milijoni šilingov za 39,4 odstotka višji, kot je bilo po proračunu pričakovati. Skupno je imela državna blagajna, ki jo upravlja finančni minister, lani 32.121 milijonov šilingov dohodkov iz javnih dajatev. V decembru je najbolj narastel pritok denarjev v državno blagajno iz carin. Narasel je za 34,5 odstotka in je znašal 420 milijonov šilingov. Po obsegu stojijo na prvem mestu dohodki iz davka na blagovni promet. Teh je bilo v decembru 987 milijonov šilingov ali za 22,7 odstotka več, kot je predvideval proračun. Po višini na drugem mestu stojijo dohodki iz pristojbin in prometnega davka, ki so bili s 528 milijoni šilingov za 25,9 odstotka višji. Najmanj so narasli dohodki iz raznih potrošniških davkov. Narasli so le za 4,4 odstotka na 524 milijonov šilingov. Ker je bil pritok denarja v državno blagajno lani tako ugoden, je finančni minister obvestil svoje vladne kolege, da jim daje na razpolago vse zneske, ki jih je iz njihovih proračunov tekom leta pridržal za primer, da dohodki ne bodo dosegli v proračunu predvidenih zneskov. INSTITUT ZA GOSPODARSKO RAZISKOVANJE: Gospodarska konjunktura popušča Industrijska proizvodnja je v novembru 1964 narasla dnevno le še za 4 odstotke, medtem ko je v oktobru narasla še za 9 odstotkov, v tretjem četrtletju 1964 pa za 8 odstotkov. K tej ugotovitvi Avstrijski institut za gospodarsko raziskovanje v zadnjem poročilu še dodaja, da popušča konjunktura tako na področju industrije osnovnega blaga kot na področju industrije konzumnega blaga. Zlasti občutno je bilo to popuščanje koncem leta v proizvodnji rudarstva in industrije mineralnih olj. Ko institut opozarja na ta razvoj, istočasno ugotavlja, da se je avstrijsko gospodarstvo koncem minulega leta razvijalo ugodno. Zaradi mile zime je imelo gradbeništvo zelo dolgo sezono, kar je pripomoglo, da je bilo število brezposelnih v decembru znatno nižji kot v letih poprej. Našteli so jih le 94.000, kar je za 10.000 manj kot leta 1963. Izvoz je bil koncem leta živahen, vendar so se pričeli kazati znaki diskriminacije s strani EGS. Tudi povpraševanje za investicijskim blagom je še naraščalo. Položaj na področju cen in osebnih dohodkov je bil koncem leta umirjen, začetkom leta 1965 pa je prišlo spet do podražitev in s tem povezano do zahtev po zvišanju osebnih dohodkov. Indeks potrošniških cen je v primerjavi z letom 1958 znašal v novembru in decembru 119,6 in ni bil višji kot v mesecih poprej. V primerjavi z istima mesecema leta 1963 so vendar potrošniške cene narasle za 3,5 odstotka, cene sezonskega blaga pa za 3,4 odstotka. Začetkom leta se je električni tok podražil za 6,9 odstotka, podražili pa so se tudi izdelki iz svetlih kovin. V letu 1965 je pričakovati vrsto zvišanj osebnih dohodkov. Od januarja naprej so bili zvišani osebni dohodki trgovinskih uslužbencev za 7, nameščencev v bankah in hra- nilnicah za 9 do 11 in gradbenih delavcev za 13 odstotkov. Pogajanja za zvišanje osebnih dohodkov uslužbencev drugih skupin pa so v teku ali so tozadevne zahteve prijavljene. Gospodarsko sodelovanje med Avstrijo in Madžarsko Koncem minulega tedna je bil vice-kancler Pittermann kot pristojni minister cza podržavljeno industrijo na tridnevnem obisku na Madžarskem, kjer je imel z madžarskim predsednikom vlade Radarjem in njegovim namestnikom F očkom razgovore o konkretnih možnostih sodelovanja med industrijama dbeh držav. Po vrnitvi z obiska, na katerem ga je spremljala skupina predstavnikov podržavljene industrije, je Pittermann izrazil svoje zadovoljstvo nad obiskom in naglasil, da obstojajo lepe možnosti sodelovanja med obema industrijama na področju železarstva in jeklarstva in elektroindustrije ter skupnega nastopanja na tretjih tržiščih. Tudi za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja med obema državama je še veliko možnosti. Industrijska proizvodnja Slovenije v letu 1964 Slovenska industrija je leto 1964 uspešno zaključila. Količinski obseg proizvodnje je v primerjavi z letom 1963 povečala za 12 odstotkov in tako dosegla letni načrt. Ta uspeh so omogočila obsežna domača in inozemska naročila ter dober start v prvih dveh mesecih leta. Zaradi ugodnega razvoja naročil je slovenska industrija število zaposlenih povečala za 7 odstotkov, produktivnost pa za 5 odstotkov. Lani je v slovenski industriji proizvodnja sredstev za delo narasla za 15 odstotkov, proizvodnja reprodukcijskega materiala pa za 10 odstotikov. Najbolj so povečale svojo proizvodnjo elektroindustrija, nekovinska in papirna industrija, namreč za več kot 20 odstotikov. Nad povprečjem v povečanju proizvodnje stojijo še kovinska, kemična, lesna, usnjarska in gumarska industrija ter industrija gradbenega materiala. Slabše kot leta 1963 sta odrezali le tobačna in elektroenergetska industrija. Elektroindustrija, nekovinska industrija in Vedno več turistov v slovenskih podzemskih jamah Slovenske podzemske jame, to so Postojnska jama In Škocijanske jame, so bile lani deležne množičnega obiska. Postojnsko jamo je lani v prvih devetih mesecih obiskalo 388.356 turistov ali za 64.681 več kot leta 1963. V istem času je še manj znane Škoci-janske jame obiskalo 20.244 turistov ali za 3517 več kot leto poprej. Vedno bolj zanimiv izletniški kraj za domače in tuje turiste pa postaja tudi Predjamski grad nedaleč od Postojnske jame. V prvih devetih mesecih si ga je lani ogledalo 33.025 turistov, kar je za 3728 več kot 1963. 40 let „Wustenrotu Gradbena posojilnica „Wusfenrot", ki pospešuje gradnjo stanovanj in lastnih stanovanjskih hišic, praznuje letos štiridesetletnico svojega obstoja in delovanja v Avstriji. V tem času je financirala gradnjo 250.000 stanovanjskih hiš s skupno 32.000 stanovanji. Lani je financirala gradnjo 3800 stanovanj, to je za 44 odstotkov več kot leto poprej. Lani je „Wustenrot" sklenila 22.110 hranilnih pogodb za gradnjo stanovanj v skupnem znesku skoraj 3 milijard šilingov. Tudi v tem pogledu je daleč prekosila leto 1963. Skoraj ena tretjina tega zneska odpade na mlade varčevalce za lastno stanovanje. Lani je svoj prispevek k gradnji stanovanj plačala 6000 varčevalcem v skupnem znesku 666 milijonov šilingov. Za predfinancira-nje gradnje stanovanj pa je dodatno izplačala 330 milijonov šilingov kreditov. industrija papirja so tudi najbolj povečale število zaposlenih, produktivnost se je najbolj1 povečala v industriji mineralnih olj, v industriji gradbenega materiala, v usnjarsko obutveni industriji, v barvasti metalurgiji ter v lesni in papirni industriji, nazadovala pa je v tobačni in elektroenergetski industriji. Proizvodnja električne industrije je bila omejena zaradi sušnega leta, ikar je vplivalo na proizvodnjo hidroelektrarn, medtem ko termoelektrarne v tem času niso imele dovolj premoga na izalogi. Prve težave v oskrbi z elektriko so se pokazale že v januarju in februarju, ponovno pa se je položaj zaostril konec prvega polletja, pri čemer sta bili najbolj prizadeti tovarna dušika v Rušah in tovarna aluminija v Kidričevem. Ce bi bil lani položaj na energetskem področju Slovenije ugodnejši, ibi slovenska industrijska proizvodnja nedvomno narasla še bolj. Nove postojanke za zunanjo trgovino Brez neposrednih kontaktov se zunanja trgovina ne more uspešno razvijati in mora prej ali slej podleči konkurenci drugih držav. Iz tega spoznanja stremi tudi zvezna gospodarska zbornica za tem, da bi svojo organizacijo zunanje trgovine razpredla povsod, kjer je mogoče spraviti avstrijske izdelke v denar. Organizacija zunanje trgovine, ki jo je pričela izgrajevati leta 1946, ima že 87 postojank po vsem svetu, sedaj pa je zvezna gospodarska zbornica na tam, da v letu 1965 ustanovi še vrsto novih postojank, ,med drugim v Pekingu, New Orleansu, Novi Zelandiji, Burmi, Severni Rodeziji in v New Delhiju. Naloga teh postojank je, da v posameznih deželah proučujejo razvoj povpraševanja in ponudbe na trgu in da ugotavljajo možnosti za prodajo avstrijskega blaga in za nakup blaga za avstrijski uvoz. V ta namen vzdržujejo kontakte tako s trgovino in industrijo v svojem območju, kot z domačimi industrijskimi in trgovinskimi podjetji. Te postojanke tudi v veliki meri urejujejo formalnosti za avstrijski izvoz v dotiČno deželo in za avstrijski uvoz iz nje. Delegati, ki vodijo te postojanke, prirejajo po avstrijskih mestih sestanke s trgovinskimi in industrijskimi podjetji, vsako leto pa prireja zvezna gospodarska zbornica zunanjetrgovinska zasedanja večjega obsega. Letos bodo taka zasedanja v aprilu in maju pod geslom »Bližnji vzhod — Srednja Azija«, jeseni pa »Daljni vzhod — Avstralija«. Taki neposredni kontakti v zunanji trgovini so v veliki meri pripomogli, da se je avstrijski izvoz od vrednosti 25 milijard šilingov leta 1959 dvignil na 34 milijard leta 1963 in na 38 milijard leta 1964. osiaoKecpsvecu LONDON. — V navzočnost! vodilnih državnikov in uradnih predstavnikov skoraj vseh držav sveta so se zadnjo soboto odvijale v Londonu pogrebne svečanosti za bivšim predsednikom britanske vlade Win-stonom Churchillom. Na sto tisoče ljudi je obrobljalo pot, po kateri se je pomikal pogrebni sprevod, okoli 350 milijonov ljudi Sirom po svetu pa si je svečanosti ogledalo na televizijskih zaslonih. NEW DELHI. — Na 19. plenarnem zasedanju svetovne federacije združenja OZN v New Delhiju so sklenili, da bodo obdobje od junija 1965 do junija 1966 proslavili kot .leto svetovne federacije združenjo. OZN”. Ob koncu zasedanja so sprejeli več resolucij, med katerimi je tudi zahteva Združenim narodom, na) bi za krepitev miru sklicali svetovno konferenco za razorožitev. Za novega podpredsednika svetovne federacije je bil izvoljen jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler, ostali podpredsedniki pa so predstavniki Amerike, Francije, Sovjetske zveze in Velike Britanije. KAIRO. — Vlada Združene arabske republike Je pozvala odpravnika poslov kongoške ambasade v Kairu, naj z ostalim osebjem poslaništva zapusti ozemlje ZAR, amabasada pa naj preneha z delom. Do te odločitve je priSIo med bivanjem vodilnih predstavnikov kongoSkega osvobodilnega gibanja v Kairu, katerim je predsednik Naser obljubil nadaljnjo podporo Združene arabske republike v boju proti Čombejevemu režimu. BEOGRAD. — Te dni je bival na uradnem obisk« v Jugoslaviji predsednik grSke vlade Gergios Papan-dreu, katerega je spremljal tudi grSki zunanji minister Stavros Kostopulos. GrSka državnika sta Imela z jugoslovanskimi predstavniki vrsto razgovorov, pri katerih so obravnavali odnose med obema državama ter aktualne probleme mednarodne politike. Ob zaključku obiska je bilo poudarjeno, da je le-ta bistveno prispeval k nadaljnji utrditvi grškojugoslo-vanskih stikov. DUNAJ. — Poljski zunanji minister Adom Rapacki se je na povratku s svojega petdnevnega obiska v Iranu ustavil na Dunaju, kjer si je v spremstvu poljskega veleposlanika ogledal mesto. NEW YORK. — Ansambel moskovskega Hudožestve-nega teatra je prispel na gostovanje v Ameriko, kjer bo ostal do 28. februarja. Zadnje gostovanje tega gledališča v Ameriki je bilo leta 1924. BONN. — Zahodnonemški pravosodni minister Ewa!d BUcher je na Številne zahteve iz vsega sveta, naj b« tudi Zahodna Nemčija podaljšala rok za zasledovanje nacističnih zločincev, trmasto odgovoril: Zaviti ne bomo ne na levo ne na desno od zakona, ki je v veljavi; to pomeni da ne bomo izpustili kriminalcev, ki so v zaporu, podaljSali pa tudi ne bomo veljavnosti zakona. SOFIJA. — Pred nedavnim je bival na tridnevnem uradnem obisku v Bolgariji državni sekretar za zunanje zadeve SFR Jugoslavije Koča Popovič, ki je ob tej priložnosti razgovarjal s predstavnikom bolgarske vlade Živkovem, zunanjim ministrom BaSevom In drugimi bolgarskimi predstavniki. V skupnem sporočilu, ki je bilo objavljeno po razgovorih, je ugotovljeno, da se odnosi med Bolgarijo in Jugoslavijo razvijajo v duhu prijateljstva, enakopravnosti in medsebojnega sodelovanja. Med drugim so se glede bodočega razvoja bolgarsko-jugoslovanskega sodelovanja dogovorili o ukinitvi vizumov med obema državama. DUNAJ. — Gradiščanski Hrvati so izročili zunanjemu ministru posebno vlogo, v koleri so mu razložili trenutni položaj hrvatske narodne mor^ilne v Avstriji ter predlagali ukrepe za rešitev nekaterih aktualnih vprašanj. MOSKVA. — Sovjetska tiskovna agencija TASS je objavila sporočilo, da tuji turisti, ki bodo od letos naprej obiskovali Sovjetsko zvezo na krožnih potovanjih z ladjami in charterskimi letalskimi poleti, ne bodo več potrebovali vizumov. BONN. — Zahodnonemške kroge je silno razburilo vest, da imajo v Vzhodni Nemčiji dokumente, ki močno obremenjujejo sedanjega predsednika zahodnonemške republike LObkeja. Po teh dokumentih naj bi bil LObke za časa nacizma „zaupen človek”, ki je sodeloval pri proizvodnji Hitlerjevega tajnega orožja v PenemUnde, hkrati pa vzdrževol stike tudi z gestapo in S S. BEOGRAD. — Zveza židovskih občin Jugoslavije je sprejela resolucijo, v kateri v imenu zdesetkane jugoslovanske židovske skupnosti zahteva nujno revizijo sklepa zahodnonemške vlode o zastaranju nacističnih zločinov. BERLIN. — Prvi sekretor CK KP Nemčije Maz Rei-mann je pozval vse zahodnonemške državljane, na) ustanove fronto proti zahodnonemškemu militarizmu. KAIRO. — V Združeni arabski republiki ostro obsojajo vmešavanje Zahodne Nemčije v notranje zadeve ZAR. Do nove zaostritve v odnosih med Kairom in Bonnom je prišlo, ko je kairska vloda povabila na obisk predsednika vzhodnonemškega državnega sveta Wa!terja Ulbrlchta, kar je v Bonnu Izzvalo živčno reakcijo. Kairski tisk je v tej zvezi zapisal, da sta dve nemški državi, pa naj je to Bonnu prav oli ne, Združena arabska republika pa ima vsa pravico odločati o svojih odnosih z drugimi državami, zato noben pritisk od zunaj ne bo vplival na njeno politiko. Za primer, da bi Zahodna Nemčija izkoristila Uibrichtov obisk v Kairu za represalije proti ZAR, bi arabske države verjetno urodno priznale Vzhodno Nemčijo in tako zadele udarec teoriji o obstoju ene same nemške države, ki jo trmast« zastopa bonska vlada. BUDIMPEŠTA. — Na povabilo centrolnega komiteja madžarske socialistične stranke dela sta bila na obiska na Madžarskem prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Brežnjev in član centralnega komiteja Podgori^jtj. Ob tej priložnosti sta imela razgovore s predsednikom madžarske vlade Kodarjem in drugimi madžarskimi voditelji. WASHINGTON. — Medtem ko druge driave stremijo za olojšavaml v medsebojnem tujskoprometnem sodelovanju, se v Ameriki bavijo z načrti, kako IN omejili potovanje ameriških turistov v druge država. Predvidevajo namreč uvedbo posebnega dovka, M bi ga predpisali za vsoko počitniško potovanje v tujino. Po vesteh iz Washingtona noj bi tak davek znašal do 100 dolarjev (okoli 2600 šilingov!) za vsako potovanje. BERLIN. — V Berlinu so objavili dokumente, po katerih je sedanji zahodnonemikl veleposlanik v Argentini Ernst GOnther vodil nasilno deportacijo 1t tisoč nlzozemslh 2idov v taborišče v Mauthousen. Lepi uspehi akcije,Dobri film‘ Na svetu je le majhno število jezikov ki so materinščina več kot 50 milijonov ljudi Univerzitetni profesor Russel Ficzgibbon iz Kalifornije je izdal zajetno knjigo o jezikih in narečjih, katerih je na svetu — vsaj tako trdi avtor knjige — nič manj kot 2796. Vendar pa je med vsemi temi jeziki in narečji le peščica takih, ki so materinščina več kot 50 milijonov ljudi. Absolutno prvo mesto zavzema kitajščina, ki je materinščina za več kot 500 milijonov ljudi. Nato se na seznamu zvrstijo angleščina, nindijščina, ruščina, španščina, nemščina, japonščina in francoščina, za njimi pa indonezijski, portugalski, bengalski in arabski jezik. Te jezike ima za svojo materinščino skupno 1>8 milijarde ljudi, torej tri petine svetovnega prebivalstva. V posebnem poglavju knjige odgovarja pi-*ec na vprašanja, koliko jezikov se lahko nauči zdrav in normalno razvit, skratka povprečen človek. Avtor knjige pravi, da je pred *to leti kar 99 odstotkov svetovnega prebivalstva govorilo en sam jezik, med ostali odstotek pa prišteva duhovščino ter prebivalstvo ob jezikovnih mejah. Zdaj pa se uči mladi rod v deželah z razvitim šolstvom vsaj enega tujega jezika. Na podlagi jezikoslovcev pisec trdi, da se težave pri učenju tujih jezikov začno pri tretjem, etnično različnem jeziku; na primer takrat, če se Anglež, Šved zli Nemec začne učiti razen francoščine še kak slovanski, arabski ali azijski jezik. Od četrtega jezika dalje pa gre stvar mnogo lažje: kdor zna štiri etnično različne jezike, se zlahka nauči štiri ali šest nadaljnjih iz •stih narodnostnih skupin, s čimer postane •fenomen«. Drugi tuji jezik določene narodnostne skupine se baje lahko naučimo nekako v šestih mesecih, seveda če se z vsemi silami Posvetimo študiju. Tako imenovani »jezikovni geniji« — pravi avtor knjige — so se učili tfi ali največ štiri različne jezike, potem pa *° z razmerama majhnim trudom obvladali njim sorodne in si tako pridobili znanje osmih, desetih ali celo dvajsetih jezikov. Pravi poligloti (ljudje, ki znajo mnogo je- FOTOGRAFSKI NATEČAJ: Odkar je televizija nastopila svoj zmagoviti pohod po svetu, sta kino in film precej zgubila na svojem prejšnjem pomenu; vendar pa je film tudi še danes zelo važen faktor pri vzgoji najširših plasti. Če pomislimo, da znaša letna proizvodnja povprečno 2 tisoč 500 filmov in da je na svetu okoli 170 tisoč kino dvoran, potem pač ni težko ugotoviti, koliko milijonov ljudi je izpostavljenih vplivu filma. Ker odpade 75 odstotkov vseh obiskovalcev kino predstav na mlade ljudi do 25 let starosti, je pač razumljivo, da igra film največjo vlogo pri vzgoji mladine. Pri tem pa je povsem jasno, da more biti vpliv filma dober samo takrat, če je dober tudi film. In odgovor, ki ga daje filmska industrija: od 2500 letno izdelanih filmov jih 75 odstotkov odpade na zabavo, 20 odstotkov na problemske filme in le kakih 5 odstotkov na informativne in poučne filme. Ob takih razmerah na filmskem trgu je nujno potrebno, da se posebne ustanove in organizacije bavijo z načrtno izbiro filmov, ki so primerni za vzgojo predvsem mladine, seveda pa tudi odraslih. V Avstriji dela na tem področju tako imenovana akcija »Dobri film”, katere dejavnost je v glavnem usmerjena na posredovanje izbranih dobrih filmov šolski mladini. Na Koroškem deluje ta akcija šele od leta 1962, vendar je — kakor je bilo povedano na nedavnem občnem zboru — že v razmeroma kratki dobi zabeležila prav lepe uspehe. zilkov) so po .podatkih omenjene knjige Izraelci, v bližnji preteklosti iz raznih evropskih dežel, z arabskega jezikovnega območja in od drugod priseljeni Židje, ki v povprečju govorijo po tri jezike. V okviru filmske vzgoje na koroških obveznih šolah je bilo v letih obstoja akcije »Dobri film" prevajanih nad 40 dragocenih mladinskih filmov, katere si je pri 1550 predstavah ogledalo okoli 288.000 otrok. Filmska vzgoja na višjih šolah pa je zajela 8500 dijakov, katerim so predvajali 13 izbranih filmov; poleg tega pa so priredili vrsto seminarjev in diskusij o filmih. Doslej je bilo na Koroškem 40 filmskih referentov, ki so se bavili s filmsko vzgojo med šolsko mladino, v novem šolskem letu pa je njihovo število še naraslo, tako da je zdaj v deželi že 54 krajev, v katerih predvajajo izbrane filme za šolarje. Tudi na področju filmske vzgoje odraslih so bili zabeleženi lepi uspehi. Ustanovljenih je bilo 25 krajevnih podružnic akcije »Dobri film", katere so doslej izvedle že 1200 kino predstav z izbranimi filmi. Boljšemu spoznanju važnega pomena dobrih filmov pa so služila razna posvetovanja, diskusije in seminarji. Za uspešno izvedbo te akcije so seveda potrebna znatna finančna sredstva, ki jih v glavnem prispevata deželna vlada in ministrstvo za pouk. Toda denar je nedvomno dobro naložen in je poleg tega zanimivo, da je Koroška prva avstrijska dežela, katere deželni zbor je sprejel sklep, da se vsak film, si dobi priznanje »dragocen”, oprosfi davka na zabave. O Italijanska operna gledališča so spe! enkrat v finančni krizi in se ]e začetek nove sezone zavlekel za več dni, ker so člani orkestrov, baletov In zborov zagrozili s stavko, da bi tako izsilili zviianje plač. Vlada Je morala HHro obljubiti vlije subvencije, kajti Italije brez opernih gledalilč si sploh ni mogoče predstavljati, saj že 300 let veljajo za najbolj cenjene kulturne ustanove dežele. Vendar pa je bila s povišanjem drlovnih subvencij ter podražitvijo vstopnic dosežena le začasna rešitev in je pričakovati, da se bo Italijanska opera čez nekaj mesecev znova znaSla v krizi. $ V Hamburgu bodo meseca aprila začeli gradili nov televizijski stolp, ki bo visok 275 metrov. V viSlni 135 metrov bo urejena restavracija, katera se bo v eni uri zavrtela okoli svoje osi. Premiere svoje opere Jnfoleranza 1960' v Bostonu bi se moral udeležiti tudi znani italijanski skladatelj Luigi Nono, vendar so mu ameriške oblasti odrekle vizum, ker je v proSnji navedel, da je komunist. $ Baletni ansambel zagrebške opere je dobil povabilo, naj bi v začetku junija sodeloval na znanem mednarodnem festivalu .Marais', ki ga vsako leto prirejajo na prostem v Parizu. Zagrebčani naj bi na festivalu imeli KUKUROeDROBCine osem nastopov, in sicer z baletom Sergeja Prokofjeva »Romeo in Julija”. Prav tako sta zagrebški operi predlagali medsebojna gostovanja operi v Linzu In Grazu. £i Jugoslovanski film .Skopje 1963”, v katerem Je režiser Veljko Bulajič prikazal tragedijo potresa v Skopju leta 1963, je bil deležen že cele vrste mednarodnih nagrad in priznanj. NajnovejSa nagrada je .Zlata nimfa”, ki jo je film prejel na mednarodnem televizijskem festivalu v Monte Carlu, kjer je bil soglasno proglaSen za film, ki najbolje prikazuj« krepitev razumevanja med narodi. Slovenski kulturni praznik V narodnoosvobodilni borbi, sredi vojnih grozot in viharjev, je slovenki narod začel obhajati 8. februar — dan smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna — kot slovenski kulturni praznik. Takrat ga je praznoval v zatisjih med krvavimi boji, sredi nasilja fašističnih okupatorjev — kulturna prireditev je bila izraz čustvovanja in hotenja partizanov, plod povezanosti kulturnikov z borci in z ljudstvom; še več: bila je edinstven protest bojujočega se ljudstva proti pobijanju, selitvam, požigom hiš in knjig, proti nameravani in že izvajani likvidaciji slovenskega naroda in njegove kulture. Ta praznik, porojen v najtežjih letih boja za življenje in smrt, je postal največja vsakoletna kulturna manifestacija slovenskega naroda. Vsako leto se v Prešernovem tednu zvrstijo širom po Sloveniji neštete kulturno-umetniške in prosvetne prireditve, posvečene najpomembnejšim vrednotam in možem slovenske narodne pa tudi občečloveške kulture; v okviru teh proslav se podelijo tudi vsakoletne Prešernove nagrade za posebne dosežke na področjih kulture, umetnosti in znanosti. Slovenski kulturni praznik pa je — tako za narodno celoto kakor še posebno za nas zamejske Slovence — hkrati obračun in spodbuda. Sleherna zaostalost, neizobraženost in neprosvetljenost še nikdar niso imele tako usodnih posledic, kot jih imajo v današnjem času, ko vsak človek in ves svet stremi za znanjem in razvojem. Znanje danes ni potrebno le maloštevilnim izbrancem, marveč je nujno slehernemu človeku za njegov in gospodarski in zlasti kulturni napredek; znanje prinaša prej ali slej koristi, bogati naše življenje in je tudi pogoj za oblikovanje zavednega gledanja na življenje in svet. Zato je v današnjem času toliko bolj škodljivo vsako zanemarjanje kulturne in prosvetne dejavnosti — kajti spoštovanje kulturnih vrednot, širjenje teh vrednot med ljudstvom je danes bolj potrebno in koristno kakor kdaj koli prej. Človek našega časa vse preveč rad stremi le za materialnimi dobrinami in pri tem pozablja, da so mu vsaj v enaki meri potrebne tudi kulturne dobrine, če hoče ostati človek — človek. Prešern je zapustil Slovencem sicer le drobno knjižico pesmi, vendar pa je prav s to knjižico dvignil slovenščino na raven kulturnega jezika ter slovenskemu narodu priboril dostojno mesto v kulturnem svetu. S tem si je postavil veličasten spomenik, nam vsem pa je naložil sveto dolžnost, da ljubimo slovensko besedo, da gojimo in razvijamo slovensko kulturo. Ali je naša zvestoba Prešernu in njegovi nesmrtni besedi dovolj trdna? Naj bo vsakoletni kulturni praznik slovenskega naroda tudi za nas — obračun in vzpodbuda! 20 let druge avstrijske republike in 10 let avstrijske državne pogodbe Zvezno ministrstvo za pouk {e v sodelovanju z zvezo avstrijskih amaterskih fotografov razpisalo fotografski natečaj, prirejen pod geslom »Dve desetletji druge republike Avstrije" in posvečen 20-letnici osvoboditve Avstrije fer 10-letnid podpisa avstrijske državne pogodbe. Namen tega natečaja je, zbrati zgodovinski in aktualni slikovni material o položaju Avstrije v zadnjih dvajsetih letih in ga na reprezentativnih razsta-vah posredovati javnosti. Natečaj se deli v tri skupine: 1. črno-bele fotografije, 2. barvne fotografije in 3. barvni diapozitivi. Za vsako skupino je razpisanih po deset nagrad (prva nagrada 5000 šilingov, druga nagrada 3000, tretja nagrada 2000 in sedem četrtih nagrad po 1000 šilingov), poleg tega pa so za mlade udeležence — vključno letnika 1940 — Predvidene še dodatne denarne in blagovne nagrade v skupni vrednosti 10.000 šilingov. Nagrade bo razdelilo ministrstvo za pouk na predlog posebne žirije. Pravico do udeležbe ima vsak razen članov žirije, prav tako tudi število vposlanih slik ni omejeno, vendar so zaželjene le take slike, ki so »zrele" za razstavo. Za črno-bele fotografije velja format 30X40 cm, za barvne fotografije 30X40 cm ali 24X30 centitnetrov, za barvne diapozitvie, ki morajo biti montirani pod steklom, pa 5X5 QH 7X7 cm. Slikovni material je treba najkasneje do 20. februarja 1965 poslati na na-slov: Zwei Jahrzehnfe zweife Republik ‘Osterreich, Postpaketfach, Bad Voslau, Nieder-bsterreich. Podrobne pogoje za udeležbo pri natečaju interesenti lahko dobijo v uredništvu našega lista. Dr. Janko Pleterski: Progresivne težnje med Slovenci je značilno, da je eden naj-^aznejših komunistov na Koroškem m elan politbiroja KPA Gregor Ker-® (Kersche) bil Slovenec, doma !/. ..‘strice v Rožu. Leta 1943 so ga ubi-11 nacisti na Dunaju. Kljub temu, da je delovala v ilegalnosti, je jugoslovanska komuni-^ična stranka bila dovolj močna, da Je lahko pomagala tudi naprednemu gibanju med koroškimi Slovenci. Le-? 1921 je za volilno kampanjo po-avstrijskim komunistom na po-moč nekaj svojih slovenskih propagandistov (Lovro Kuhar in Marcel Med drugim so takrat pre-rečiji shod dunajskemu socialdemo- kratskemu voditelju Rennerju v Že-,e*ni Kapli.3' , plebiscitu se je na Koroškem n»vilo Politično in gospodarsko j/n&vo za Slovence, kakor se je enovala slovenska stranka. Ohra-rll.° ,Je svoj stari kouiservativno-kleri-značaj, popolnoma odklonilno ank-e s strani nemških krščanskih ®°cialcev pa ga je sililo v to, da je *’rB*lhov zbornik, uredila Marja Bori-> Maribor 1957, str. 86 in pa gradivo cit. v °Pombl 24. nekaj več besede in prostora dalo v svojih vrstah tudi napredneje usmerjenim Slovencem. Na deželnih volitvah leta 1921 je slovenska stranka dobila 9870 glasov in 2 deželna poslanca. Za deželne volitve leta 1923 je kandidirala na prvem mestu dr. Franca Petka, zdravnika v Velikovcu, ki si je s svojim delovanjem za zaščito slovenskega ljudstva pred preganjanjem nemških nacionalistov pridobil velik ugled. Nemško krščansko socialno glasilo »Kamtner Tag-blatt« je tedaj napadlo slovensko •stranko, da kandidira na svoji listi liberalca dr. Petka.38 Kljub temu poskusu nemških klerikalcev odvrniti slovenske klerikalne volivce od slovenskih kandidatov, je slovenska stranka zopet dobila 9868 glasov, s čimer sta Bila dr. Petek in pa župnik Poljanec izvoljena za deželna poslanca. Volilni rezultat je govoril ne le o solidarnosti koroških Slovencev v odporu proti pritisku nemškega nacionalizma, ampak tudi o tem, da napredno usmerjeni Slovenoi še niso 38) .Korolbi Slovenec’, 10. oktober 1923, 11. 41. 9 na Koroškem iskali posebne politične poti izven Okvira tradicionalne slovenske stranke. Zdelo se jim je, da bodo mogli tudi v okviru te stranke uveljaviti naprednejšo orientacijo, predvsem v smislu navezovanja zavezništva z demokratičnimi silami v avstrijskem političnem življenju. Pri tem so mislili zlasti na politično zbližanje in sodelovanje slovenske stranke s socialno demokracijo. V tem smislu je poslanec dr. Petek več let zaporedoma ponovno govoril s koroškimi •socialdemokratskimi voditelji, vendar do kakega konkretnega rezultata ni prišlo.39 Koroško socialdemokratsko vodstvo je bilo vse preveč utesnjeno v svojo nemško miselnost, da bi slovensko stranko lahko dejansko priznalo kot političnega partnerja. Obenem pa se je najbrž ravnalo tudi po svoji lastni presoji v slovenski stranki sami, za katero očitno ni pričakovalo, da bi se lahko kdaj otresla cerkvenega političnega vpliva in da bi v njej prevladale napredne demokratične sile. Vse preveč očitno je namreč bilo, da neodvisnost slovenske stranke pri- 39) Ustno sporočilo dr. Franca Potka piscu. haja predvsem od (tega, da se nemški krščanski socialci politično povezujejo z nemškim liberalnim nacionalističnim meščanstvom (enotne volilne liste krščanskih socialcev z vse-nemško stranko in z Landbundom). Meščanski blok je seveda bil namenjen boju proti delavski stranki, vendar pa je na Koroškem imel še posebne posledice za Slovence, ker je krščanske socialce vezal na najbolj Skrajne nemške nacionaliste. Odločilni del slovenskega vodstva pa ni skrival svojega hrepenenja, da bi dočakal trenutek, ko bi se nemški krščanski socialci otresli svojih protislovenskih zaveznikov in ko bi se jim slovenska stranka lahko pridružila na skupni idejni podlagi. Posebno očiten primer takšnega mišljenja najdemo v koroškem slovenskem glasilu, ko je poročalo o že omenjenem nastopu koroškega socialdemokratskega poslanca Antona Fal-leja leta 1925 za pravično ravnanje s slovensko manjšino. »Koroški Slovenec« je tedaj pisal: »Kakor vse kaže so socialni demokrati našli pravo pot, da si pridobe Slovence: vidi se v ,Arbeiterwille‘, videlo se je v St. Jakobu, videlo se je ob volitvah v Grabštanju in Vetrinju, kjer so ravno s tem, da so obljubili slovenskega duhovnika, pridobili veliko slovenskih glasov. Ako si še osvojijo naš šolski program, ... potem se upravičeno bojimo, da bo njihova •moč med nami še bolj rasla... Čigava krivda bo to, ali naša, ki dosledno hočemo izvajati načela krščanske internacionale, pa jih vsled ogromnega pritiska Nemcev, med njimi tudi krščanskih Nemcev, ne moremo izvesti, ali pa izključno tistih Nemcev, ki imajo moč v rokah, pa raje s podpiranjem ponemčevanja krepijo rdečo .internacionalo ...} Od te strani naj enkrat .Karntner Tagblatt* gleda naše razmere .. .«40 Pred deželnimi in državnimi volitvami leta 1930 je v slovenski stranki prišlo do odločilnega obrata, pri katerem je vodstvo prevzela radikalna klerikalna struja mlajše generacije, izšolane v duhu katoliške akcije (dr. Rudolf Bliiml, dr. Vinko Zwitter). Ta struja je postavila v ospredje politike slovenske stranke klerikalno ideološko orientacijo, zahtevala je brezpogojno podporo nemškim krščanskim socialcem, medtem ko je narodno vprašanje potisnila v ozadje. Svojo politično usmeritev so njeni predstavniki zagovarjali s tem, da je nujno potrebno zbrati vse sile v boju proti proletarski revoluciji. (Dalje prihodnjič) 40) .Koroški Slovenec', 30. december 19254 it. 52. n s.«*«*«, Siidkarnten Dem Wunsche unserer deutschsprachigen Freunde entsprechend setzen wir heute mit unseren deutschsprachigen Kurzberichten iiber Ereignisse und Veranstaltungen in Siidkarnten fort. Unsere heutigen Kurzberichte beziehen sich auf den Monat Jdnner 1965. 'Vodna reševalna služba ob naših jezerih Ob naših jezerih dela na tihem in skoraj neopazno organizacija, ki združuje reševalne plavače in usmerja njihova prizadevanja, da pomagajo utapljajočim in jih rešijo pred smrtjo. Ta organizacija se imenuje „bsterreichische Wasser-Rettung" in ima mrežo svojih postojank razpredeno po vsej držav). Njena deželna zveza na Koroškem šteje 268 aktivnih članov, svoji glavni postojanki pa ima v Celovcu in v Porečah. Poleg njih ima še nadaljnjih 14 krajevnih postojank, med drugim ob Preseškem jezeru, v Bačah, v Beljaku in ob Hodiškem jezeru. • Am Samsfag, den 16. Jdnner, verarutaltete der Sl d-wenische Kulturverband In Klagenfurt • Celovec In den Rdumen der Arberterkammer in Klagenfurt seinen traditlo-nellen alljahrlichen „Slowenischen Bali”. Dieser Bali zahlt schon seit Jahren zu den beliebtesten Faschingsveranslal-tungen Klagenfurts. Auch diesmal wies er fUr Klagenfurt einen uberdurchschnittlichen Besuch von Tellnehmern bei-der Landessprachen auf. Den einleitenden kulturellen Tell bestritlen das International berOhmle und auch in Karaten bekannte „S!owc-nische Oktett” aus Ljubljana sowie das Ouintett der BrU-der Petrič aus Maribor und das Tio Bardorfer aus Kranj mil ihren Sangern. Dos Ouintett und das Trio spielten auch zum Tanz. • Am Samstag, den 30. Jdnner, hielf In Klagenfurt - Celovec der Zentralverband s!owenischer OrganUationen in Kdrnten seine Generalversammlung ab. Anlafjlich des Ju-bilaumsjahres der 20. Wiederkehr der Befreiung Oster-reichs sowie der 10. Wiederkehr der Unterzeichnung des Osterreichischen Staatsvertrages, der Grundung des Zen-tralverbandes slovrenischer Organisationen in Kdrnten und des Memorandums der Kdrntner Slowenen zum Artikel 7 des Osterreichischen Staatsvertrages, der die Bestimmun-gen iiber die Rechte der jugoslawischen Minderheiten in Osterreich beinhaitet, erdrterte die Generalversammlung die Lage der Kčrntner Slowenen und beschlofj ein Pro-gromm iiber die nationalen, kulturellen und wirtschaftli-chen Belange der slowenischen Volksgruppe In Kdrnten. Als Gdste nahmen an der Generalversammlung auch Ver-Ireter aus Slowenien und der slowenischen Volksgruppe Avstrijska vodna reševalna služba je splošno koristna in socialna ustanova, ki je prevzela nalogo za organizacijo reševalcev ob nevarnih vodah. V ta namen vzgaja in S P D „E DINOS T" V PLIBERKU priredi danes in jutri v zgornjem prostoru gostilne Breznik dvodnevni izobraževalni tečaj ki obsega predavanja o občini, sodobni gospodarski problematiki, državni ustavi in upravi, kmečkem gospodarstvu, kmečkih rentah in davkih, tisku in prosveti. Predavanja se začnejo vsak dan ob 9. uri dopoldne. Ne zamudite lepe priložnosti za širjenje obzorja, kajti učenje da znanje in znanje je moč! Vabi odbor šola reševalne plavače in potapljače, razvija in preizkuša orodje za reševanje oseb, ki se potapljajo, in sodeluje z oblastmi in drugimi reševalnimi organizacijami. V vzgoji in šolanju svojih članov je lani izšolala in po opravljenih izpitih priznala 6 plavalnih učiteljev in 719 reševalnih plavačev. Pričela pa je tudi s šolanjem reševalnih potapljačev, od katerih so lani štirje opravili zahtevane izpite. Avstrijska vodna reševalna služba je imela lani na Koroškem v akciji 203 reševalne plavače, ki so prostovoljno in brezplačno opravili 22.500 službenih ur. Pri tem so pred utonjenjem rešili 42 oseb, spravili 25 prevrnjenih čolnov na varno in v 254 primerih pomagali pri nezgodah v kopališčih. Skupno so člani te organizacije lani na Koroškem nadzorovali 611.350 kopaliških gostov. S svojo dejavnostjo se avstrijska vodna reševalna služba uvršča med hvale in priznanja vredne prostovoljne reševalne službe, kot so Rdeči križ, gasilska organizacija in gorski reševalci. In Ifalien feil. Die Generalversammlung sfeltte onler anderem fesf, dah in Osterreich in den letzten 20 Jahren elne fortschrei-tende Entwicklung In Richtung der Demokjafie, der Fe-stigung der Unabhangigkeit und der demokratischen Frei-Jieiten im Gange ist. Vor allem zeichnet sich ein aII-gemeines BemOhen zur Festigung des dsterreichischen Staatsbevrufjtseins, in Kdrnten aber auch ein allmdhliches Absterben veraltefer nationalistischer Vorurfeile und ein neues, besseres Klima in der Einstellung zu den Lebens-fragen der Kdrntner Slowenen ab. Deshalb schliefjen sich die Kdrntner S!owenen bewufjt und offenherzig der fest-lichen Begehung der Zwanzig]ahrfeier der Befreiung Gsler-reichs und der Zehnjahrfeier der Unterzeichnung des Osterreichischen Staatsvertrages an, welcher unserer Republik die Unabhdngigkelt und ihren Plaiz unter den Stcaten der Welt gebracht hat. Die Kdrntner Slowenen feiern diese Jubilaen umso bewufjter, als auch sie zur Befreiung Osferreicks einen wesenllichen Teil beigetragen und grofje Opfer gebracht haben. Diese Tatsache hat auch die Republik Osterreich anerkannt und bestdtlgt, als sie am 15. Mai 1955 den Osterreichischen Staatsvertrag un-terzeichnet hal, der im Artikel 7 den Minderheiten die Gleichberechtigung zusichert. Unser Verhalten und unsere Handlungen im ersten Johrzehnt des freien und unabhdngigen Osterreich — stellte die Generalversammlung fest — beweisen, dah wir ons im vollen Mahe der Verantwortung bewufjt sind, die uns diese Anerkennung und Zusicherung auferlegen. Unsere Verpflichtungen, die aus dieser Verantwortung re-suHieren, haben wir bedingungslos erfullf, obwohl wir auch seitdem einige Male Behandlungen hinnehmen mufjten, die im Gegensatz zur allgemernen demokratischen Entwicklung waren. Wir konnen auch unsere Ent-Iduschung nicht verscfmeigen, dah wir in unseren Be-mOhungen um die Geichberechtigong bisher meistens nicht do« notwendige Verstdndnis gefunden haben. Obwohl wlr auf einige positive Ergebnisse hinweisen kdnnen, schrel-»e» die Vervrirklichung der Verpflichtungen Osterreichs, vrelche der Artikel 7 des Staatsvertrages beinhaitet, nur langsam, viel zu langsam vorwdrts. Im weiteren Vcriauf befafjte sich die Generalversammlung mit dem weiteren Programm des Zentralverbandes siow*nischer Organisationen in Kdrnten auf nationalen, kulturellen und wirtschaftlichen Gebieten der slowenischen Volksgruppe in Kdrnten und nahm den vorgelegten Ent-wurf an. Dve žalostni novici iz Sel V soboto, 23. januarja, se je na domačem pokopališču velika množica Selanov, med katerimi je bilo posebno veliko število moških, ^poslovila od Matije O 1 i p a , pd. Čevhovega Matjje in s tem izkazala zadnjo čast možu, ki smo ,ga vsi zelo spoštovali. Rajni Čevhov Matija je bil eden tistih zemljanov, katerim na svetu ni bilo nič podarjeno in tudi na težavah življenja nič prihranjeno. Od zibelke do groba se je boril za vsakdanji kruh. Kot otrok številne družine je moral že zgodaj zapustiti domače ognjišče in si drugje služiti kruh. Po letih služenja na kmetih je prijel v roko sekiro in žago ter postal drvar, kar je ostal vse svoje življenje. Štirideset let je drvanil humperškemu veleposestniku in se pri tem tako izmozgal, da je moral vse prezgodaj v zasluženi pokoj. Njegovi upokojitvi z 62 leti je sledila vse prerana smrt. Ob Matijevi smrti bi človek skoraj dejal, da malemu človeku na svatu ni dovoljeno počivati, da je ustvarjen le za delo in skromno trpeče življenje. Dobiček njegovih pridnih rok pa ima delodajalec, ki živi v izobilju in razkošju. Odlikovanja, ki jih po dolgih letih za delo sprejme — tudi Matija je dobil za 40-let-no drvarjenje zlato odlikovanje — pa so skoraj v posmeh temu žalostnemu dejstvu. Bolje bi bilo, da uprava humperškega veleposestva po prerani Matijevi smrti sedaj izplača odpravnino ki je mož še ni prejel, njegovi ženi, ko /ga je vendar njen zastopnik ob grobu hvalil kot zglednega, poštenega in pridnega delavca. Doma in ob odprtem grobu so se od Čevhovega Matije poslovili tudi selski pevci, doma s pesmijo »Gozdič je že zelen«, ob odprtem grobu pa z »Vigred se povrne«, katere Občina Bekštanj dobro gospodari V vrsti občin je prešlo že v navado, da obveščajo prebivalstvo, kaj so občinski očetje .skuhali” na tej ali oni seji, pred kakšne probleme so postavljeni in kako mislijo v občini gospodariti z denarjem, ki se bo tekom leta nabral Iz raznih davkov in pristojbin v občinski blagajni. Naravnost zgleden primer v tem pogledu je občina Bekštanj. Od prakse občasnih javnih sej občinskega sveta je župan občine, direktor Schmidt, prešel na to, da je tudi vprašanje občinskega proračuna za leto 1965 postavil na sejo, kjer je imelo prebivalstvo svoboden dostop. Na tej sej) je občinski svet obravnaval tudi še druge delikatne stvari, kot so obrtna dovoljenja, namestitve in prodaja zemljišč za stanovanjske na- mene. Uvodoma v razpravo o proračunu je župan podal nekaj misli o finančni politiki države, dežele in občine. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da socialistična politika v občini usmerja proračun in gospodarsko dejavnost v prid vsega prebivalstva. Najboljše potrdilo za to stališče pa je dal proračun sam, ki obsega 12,12 milijona šilingov dohodkov in izdatkov in ki je izravnan tako v rednem kot v izrednem proračunu. Na redni proračun odpade 7,72, na izredni pa 4,4 milijona šilingov. V proračunu za leto 1965 so bile znatno povečane postavke za kmetijstvo, socialno skrbstvo in za šport. Za pospeševanje kme- tijstva je občina dala na razpolago 200 tisoč šilingov, kar je za 40.000 šilingov več kot za pospeševanje turizma, čeprav prinese občini nad pol milijona nočitev. Ta primer pospeševanja kmetijstva je lahko zgled drugim občinam, ki še niso doumele, da v občini ne more biti pravega napredka, če občina ne skrbi za napredek kmetijstva. Za občinske ceste in za šole ima občina predvidenih po 800.000 šilingov, za otroške vrtce 95.000, za gasilstvo 60.000, za prosvetno dejavnost in šport pa 187.000 šilingov. Na socialno skrbstvo odpade 390.000 šilingov. Iz izrednega proračuna bo zgradila dva nadaljnja stanovanjska bloka, Brnca pa bo za Ločami dobila tudi prosvetni dom. pa — prve v zasluženem pokoju — Matija, žal, ni več dočakal. — Teden dni po njegovi smrti se je po Selah razširila druga žalostna vest, da je v celovški bolnišnici umrla Marija B r a id a č , pd. Zgornja Dovjakova v Srednjem Kotu. Nenadna smrt mlade, komaj 30 let stare žene, ki je zapustila svojemu dobremu možu dva majhna otroka, nas je vse globoko pretresla. V soboto smo rajno Dovjakinjo prepeljali iz Celovca in jo pokapali na domačem pokopališču v Selah. Z njenim možem Blažejem vsi sočustvujemo, ko je komaj .po .treh letih zakona tako nenadoma zgubil pridno ženo in mater svojih otrok. Zgornji Dovjak sodi med naše trpine, ki so morali v svojih mladih letih veliko prestati. Komaj trinajstletnemu je umrla mati, v času nacizma pa je bil z očetom vred vržen v Dachau, od koder sta se oba vrnila z zelo zrahljanim zdravjem. Oče je leta 1961 umrl na posledicah preganjanja in trpljenja v Dachau. Ko si je Blaž sedaj komaj nekoliko uredil svoj dom in ustvaril skupno ognjišče, ga je zadel tretji hudi udarec njegovega življenja. Želimo, da bi ga kmalu prebolel in našel svojo srečo v razvoju svojih nadebudnih otrclk. Žalujočim svojcem obeh naših smrtnih žrtev naše iskreno sožalje. Lep razvoj maloobmejnega prometa Maloobmejni promet med Avstrijo in Jugoslavijo se lepo razvija. V območju Koroške in Slovenije je lani narasel za 39.000 prehodov in dosegel skupno 243.414 prehodov v obe smeri. S Koroške v Slovenijo je v okviru maloobmejnega prometa prestopilo mejo 68.511 oseb, iz Slovenije na Koroško pa 174.903 osebe. Zelo živahen je bil maloobmejni promet na obmejnem prehodu v Grabljah pri Pliberku, ki veže Pliberk s slovenskimi obmejnimi kraji Prevalje, Ravne in Mežica. Na tem prehodu je lani prestopilo mejo 15.035 avstrijskih državljanov in 46.298 jugoslovanskih. S koroške strani se je s tem število prehodov povečalo za 772, z jugoslovanske strani pa za 11.874. Čeprav je maloobmejni promet med Koroško in Slovenijo zaradi Karavank po naravi otežkočen in čeprav močno zaostaja za maloobmejnim prometom med Slovenijo in Italijo, je njegov lanski porast lep dokaz njegove koristnosti in priljubljenosti za obiske med znanci in za zbliževanje na meji. Njegov pomen pa |e tudi v tem, da po svoje pomaga poživljati gospodarski razvoj v koroškem obmejnem pasu, kar končno koristi tudi deželnemu gospodarstvu. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zvoza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik; uredništvo in uprava: Celovec -Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec • Klagenfurt 2,- Postfach 124. S VABILO Slovensko prosvetno društvo „Bil-ka" iz Bilčovsa gostuje v nedeljo, 7. februarja 1965 ob pol osmi uri zvečer z igro Navaden človek pri Tišlarju v Št. Janžu v Rožu. K udeležbi vabijo igralci oooooooooooooc>oooo<>ooooooooo Tečaji instituta za gospodarsko pospeševanje koroške zbornice obrtnega gospodarstva 0 CELOVEC, v poslopju zbornice obrtnega gospodarstva: Dvojno knjigovodstvo za mojstrski izpit Pričetek v ponedeljek, 8. 2. ob 14.00 uri, traja do petka, 12. 2. Tečaj za krivljenje železa Pričetek v ponedeljek, 15. 2. ob 8.30 uri, traja do petka, 19. 2. Tečaj za vozače žerjavov Pričetek v torek, 23. 2. ob 8. uri, traja do sobote, Tečaj za slikarje pričetek v ponedeljek, 22. 2. ob 8. uri, traja 14 dni Tečaj za struženje — traja 14 dni, vsak dan ob 18.30 uri pričetek v ponedeljek, 8. 2., ob 18.30 uri in v ponedeljek, 22. 2. Tečaj o električnem varjenju pričetek v ponedeljek, 15. 2. ob 18.30 uri, traja 14 dni Organizacija gradbenega podjetja pričetek v sredo, 10. 2. ob 8.30 uri, traja do petka 12. 2. Račun zaslužkov v gostinskih podjetjih pričetek v ponedeljek, 15. 2. ob 9.00 uri, traja do četrtka, 18. 2. Knjigovodstvo v gostinskem podjetju pričetek v ponedeljek, 22. 2. ob 9.00 uri, traja do četrtka, 25. 2. Tečaj za pripravo močnatih jedi pričetek v ponedeljek, 15. 2. ob 9.00 uri, traja do petka, 19. 2. 0 BELJAK, v poslopju trgovinske zbornice, KhevenhOllergasse 5: Dvojno knjigovodstvo za mojstrski izpit pričetek v ponedeljek, 8. 2. ob 14.00 uri, traja do petka, 12. 2. Praktični tečaj o serviranju z izpitom pričetek v ponedeljek, 8. 2. ob 9.00 uri, traja 14 dni 0 VELIKOVEC, okrajni sedež trgovinske zbornjce: Račun zaslužkov v gostinskih podjetjih pričetek v ponedeljek, 8. 2. ob 9.00 uri, traja 4 dni Knjigovodstvo v gostinstvu pričetek v ponedeljek, 15. 2. ob 9. uri, traja 4 dni TO IN ONO od Smohora do Cabota ŠMOHOR. — Pred 'kratkim je v mestu umrla najstarejša občanka Terezija Moro v 102 letu starosti. Rojena je bila 4. maja 1863 kot 17 otretk družine Steinwender v Mešah ipri Šmohoru. BRNCA. — V noči od torka na sredo >so neznani zlikovci vlomili v poslopje Kmečke gospodarske zadruge na Brnoi in tam povzročili precejšnjo škodo. Vlom je bil prijavljen policiji in bomo o njem še poročali. DROBOLE. — V soboto zvečer je Be-ljačan Rihard Zenig v Drdbolah sporočil, da je malo pred tem s avtomobilom povozil nekega moškega, ki je /menda poškodovan ležal /na desni strani ceste. Ker /ga je prepozno opazil, se mu ni mogel več izogniti. Težko poškodovani je bil krojač Valentin Reichmann iz Drobolj, ki je kmalu umrl v beljaški bolnišnici. Vzrok poškodbe raziskuje policija. ROŽEK. — Občinski svet se ibori s finančnimi /težavami. Proračun, ki ga je moral sprejeti, ni izravnan. Posebno obremenitev olbčine povzročajo pločniki skozi trg, ki jili mora napraviti ter zahtevana cestna razsvetljava. Oboje bo letos stalo 360 tisoč šilingov. Drugi veliki izdatek zahtevajo občinske ceste, izakar mora Občina pripraviti nadaljnjih 600.000 šilingov, ki pa jih zaenkrat nima. V svojih prizadevanjih potrebuje občina posebno pomoč deželne vlade. ŠT% JAKOB v ROŽU. — Po letošnjem proračunu bo občina iz skupnega zneska 3 .milijonov šilingov /porabila za socialno skrbstvo 540.000, za šolstvo 671.000, za zdravstvo 78.000, za gradnjo stanovanj 156.000 in za pospeševanje gospodarstva 459.000 šilingov. Za otroške vrtce ima pripravljenih 141.000 šilingov. RADIŠE. — Radišani bodo v nedeljo popoldne počastili svojega najstarejšega občana Ferdinanda Wrulicha, pd. Martina v Lipici, ki izpolnjuje 95 let starosti. VELIKOVEC. — Da se občina zelo trudi za gospodarski razvoj mesta, je razvidno tudi iz letošnjega proračuna. Od skupnega zneska 7,5 milijonov šilingov je 2,16 milijona šilingov /namenjenih /za /pospeševanje gospodarstva in 1,1 miilijuna šilingov za gradnje. Visok znesok 1,07 milijona šilingov je /namenjen za šolstvo. Ljudje prav radi verjamejo v čudeže fakirjev, nekateri pa so celo prepričani, da stoji pred njimi dedič slavnih indijskih čarovnikov, ki so imeli skrivnostno moč. Znanost je proučila početje fakirjev in prišla do spoznanja, da ne moremo govoriti o čudežih, o izredno koncentrirani volji, marveč o preprostih trikih, ki temeljijo na fizioloških, fizikalnih in kemijskih zakonih. Ljudje verjamejo, da ima fakir skrivnostno moč, če si z velikansko iglo prebode lice, ne to čista resnica, vendar »žal sami tega niso videli...« Pripovedovali so jim znanci... V resnici pa ni še noben fakir napravil tega poskusa pri belem dnevu in na prostem. Leta 1920 je neko angleško društvo iluzionistov cVbljubilo pet sto gvinej tistemu, Iki bi javno izvedel ta trik. »Time of India« pa je ponudil celo 'deset tisoč zlatih rupij tistemu, ki bo spravil v zrak hindujsko vrv pred strokovno žirijo. Nihče se ni javil, kljub temu pa je danes v Indiji še vedno veliko strokovnjakov s hin- Fakirji brez tančice Suhe ugotovitve podirajo romantiko o nadnaravnih lastnostih indijskih fakirjev da bi pritekla kapljica krvi in ne da bi ga bolelo. V resnici pa tak fakir samo upošteva osnovna pravila fiziologije. »Čudodelnik« mo-l* s™° vedeti, katere točke na telesu so brez živčnih centrov. Če se zabode na prstu, se bo prikazala kapljica krvi, če pa najdete pravo točko na zgornjem delu podlakti, na nekaterih točkah jezika ali na licu ne boste občutili bolečine in kri bo pritekla le, če boste poškodovali žilo. Kadar kri ne priteče, to dokazuje, da se pač niste dotaknili žile. Torej nikakega čudeža. Vedeti morate, da se noben fakir ne bi navduševal nad vami, če bi mu hoteli zabosti iglo na tistem delu kože, kjer so živčni centri ali pa žilice. Oglejmo si še fakirja, ki se vleže na desko z žeblji. Sto žebljev in vendar ga ne boli! Da Pa bi bila mera polna, mu položijo na trebuh petdeset 'kilogramov težak kamen. Ko se ljudje naveličajo ploskati, čarovnik vstane in množica je začudena. Niti ene rane! Da še t0 l- težkim kladivom je fakirjev pomočnik razbil kamen na trebuhu svojega gospodarja, čudež? Ne, zgolj upoštevanje fizioloških in fizikalnih zakonov, ki jih lepo dopolnjuje majhen Razložili 'bomo na kratko: na koncu je-Ztka so živčni centri med seboj oddaljeni približno en milimeter, na hrbtu rolke tri do pet '-entimetrov, na 'hrbtu, na rokah in na stegnih Pa kar štiri do deset centimetrov. Fakirjeva deska z žeblji je napravljena tako, da so žeb-‘Ji oddaljeni med seboj natanko pet centimetrov, in če bi se pravilno ulegli nanjo, vas {jc bi niti najmanj zabolelo. Zdaj pa h kamnu, teh ie t‘sc*' 'konic, fakir in kamen pa tata največ dve sto kilogramov, se pravi, a Prtttsika na vsak žebelj približno dve sto Oramov, kar ne zadošča, da bi se žebelj zadrl v meso. če hočete namreč zabiti žebelj v navaden les, morate spustiti nanj kladivo z vi-Sine dvajset centimetrov s težo osemdeset kilogramov. No, kar se tiče kamna: pred pred- dujsko vrvjo. Nastopajo le ob večerih in zmeraj je nad njimi balkon ali drevo. Pred predstavo navadno z umetno meglo iz dišeče trave zatemnijo prizorišče. Hindujski fakir nato v temi vrže svojo vrv v zrak. Konec vrvi se z jeklenim kavljem zatekne za prečko in čarovnik samo še spleza po njej proti nebu in se zgubi v dimu ... Fakirji znajo med drugim tudi viseti v zraku. Kljub legendam okoli tega trika pa se je še vedno izkazalo, da to »visenje« ni popolno. Fakir se navadno vleže na štiri sahline konice in pomočnik jih odnaša drugo za drugo. Nazadnje ostane samo še tista pod tilnikom. Pri tem triku 'si fakirji pomagajo z jekleno palico, ki je pritrjena >za kuliso ali skrita za tapetami. Pri modernejših fakirjih je »visenje v zraku« modernizirano; pomagajo si z zračnim pritiskom ali z jeklenimi žicami. Pravi »čudodelniki« so požiralci mečev, črepinj, žebljev in podobnega. Požiralci mečev se morajo pred nastopom temeljito pripraviti in ukrotiti reflekse požiralnika ... Nekateri pa si pomagajo kar z gledališkimi meči, katerih rezilo se prijetno ugrezne v ročaj. Požiralci živih žab si pomagajo na drug način. Na tanko in močno nitko privežejo krompir, ki ga pogoltnejo. Počasi se želodec navadi, da brez pomoči nitke s krčem izbruha krompir. Krompirju sledi žaba ... Čarovnija je popolna. Požiralci britvic, igel, črepinj in kaktusov zelo pazijo, da ne bi v resnici pogoltnili teh predmetov. Treba je samo malo spretnosti in namesto britvice zgine v požiralniku kaj mehkejšega in bolj okroglega. Požiralci stekla se zadovoljujejo s tem, da malo poropotajo z zobmi, nato pa skrijejo črepinje v ustih. čudovit prizor je, ko »čudodelnik« požira vrel svinec ali olje. Kovina v resnici ni svinec, marveč neka zlitina antimona, katere tališče je blizu petdeset stopinj. Malo umetnega ognja pomaga, da je vsa ceremonija bolj verjetna. Vrelišče olja, v katerega vtika rake, je približno šestdeset stopinj... Indija pa pozna tudi nekaj pravih fakirjev. Navadno so to berači raznih verskih sekt; njihovo načelo je, da bodo postali modri, če se bodo mučili in če bodo razmišljali. Odpovedali so se vsemu in njihova edina lastnina so skodelica za miloščino, palica in vrč za vodo. Svojih spretnosti pa pravi fakirji ne razkazujejo pred ljudmi. Francoski zdravnik dr. Charles Laubry je dalj časa živel v Indiji in je proučeval življenje pravih fakirjev. Ugotovil je, da ti možje presenetljivo obvladajo svoj srčni utrip in dihanje. S klasičnimi pripomočki sploh ni zaznal utripa žile in srca. Šele elektroradiogram je pokazal, da se srce komaj zaznavno krči. Drugi zdravniki pa iso ugotovili, da pravi fakirji lahko krčijo posamezne mišice, tako na primer nekatere trebušne ali hrbtne, kar »navadnemu zemljanu« gotovo ne bi nikoli uspelo. Med najbolj neverjetne pojave pa sodi preizkus učenca, preden ga sprejmejo med prave yogije. 'Na golem 'telesu mora v snegu sredi noči posušiti več mokrih oblek. Obleko pomočijo v ledeno vodo, da takoj zmrzne. Učenec jo mora obleči, jo odtajati in posušiti na svojem telesu. Čim je blago suho, ga spet pomočijo v ledeno vodo in učenec jo mora spet posušiti. To se ponavlja do jutra. Tisti, ki je posušil največ oblek, postane yo-gi... Torej le ima vsaka medalja dve plati: pristno in ponarejeno. szanio)ivosa!Wi Nafta v boju s puščavo Svojevrstno metodo za pogozdovanje puščavskih področij so uspešno preizkusili v Libiji. Staro mornarsko izkušnjo, da izgubijo valovi v viharju razburjenega morja precej svoje rušilne moči in so torej ladji manj nevarni, če jih mornarji ..potolažijo’ z nafto ali z drugo maščobo, ki se razleze po morski gladini, so uporabili v puščavi: z nafto, katere maščoba je pokrila peščine kot nekakšna mrena, so preprečili „selitev’ puščavskega peska. Pred leti so strokovnjaki podjetja za črpanje nafte v sodelovanju z libijskimi kmetijskimi inženirji prvič preizkusili to zamisel. Po izdatnem nalivu, ki je dodobra namočil suha tla, so peščene sipine poškropili z oljnato maščobo, nato pa so posadili evkaliptusova drevesca. Mastna mrena, tanka kot film, je preprečila kasnejše gibanje sipin pod vplivom vetra, torej tisto, zaradi česar se na puščavskem področju ne more obdržati nobena pomembnejša rastlina. Trinajst mesecev kasneje, ko se je dokončno razkrojila zaščitna oljnata plast, so pognali evkaliptusi že dovolj močne korenine, da so preprečili nadaljnjo selitev peščenih sipin. Libijska puščava zavzema površino, dvakrat večjo od Francije. Po novi metodi bi lahko pogozdili velika področja, vendar je postopek za zdaj precej drag (povprečno _____________ dolar za oljnato plast na površini 40 kvadratnih metrov). Strokovnjaki upajo, da jim ie ‘ztoed najbolj privlačnih točk fakirjev 1 nadaljnjimi poskusi uspelo zmanjšati stroške, to pa pomeni, da bo mogoče po- e “biinidujgka vrv«. Ljudje sicer pravijo, da je gozditi puščavska področja na primer v Indiji, Tuniziji in drugod po svetu. ^<">^>^><''M-><><><><>0 <>000000 000<>0<><><><><><><><><><><><>C><><><>0<><><><><>Cr<><>^^ avo so ,ga mo^no segreli na vročem ognju, oi!° 'P°topili v mrzlo vodo. Kaj se zgodi •Kamnom, ve vsak tabornik ... ^»Gotovo ste že slišali za falkirje, iki so jih i’Ztve pokopali« za več dni ali celo za celo ,°; V resnici pa vzdržijo pod zemljo največ P° ki na eni izmed teras pod vrhom vlada celi četi 1 enakih, vendar precej manjših pošasti. Podobne so p , m, a le niso to. Verjetno so demoni, morda duhovi. Precl četo, ki je bila pred petnajstimi meseci bakre-1 rJasta, zelena in kovinsko siva, je zdaj oblečena v živo zot e^e’ lZe'erle> modre in rdeče barve. Vsiljive so in grde, , I6 spaka povsem izgubila svoj grozljivo poetični ka-Postala je gnusna in kičasta. ot 1Pk,QrvaR so tudi skupino, v kateri so mati, ki doji nQr.° a>_ starci, krokarji in mrliči. Tu je barva naredila še in Jman<><><>0<><><><><><><><><>000<>0<><><><>CK><>C*><><><><><><><><0<><>C><><^^ »Jaz sem človek zato, ker verujem, da je vse tisto, kar je rekel Buda (Lord Buddha) o posvetnem življenju, željah, strasteh, napuhu, domišljiji, pohlepu ifd. zlo, ki je nevredno plemenitega duha." »Jaz sem človek zato..." »Jaz sem človek zato ..." Potem pa spet: »Burmanski narodi so taki..." »Burmanski narodi so taki..." »Burmanski narodi hočejo to..." »Burmanski narodi hočejo to ..." Bila je mladost: polna nemira in želja, revolucionar- j nih idej, reformatorskih načrtov, polna ‘besed o vrednosti in smislu življenja ter prepolna tiste naivne dobrote, ki si na zvoke fanfar oblikuje svoj zeleno obarvani, pate- i lični življenski »čredo". VRNITEV Razen Vrlka in mene je na ladji še šest potnikov. To so Georgia, Mary Jane, George in Pat ter njuna otroka: dveletni Michael in Cashie, ki ji bo kmalu eno leto. Razen naju, sami Američani. Vsi potujejo do končne postaje, se pravi, do Reke. Potujemo z »Dinaro". Ladja bi bila povsem enaka .Romaniji", če bi bila bolj čista. Mogoče je vmes malomarnost kapitana, mogoče čifa ali noštroma. Mogoče je ladja potrebna temeljitega popravila. To, da potujemo po rjavo rumenkasti vodi, je že spomin: misel ga prizadevno secira in to lahko počne samo še razpuščeno dolgočasje. Odkritij ni več. Svet, ki sem ga odkrival in spoznaval, se poslavlja. Tako je z Iravadijem, s pagodami na njegovih nabrežjih, z zelenimi | riževimi polji in Burmo sploh. Sonce je visoko, njegovo pripeko pa premikanje in voda nekoliko omilita. * V Kalkuto smo pririnili okoli 13. ure. Na bregeh pred mestom so nas dolgo spremljale tovarne. Največ med njimi jih izdeluje juto. Med tovarnami so parki z igrišči za tenis in golf, razkošne vile, lepa upravna poslopja in naselja strnjenih barak, katerih pročelja nanesejo le nekaj kratkih 'korakov v širino, da je na njih dovolj prostora samo za ozka vrata. George je dejal, da se industrijska beda te dežele ne da primerjati s tisto, ki so jo v svojih delih tako pretresljivo opisal francoski naturalist XIX. stoletja. Promet na reki je živahen. Srečavali smo velike in majhne ladje, vlačilce in čolne vseh oblik in velikosti. Na reki ni semaforjev in gneča se zdi neurejena. Reka ni cesta: velike ladje vodijo piloti tam, kjer je dno najgldblje. Vse drugo se drenja ob straneh. Skoraj vse, kar se prevaža po vodi, zapušča na nji mastne sledove. Ob olju pa še odpadke in drugo umazanijo. Na misel mi je prišlo, da je Ganges sveta reka in da mora biti vse, kar z njo počenjajo ladje, za Indijce pravo svetoskrunstvo. Zvečer smo šli vsi potniki, razen gospe Klein in dveh otrok, na potep. Na ulicah so nas naskočili berači in otroci. Bili so bolj nepopustljivi od tistih v Bombayu. Tekli so za nami in pred nami in so nas čakali tudi pred lokali. Če človek sklene, da bo ravnodušen, lahko vzdrži le nekgj časa. Vsekakor ne tako dolgo kot berači in otroci: predvsem otroci. Beračenje jim ni samo beračenje. Beračenje jim je dosti več: sociolog in psiholog bi lahko o tem pisala debele knjige. Bolj ko strpnost popušča pred vedno istimi najprej melanholično zvenečimi besedami, ki jih dolgo ponavljanje sprevrže v pridušeno skandiranje in ga nepopustljivost obarva z odtenki sovraštva, prezira, besa, očitkov, upora, gnusa in kaj vem še česa, toliko bolj se moledovanje spreminja v nasilje. Človek zares nima več občutka, da gre zgolj za denar. Gre za toliko stvari, ki se jih ne zavedata niti berač niti samaritan. Za vse žive in za vse umrle stvari. Celo za pozabljene stvari. Gre za krivice preteklosti, ki so stoletja stare, in za rane, ki so jih te krivice zasekale v to deželo. Gre za gnoj, ki vre iz teh ran: gnusen gnoj, ki smrdi. To je epidemija, od katere ljudje ne umirajo kot od kolere in trebušnega tifusa, a je prav tako grozna in kužna, prav tako poha uničujočih klic, ki razkrajajo in morijo z enako silo. V tem je tisti grozljivi dih smrti, ki je dušil nekatere dele Evrope med vojno in neposredno po nji. In vendar to ni isto. Tisto, kar so bila v Evropi brezna, ki so jih razklenili potresi in izravnale žrtve, je tu brezno, v katerem smrt ne umira. In tudi utrudi se ne. Ta smrt ima tisoč življenj in ‘ta bedo tisoč imen. In tisoč oznak in tisoč vzrokov. In morda še več. Zato bi jo lahko tisočkrat popisal, vsakič drugače in še ji ne bi prišel do kraja. Ob vsem tem pa po vseh grehih preteklosti beda n> vselej samo beda. Včasih je tudi dolgočasje, zabava in igra, včasih tudi izprijenost in pokvarjenost. In to je tisto najhujše, tisti najbolj gnili sadež, ki je ostal po kolonialii' mu: oropali so ljudi ponosa in upanja. Kakorkoli pome* nijo take besede zelo malo, ker so bile prepogosto samo rime poetov ter okras propagandnih govorov in parol, sO jih teh dveh stvari vendarle oropali. To niso lastnosti, t® so stvari: ukradli so jim upanje in ponos. (Nadaljevanje sledi) KURT KRISPIEN N 0. PTl O S t U Hallmann je pustil svoj avtomobil na parkirnem prostoru in odšel z Ruth po lipovem drevoredu k reki. To je bila stara pot, ki sta jo že bila stokrat prehodila, vendar je bila danes videti povsem drugačna, neprijetna grozeča. Hallmann ni vedel, zakaj je tako. Točneje: ni hotel vedeti, kajti na dnu njegovega srca je bilo vse točno zapisano ... Hodila sta molče. Topel vetrič je hladno zapihal in se poigral z Ruthinimi temnimi kodri. Hallmann jo je skrivaj postrani ogledoval, ni si upal pogledati naravnost v njen obraz. Prekrivala ga je neka odtujenost, duh oddaljenosti, ki jo je napravil poželji-vejšo kot prej. Rekel je: „Ti je prav, da greva k mlinu?" Prikimala je. »Dober domislek! 2e tako dolgo nisem bila tam." To je držalo. Dva meseca je Ruth potovala po Španiji in Portugalski deloma iz ve-selja, deloma pa iz utemeljitve, ki jo je Hall-roann nerad zavrnil. Zakaj je postal tako Popustljiv? Tako spravljiv. On ji ni pustil na Pot! Ali nima zaročenec te pravice? Mogoče je tam doživela nekaj, kar jo je tako spremenilo. Spremenjena je bila popolno-m°> to je bilo očitno. Domislice O Imamo odlične neumnosti in neprebavljive modrosti. O Marsikdo ne napravi nobene neumnosti, ker je zato preneumen. • O Kaj je lahkomiselnost) Včerajšnja neumnost in današnja modrost, ali včerajšnja modrost in današnja neumnost. • O Cesto slišimo: ,Moj pes je lahkomiseln'. Psi niso lahkomiselni, pač Pa njih gospodarji. • ° Navadno pravimo, da so ženske k°U lahkomiselne kot moški, toda femu ni tako. Ženske svojo lahkomiselnost kažejo, moški pa jo skrivajo. Njeno molčanje ga je mikalo. »Kakšno je bilo vreme na potovanju ...?" je vprašal in se že jezil nad banalnim vprašanjem, ki je bilo tukaj odveč. Ruth mu je v svojih pismih sporočila vse do zadnjega. Njej se ni zdelo nenavadno, če jo je hotel še enkrat poslušati. »Lepo," je rekla, »skoraj vedno lepo. Le v Barceloni je enkrat močno deževalo." Nagubal je čelo in togo stopal naprej. Pred njima se je vzpenjal železni obok mostu čez reko, katere ilovičasto rumena voda je razburkano tekla v daljavo. Vrtinci ob stebrih so šumeli. Kot otroka sta se bala hoditi po tem mostu, ker sta tik nad ozkim pešpofom vodili dve železniški tračnici. Če je pribrzel po mostu vlak, je nastal nevzdržen ropot. Posebno Ruth je bila za to občutljiva in je ta občutek doživljala vedno drugače. Hallmann je pozabil na to, ko je stal na mostu in strmel v nizke rumene valove reke. Ugotovil je, da mu je Ruth zastavila težko uganko, kar ga je jezilo. Po tako dolgi ločitvi bi si vendar že zaslužil vsaj malo ljubeznivosti. Hallmann bi bil rad Ruth poljubil, toda zadrževala ga je neka boječnost, tudi za roko se je ni upal prijeti. Tedaj se je v daljavi zaslišalo rahlo drdranje, zamolklo bobnenje, ki je prihajalo vse bliže. »Vlak!" je prestrašeno zakričala Ruth. »Pridi hitro, da naju ne dobi tu na mostu!" Bilo je prepozno. Bobnenje je polnilo njuna ušesa, most je zadrhtel pod težo tisoč ton in kot besna prikazen iz ognja, dima in železa je zdrvel ekspresni vlak mimo. Bil je povsem običajen dogodek, toda Ruth je spet prevzel strah iz otroških let. Zbežala je k Hallmannu in se pritisnila obenj, ker je bil edini, na katerega se je lahko v tem težkem trenutku obrnila. On jo je objel, čutil je razburjeno bitje njenega srca in vedel je, da je v njegovih rokah postajala mirna. Ni je pustil niti tedaj, ko je bil vlak že daleč vstran, temveč se je sklonil in jo poljubil. V njenih očeh je opazil solze. »Kaj imaš ...?" je vprašal in jo pogladil po laseh. Že se je smehljala. »Bil si tako tuj, tako drugačen. Bala sem se, da boš pozabil name .. Hallmann ni rekel ničesar, prijel jo je pod roko in šla sta dalje. Sum vlaka se je izgubljal v daljavi. ART BUCHWALD Najdražja skodelica kave Najttnimhrejfa stv3r; k; j0 ]ahko vidi sve-^y111 Popotnik 'v Carigradu, je znameniti suk, več°!Tma Parita tržnica, v kateri razstavlja 5v *otvdva tisoč prodajaln vse, kar premore nek V^Cen«>i s prstanom Julija Cezarja pa do trbr fne»lPraskalnice za hrbet, ki jo je upo-.pla i žena ne vem katerega sultana že. V bol’ SU ..vz XVI. stoletja žive in trgujejo naj-T Zyiti trgovci na svetu in ni se še rodila rafka> ki je ne bi bili ogoljufali. jaz sem odšel v suk, da bi poiskal turXl?a ^aviuda, ki sta mi ga priporočala stara 0ajS a znanca Tex in Jux Bezsika. Takoj sem Prot' na nekaJ 'trgovcev, ki so mi prišli na-n ' '■ razširjenimi rokami in s smehljajem :rgo*ra- Vprašal sem jih, kje je Davudova »Dj J1.esre^a>« je dejal eden od trgovcev, avud je prejšnjo nedeljo umrl. Vstopite v J° trgovino, prijetno hladno je notri.« g je na počitnicah,« je rekel drugi tr- ?e »?"'• *'^esec dni ho v Ankari, za ta čas pa v'oje stranke prepustil meni.« ,rejPavucj je prišel na boben,« je odgovoril yj *! tr8°vec. »Jaz sem prevzel njegove posle jegovo blago. Tule, gospod, kar z menoj!« ha CViapre^ sem 'yhal Davuda, a brez uspe-v k “govorili so mi, da se je Davud utopil ral,t*?P°.ru; da so ga zaprli, ker je pijan šofi-rela t3 )e.^igriral v Ameriko; da mu je zgo-tr8°vina; da mu žena pravkar rodi; da je k° cja]''-an za veleposlanika v Jemenu in ta- ^ Nazadnje sem se ustavil pred neko izložbo tega' p j kovati prstan. Da ne bi bil storil z in/ J r°den sem sploh zaznal, kaj se dogaja dih n°’ so me vlekli v trgovino in me posa-•pna trinožnik. rad;r^°uC- n car>grajskega suka ne govore audi; j -h 'Pnslti- Prva stvar, iki vam jo po-_ > > je skodelica dobre turške kave. je sem. ponudbo. Včasih se zgodi, da di o), skodelica kave najdražja na svetu. Tu-Z3T>ul dolarjev je lahko človek, prej ko 8ovor‘l tr8°v‘no- Med kuhanjem kave je spre-1 trgovec o nakitu. Vsak kos je imel svojo zgodovino. Ta je pripadal verolomni sultanki, ki so ji odsekali glavo, ker si je drznila žaliti sultana, svojega gospodarja. Onega spet je nosil Konstantin Veliki. Tistale škatlica za uhane pa je še Kleopatrina. Rekel sem mu, da se ne zanimam za te reči. »Kako pa bi bilo s čudovitim turškim poročnim prstanom za vašo ženo? Nicky Hil-ton mi je odkupil enega za Terry Moore. Samo še tega imam.« Stegnil je roko v blagajno in izvlekel prstan z diamanti, safiri in smaragdi, vdelanimi v pet zlatih obročkov. »Prstan Nickyja Hiltona je imel le štiri obročke,« mi je zaupal. »Zakaj pa mu niste prodali tega?« »Ker sem ga hranil za vas!« Začela sva se pogajati. Zahteval je dvesto petdeset dolarjev. Zasmejal sem se mu v brk. Začel je jokati kot otrok. »Samo dva talka prstana sta na svetu. Dvesto trideset dolarjev. Dvesto. Prav, naj dam s sebe še zadnjo srajco? Sto osemdeset. V grob me boste spravili. Sto petdeset. Moja zadnja cena. Če zvedo za to v suku, me bo spremljala sramota do smrti. Nikar me tako ne glejte. Sto trideset. Torej sto trideset in še veliko skodelico kave povrhu.« Popil sem drugo skodelico kave in odšel iz trgovine s prstanom. Z vrat prodajalne onstran ceste me je spet klical nekakšen trgovec. »Pst! Rad bi govoril z vami! Kaj vam je prodal?« »Prstan,« sem zašepetal. »Zakaj sprašujete? Ali ni na dobrem glasu?« »Nasprotno, velik sloves uživa. Njegov brat ima tovarno stekla.« Zdaj je bila vrsta na meni, da sem zajo-kal. »Ko bi bil takoj odšel k Davudu,« sem zaječal, »se mi ne bi to pripetilo.« »Davud — saj to sem jaz,« je rekel trgo- vec veselo. »Vstopite no in se usedite, da po-pijeva skodelico k; haremski prstan, Josephini...« ave. Sicer pa poglejte tale ki ga je Napoleon podaril rj js »Blok smrti*, ki so mu Nemci pravili »blok 20* ali pa kar na kratko »samica*, H = je bil v bistvu sola mučenja za taboriščno ograjo. Ta ograda je bila z vseh strani = = obkrožena z visokim in skoraj meter debelim obzidjem, 'štiri strojnična gnezda in ži- § E ca, po kateri je vedno tekel tok visoke napetosti, pa naj bi dokončno onemogočila § E vsak poskus pobega. Celo najstarejši taboriščniki niso vedeli natančno povedati, kaj § § se pravzaprav dogaja v ogradi, toda obupani kriki in ječanje, ki so dan in noč pri- i = bajali čez visoke zidove, so potrjevali domneve, da so tam zaprti le častniki Rdeče § | armade, na katerih esesovci preizkušajo učinkovitost svojih mučilnih metod. In res, prav taka je bila »skrivnost* ograde. Taboriščnikom iz bloka 20 ni bilo § E treba hoditi na delo kot drugim nesrečnikom v tem velikem nacističnem taborišču. § | Bili so povsem na voljo mladim esesovcem, da so se na njih lahko učili raznih že j§ | »preizkušenih* mučilnih prijemov in si izmišljali nove. Ko je kak višji nacistični § § funkcionar obiskal taborišče, so ga popeljali tudi na enega izmed strojničnih stolpov E = ograde, da je od tam lahko opazoval, kaj se dogaja za zidovi bloka 20. Če sedaj ne bi bilo petih preživelih taboriščnikov iz ograde, ne bi nihče na svetu, | = razen krvnikov seveda, nikdar zvedel, kaj se je pravzaprav tam dogajalo. Zakaj = | pravilo je bilo, da ograde ne sme nihče zapustiti živ. »Blok smrti* so ustanovili poleti 1944. Nacisti so vanj pošiljali »nevarne* jet- 5 E nike, da bi tam počasi in v mukah zaključili življenje. Za ogrado določene jetnike so = § pričeli mučiti že na prvem koraku: jetniki so se morali sleči in se umiti na snegu in | MAUTHAUSEN PRED DVAJSETIMI LETI: Upor v »bloku smrti" pod ledenimi prhami. Potem so jim dali obleko: strgane hlače in suknjiče iz vreče-vine, takoj nato pa so jih že pričeli poditi z udarci korobačev do mesta, kjer so jih na enak način »prevzeli* mladi esesovci. Precej jih je takoj umrlo, druge pa so napodili v edino barako v ogradi. Baraka je bila sicer razdeljena v tri prostore, toda nikjer ni bilo ne pogradov ne miz. Ker tudi prostora ni bilo dovolj, so v oddelku, ki je bil namenjen za spalnico, taboriščniki spali drug na drugem, na golih tleh. Običajno je bilo v baraki kakih petsto smrti zapisanih ljudi, nacisti pa so pazili, da so bila poleti vsa okna trdno zaprta, pozimi pa odprta na stežaj. V drugem delu barake so bile »priprave*: prhe, kad s pokrovom in številni kavlji po zidovih. Taboriščnike so zvezane obešali na kavlje in potem nanje spuščali ledeno mrzle prhe, ali pa so jih davili v kadi s pokrovom. Računajo, da je tako že v enem letu izgubilo življenje kakih šest tisoč ljudi. S takimi »navadnimi* in raznimi drugimi »posebnimi* mukami so esesovci nadaljevali vse tja do noči med 2. in 3. februarjem leta 1945. Tedaj je bila vzhodna fronta oddaljena kakih sto kilometrov. Po vsem taborišču Mauthausen so se tisto noč razlegali streli, strojnični rafali, tuljenje siren in eksplozije ročnih bomb. Stražniki so brezglavo tekali od barake do barake in grozili, da bodo takoj ustrelili vsakega ki se bo približal oknu. Tako se je po taborišču šele zjutraj zvedelo, da so se zaporniki v »bloku smrti* uprli in zbežali. Taboriščno poveljstvo je poklicalo na pomoč vojaške oddelke iz Linza in drugih bližnjih garnizij, da bi jim pomagali ujeti begunce. Vsakega, ki so ga ujeli, so potem prepeljali v taborišče, ga slekli, javno mučili in potem obesili. Končno je SS oznanila, da so ujeli vse ubežnike. Toda zlagali so se: petorica je le ušla in ta je sedaj poskrbela, da se je razvedela resnica o »bloku smrti* in uporu živih mrličev. Načrt za upor in beg so pripravili letalski polkovnik Ciril Čubčenkov, letalski major Mordocev in še nekateri drugi sovjetski častniki, ki so bili člani »Tajnega komiteja*. Taboriščniki v ogradi pa so se vztrajno »oboroževali* dan za dnem: vsak kamen, kos premoga, poleno ali pa vrečka, napolnjena z zemljo, je veljala za orožje. Kot na najbolj učinkovito orožje je polkovnik Čubčenkov računal na dva aparata za gašenje požarov, ki sta bila v baraki. Vse je bilo pripravljeno za noč med 28. in 29. januarjem, toda kaže, da jih je nekdo izdal. Osemindvajsetega januarja popoldne so v barako poslali močan oddelek esesovcev, ki je odpeljal 25 ljudi, med njimi tudi polkovnika, majorja in vse druge člane Tajnega komiteja. Toda to kljub temu ni moglo preprečiti uresničenja načrta. Vodstvo je prevzel neki novinar, o katerem preživeli taboriščniki ne vedo ničesar razen imena: Volodja. V noči med 2. in 3. februarjem so taboriščniki vse stražnike, drugega za drugim zvabili v barako in jih zadavili. Točno ob desetih zvečer se je pričel napad. Možje so se z divjim krikom pognali iz barake in naskočili štiri strojnična gnezda. Ploha kamenja, polen, premoga in kovinskih skodelic je prisilila strojničarje, da so za hip ustavili ogenj. Gasilski aparati so brizgali peno in slepili. Na mesto padlih tovarišev je takoj skočilo nekaj novih. Po nekaj naskokih so bila vsa strojnična gnezda v rokah taboriščnikov. Strojnice so jim pomagale, da so si prebili pot do taboriščne ograje in si izborili prosto pot k bližnjemu gozdu. Pričel se je beg. T oda izkazalo se je, da so jim esesovci preveč blizu, da bi lahko prišli do\ gozda. Tedaj se je skupina kakih dvajsetih ljudi nenadoma obrnila nazaj in se, pojoč internacionalo, pognala na juriš proti zasledovalcem. Vsi so seveda padli, toda njihovi tovariši so s tem dobili prav tisti dragoceni čas, ki so ga potrebovali, da pridejo do gozda. Poveljstvo nad preživelimi je tedaj prevzel polkovnik Gregorij Zabolotnjak. Naskočili so protiletalsko baterijo, jo po krajšem boju premagali se takoj oborožili z nemškim orožjem, vkrcali na tovornjak, ki so ga našli pri bateriji, in se odpeljali proti Donavi. T oda kmalu nato so padli v zasedo oklopnih avtomobilov in tankov, ki so jim prihajali naproti. V neenakem boju so vsi padli. Toda petorica tistih, ki so ranjeni obležali že med spopadom v gozdu, se je le skrila v neki na pol podrt senik. Tam so čakali več dni: ko jih zasledovalci za čudo niso našli, pa so se odločili, da se razidejo in da bo vsak sam skušal prodreti do sovjetske armade. I A 'J TaborHCo smrti — spomeniki nacističnega »herrenvolka* niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmimiiitiiiiij TA TEDEN VAM PRIPOROČAMO: Deset lepih zbirk PO IZREDNO NIZKI CENI Vsaka zbirka obsega pet knjig in je mogoče kupiti oz. naročiti le celotne zbirke. 0 5 knjig — 10 Šilingov Damir Feigel: DOMAČE ŽIVALI Igo Kaš: DALMATINSKE POVESTI PESMI NAŠIH BORCEV Franjo Ogrin: SLIKE IZ BELOKRAJINE Katarina Špur: POD ENO STREHO Vse knjige skupaj 376 strani samo 10 Šilingov Q 5 knjig — 15 Šilingov France Bevk: STRAŽNI OGNJI Jenko-Hassl: IZUM ŠTIRI ZGODBE Ivan Pregelj: UMRETI NOČEJO Slavko Savinšek: ZGREŠENI CIUI Vse knjige skupaj 688 strani samo 15 Šilingov 0 5 knjig — 20 Šilingov Arnošt Adamič: LJUDJE V VIHARJU Ivan Albreht: MALENKOSTI France Bevk: HIŠA V STRUGI Juš Kozak: LECTOV GRAD Ivan Potrč: SVET NA KAJŽARJU Vse knjige skupaj 532 strani samo 20 Šilingov % 5 knjig — 25 Šilingov Ivan Dornik: BREZ OČI Marija Kmetova: VEČERNA PISMA Vladimir Levstik: PRAVICA KLADIVA K. Paustovskij: KARA BUGAZ Adrej Strug: JUTRI Vse knjige skupaj 524 strani samo 25 Šilingov Q 5 knjig — 30 Šilingov Fran Detela: VEST IN ZAKON Jakob lljin: VELIKI TEKOČI TRAK Matija Malešič: IZOBČENCI Anton Polenec: KAKO SO NASTALA ŽIVA BITJA Ivan Zorec: STIŠKI TLAČAN Vse knjige skupaj 1044 strani samo 30 Šilingov • 5 knjig — 35 Šilingov Branko Čopič: PARTIZANSKE PRIPOVEDKE Josip Jurčič: HČI MESTNEGA SODNIKA Multatuli: MAKS HAVELAAR Vercors: OČI IN SVETLOBA H. G. Wells: ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU Vse knjige skupaj 916 strani samo 35 Šilingov 0 5 knjig — 40 Šilingov Fjodor Gladkov: CEMENT Sonja Sever: ZVESTI TOVARIŠI Šteta Strojnikova: JASTREB KROŽI Lev N. Tolstoj: POLIKUŠKA Ivan Zorec: STIŠKI SVOBODNJAK Vse knjige skupaj 1052 strani samo 40 Šilingov £ 5 knjig — 45 Šilingov Stanko Cajnkar: PO VRNITVI Anton Ingolič: PRED SONČNIM VZHODOM Vladimir Levstik: DEJANJE Janez Plestenjak: LOVRAČ H. P. Smolka: NA SOVJETSKEM SEVERU Vse knjige skupaj 1016 strani samo 45 Šilingov Q 5 knjig — 50 Šilingov Lojz Kraigher: NOVELE Vasco Prafolini: DEKLETA IZ SAN- FREDIANA V BOJU ZA SVOBODO B. Traven: BELA ROŽA Narte Velikonja: VIŠARSKA POLENA Vse knjige skupaj 924 strani samo 50 Šilingov % 5 knjig — 55 Šilingov Peter Jilemnicky: NEORANO POLJE Marija Kmetova: BILKE Mimica Konič: SINOVI PREDMESTJA Miško Kranjec: MAJHNE SO TE STVARI Ivan Zorec: DOMAČIJA OB TEMENICI Vse knjige skupaj 1192 strani samo 55 Šilingov Posebej opozarjamo, da je vsaka zbirka na zalogi le v enem izvodu, zato pohitite, da ne zamudite enkratne priložnosti! KNJIGARNA „ N A š A KNJIGA' CELOVEC, WULFENGASSE Iščemo prijazno dekle z nekaj kuharskega znanja za zdravniško gospodinjstvo z večjimi otroci. — Klopinj-sko jezero, telefon 0-42-39 211 PROGRAM RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45. 6.45, 7.45. 12.30. 16.45, 20.00 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje)- 5.55 Kmečko oddaja — 6.00 Pestro meiano — 7.55 Gospodarske vesti — S. 1S Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote in nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže — 11.45 Oddaio za podeželje — 12 00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželno poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.55 Posebej zo vas — 16.00 Glasbo zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 De teina poročila. Sobota, 6. 2.: 8.05 Domači vrt — 11.00 Dunaj v smehu — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Križana dekla — 15.45 Govorimo o znanstvenih knjigah — 16.00 Ali poznaš Koroško — 18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa — 20.15 Koncert dunajskih filharmonikov — 22.20 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 7. 2.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Pri tebi je bilo vedno tako lepo — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.35 Koroška lov- Podjunska trgovska družba vzame fanta kot vajenca Potrebno je znanje obeh dež. jezikov Stanovanje v hiši Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf ska ura — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Samo veselje z glasbo — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Kdo je storilec. Ponedeljek, 8. 2.: 8.00 Domača književnost — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Mladina in film — 21.15 Brati in razumeti — 20.30 Staroavstrijske podobe — 21.15 Za mesto in podeželje. Torek, 9. 2.: 8.15 Jutranji koncert — 15.30 V lisičji grapi — 15.45 Koroško pesništvo — 18.00 Koroška avto-in motorevija — 18.15 Iz prvega vira — 18.35 Aktualna literarna oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Slušna igra — 21.30 Predarlski rodijski orkester. Sreda, 10. 2.: 8.15 Misli k izobraževanju kmečkih ljudi — 15.30 Moje dekle ima rožnate ustnice — 15.45 GOnther Lanser, mladi lirik — 18.00 Aktualna reportaža — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20.15 Wozzek, opera. četrtek, 11. 2.: 8.15 Jutranji koncert — 13.05 Smučarske tekme v Davosu — 15.45 Cez potoček, čez travnik — univerze — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 19 30 Veliko šansa — 20.15 Avstrijska hit-parada — 21.45 Šport z vsega sveta. Nedelja, 7. 2.: 8.15 Kaj je novega — 10.00 Te 'ensko ogledalo domačega tiska — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Mala družba zvečer, slušna igra — 15.00 Ljudje in domovina — 16.00 Temza—Donava — 17.05 Inozemski tisk koncem tedna — 18.00 Mednarodna radijska uiivorza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije za nedeljski večer — 22.10 Šport z vsega sveta. Ponedeljek, 8. 2.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.30 Za prijatel a opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.30 Zaljubljene gosli — 16.00 Otroška ura — 17.15 Brali smo za vas — 17.40 2enska oddaja — 19.30 Italijanka v Al-žiru, komična opera — 21.55 Tedenski športni komentar. Torek, 9. 2.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.30 Pomembni orkestri — 13.55 Smučarske tekme v Davosu — 15.30 Madžarsko-romunski zvoki — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Dirigira Robert Stolz — 21.30 O tem lahko govorimo — 22.15 Salzburški nočni Študio. Sreda, 10. 2.: 8.10 Da, to je moja melodija — 9.35 (z stvaritev velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.55 Smučarske tekme v Davosu — 14.35 Literarni protret — 16.00 Švedski Anakreon — 17.15 Šeststo let dunajske univerze — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo, teenagerji — 20.15 Vseh devet — 21.40 Aktualni prispevek. Četrtek, 11. 2.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9,35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 14.00 Pomembni orkestri — 14.35 Goethe na Tirolskem — 15.30 Dežele v razvoju kot objekt sociologije — 17.15 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Tega ne slišimo vsak dan — 20.00 Vindobona, ti lepo mesto — 21.00 Kdo se upa. Petek, 12. 2.: 8.10 Z veselo igro — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna rodijska univerza — 15.30 Glasba Nica Dostala — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Italijanska noč, slušna igra — 21.00 Mi in gore — 21.40 Angleščina v naglici. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 6. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Za prijeten konec tedna. Nedelja, 7. 2.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 8. 2.: 14-15 Poročila, objave, pregled sporeda — S knjižne police — 18.00 Športni obzornik. Torek, 9. 2.: 14.15 Poročila, objave — Dva koroška pesnika. Sreda, 10. 2.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite zaigramo. Četrtek, 11. 2.: 14.15 Poročila, objave — 2ena in dom. operni koncert — 18.30 Nepozabni trenutki — 20.00 Na! nedeljski sestanek — 21.30 Iz s ovensko simfonične glasbe — 22.10 Melodije za lahko noč. Ponedeljek, 8. 2.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.2S Iz narodne zakladnice — 10.35 Naš podlistek — 12.15 CdZ hrib in dol — 14.05 Znamenite operne arije — 15.35 Voščila 17.05 Glasbena križanka — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Narava in človek — 20.00 Nocoj ob dvajsetih — 20.40 Koncert ansambla Slavka Osterc — 22.10 S popevkami po svetu. Torek, 9. 2.: 8.25 Od melodije do melodije — 9.25 Odlomek iz opere Boris Godunov — 12.15 Narodne — 12.28 Iz koncertov in simfonij — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.20 Srečonje, radijska igra —• 21.20 Serenadni večer — 22.10 Plesna glasba. Sreda, 10. 2.: 8.05 Glasbena matineja — 9.10 Slovenski oktet poje ruske narodne pesmi — 10.15 Melodije za razvedrilo — 12.15 Pred domačo kišo — 12.30 Poje sopranistka Zinka Kunc — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci — 15.30 Slovenske, dalmatinske in makedonske narodna — 17.05 Glasba z novega sveta — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Pojo češki pevci — 20.20 Tako pojo in igrajo v Bukarešti — 20.40 Tristan in Izolda, opera — 22.10 Plesni orkestri. Četrtek, 11. 2.: 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 9.25 Butalci, glasbena pravljica — 12.15 Igrajo Štirje kovači — 14.05 Pol ure z ansamblom mariborske opere — 14.35 Voščila — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.15 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 četrtkov večer — 21.00 Izročilo XX. stoletja — 22.10 S popevkami po kontinentih. Petek, 12. 2.: 8.35 Za vsakogar nekaj — 8.55 Pionirski tednik — 10.35 Novo na knjižni polici — 12.30 Nikola Šubic Zrinjski, opera — 14.35 Kotiček za onsambelske glasbe — 15.30 Narodne z Angleškega otoka — 15.45 Novo v znanosti — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.45 Kulturna kronika — 20 00 Zvočni mozaik — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.40 Neznani Verdi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Z o ljubitelje jazza. Tre ce vizi j a AVSTRIJA Sobola, 6. 2.: 17.00 Za otroke — 17.18 Kaj bi lahko postal — 17.40 Za družino — 18.33 Kaj vidimo novego — 19.30 čas v sliki — 20.15 Gospod M dobi eno uro — 21.05 Prenos tekme v hokeju na ledu iz Celovca. Nedelja, 7. 2.: 17.00 Svet mladine — 17.30 Naš oče je živinozdravnik — 19.30 Aktualni šport — 20.15 Glasbeno avkcija — 21.00 Pozna ljubezen, televizijska igra. Ponedeljek, 8. 2.: 18.33 Tečaj francoščine — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Maigret v Liberty-baru — 20.55 Forum-ski pogovori. Torek, 9. 2.: 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Razmišljanje se obrestuje — 19.30 Cas v sliki — 20.05 Čuda živalskega sveta — 20.50 Horiconti — 21.50 Smučarske tekme v Davosu — 22.00 Male dragocenosti iz glasbe. Sreda, 10. 2.: 11.00 Male dragocenosti iz glasbe — 11.25 Maigret v Liberty-baru — 17.00 Listamo po slikanici — 17.25 Fury — 17.50 Za družino — 18.33 Teča) francoščine — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Svabske povesti — 21.00 Prometni razgledi. Četrtek, 11. 2.: 11.00 Mostovi k človeku — 12.00 Pe- ruonske skice — 18.33 Tečaj angleščine — 19.C0 5por!nl kaleidoskop — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Kvartet — 21.40 Smučarske tekme v Davosu — 21.55 Z našimi najboljšimi priporočili. Petek, 12. 2.: 11.00 Čuda živalskega sveta — 11.45 Kvartet — 18.33 Za ljubitelja znamk — 19.00 Trg ob koncu tedna — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Vse o Evi — 22.20 Jazz iz Amerike. Mladi zahomški športnik Janko Zvvitter se je uspešno uveljavil v mednarodni eliti Ob koncu minulega tedna se je mladi zahomški športnik Janko Zvvitter udeležil dveh prireditev smučarskih skokov, na katerih je sodelovala mednarodna elita iz štirih držav: V soboto v Radenfheinu in v nedeljo v Moltschach pri Beljaku, kjer je bil zaključek letošnjega športnega tedna socialističnih športnih društev ASK'0 Avstrije. Na prireditvi v Radenfheinu je sodelovalo 52 tekmovalcev iz Avstrije, Italije Jugoslavije in Sovjetske zveze, med njimi športniki, ki sodijo v svetovno elito. Kljub temu pa je Janku Zwittru uspelo, da se je v skupini mladincev uvrstil na odlično drugo mesto (skoka 47 in 48 m, 185,5 točke) za Jugoslovanom Smolejem, kateri je dosegel skoke 50 in 48,5 m ter oceno 196,1 točke.Še večji uspeh pa je zabeležil v nedeljo v Moltschach, kjer si je s skokoma 56 in 53,5 m ter oceno 185,5 točke priboril zmago v skupini mladincev in tako postal v tej skupini avstrijski državni prvak ASK’0'; v splošni razvrstitvi pa je kot drugi najboljši Korošec dosegel zavidljivo sedmo mesto med svetovno elito, kot so Preiml (Avstrija), Zubarev (Sovjetska zveza) in Oman (Jugoslavija). Posebno trd boj se je na obeh prireditvah odvijal med Avstrijcem Preimlom in Rusom Zubarevom. V Radentheinu je slavil zmago Preiml s skokoma 53 in 54 m ter oceno 230,6 točk; drugi je bil Zubarev (48,5 in 53 m, 216,1 točke), tretji Rajbinskin (prav tako Sovjetska zveza) s skokoma 50,5 in 51 metrov ter oceno 209,5 točke; najboljši Jugoslovan Miro Oman (48 in49,5 m ter oceno 198 točk) je zasedel šesto mesto. Naslednjega dne v Moltschach pa sta Preiml in Zubarev zamenjala vloge in je zmagal Zubarev (63 in 66 m, 226 točk) pred Preimlom (62 in 62 m, 222,9 točke); tretje mesto si je priboril Jugoslovan Oman (59 in 56 m, 195,5 točke). Podoben dvoboj je bil tudi v skupini mladincev, v kateri je v soboto zmagal Smolej (Jugoslavija), v nedeljo pa Janko Zwitter (Zahomec). 18.05 Kmečka oddoja — 18.20 Gospodarski komentar — 19.00 XY ve vse — 20.15 Pustni čas po Evropi — 21.00 Radijski poštni nabiralnik — 21.10 Prepevamo in pogovarjamo se o deželi Drave. Potek, 12. 2.: 8.15 Orkestralni koncert — 15.15 Komorna glasba — 18.00 Koroške godbe na pihala — 18.35 Kaj pravi industrija — 20.15 Seina—Donava — 20.45 Parada popevk — 21.00 Glasbene šarade — 22.15 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju v Moskvi. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00. Dnevne oddajo (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro meiano — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) —■ ?3.10 Pestro mešano — 14.50 Objavo za Avstrijo — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj sliiimo zvečer — 21.55 Športni komentar. Sobota, 6. 2.: 8.20 Godolni ansambel Wilhelma Dumke — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmevi iz Avstrije — 14.40 Tehnični razgledi — 15.15 Znameniti umetniki — 15.40 Reporterji med potjo — 16.00 Za delovno ženo — 17.25 Mednarodni šansoni — 18.30 Šeststo let dunajske Petek, 12. 2.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh — Instrumentalni ansambel .Bardorfer’ — Mala davčna abeceda. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 212 m UKV frekvenco 88,5 — 92,9 — 94,1 — 98,5 — 97,9 MHz Poročila: 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.80, 12.M, <3.M, 14.88, 15.00, 17.00, 18.00, 22.08, 23.08, 24.08. Dnovne oddaje (rožen nedelje): 5.80 Debr« jutre — 11.00 Za avtomobiliste — 12.85 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvastila in zabavna glasba — 13.38 Priparečaja vem — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.08 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in pa svetu — 19.85 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni rodijski dnevnik. Sobota, 6. 2.: 8.25 Zabavne melodije — 9.45 Četrt ure s pevko Katjo Levstik — 12.15 Cez hrib in dol — 14.15 Iz oper hrvaških in slovenskih skladateljev — 14.35 Voščila — 17.35 Pesmi in plesi iz spevoigre .Koštana" — 18.15 Izložbeno okno — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 V soboto zvečer — 21.00 Zaplešite z notni — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 7. 2.: 8.20 Ropotalo in ptice — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovorili — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Da- nes popoldne — 16.00 Humoreska tedna —- 17.05 Majhen JUGOSLAVIJA Sobota, 6. 2.: 17.05 Belobrada, lutkovna predstava —■ 18.05 Anita Mezetova — 18.25 Obzornik — 18.45 Ime I* priimek — 19.30 Vsako soboto — 19.45 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.40 S kamero po svetu — 21.10 Humoristična oddaja Nedelja, 7. 2.: 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Men-dov spored — 11.30 Film za otroke — 18.00 Mladinski TV klub — 19.00 Svetnik — 20.00 Dnevnik — 20.45 Zabavno glasbena oddaja. Ponedeljek, 8. 2.: 16.40 Ruščina — 17;10 Govorimo angleško — 17.40 Francozi pri nas doma — 18.10 Ri' sanke — 18.25 Obzornik — 18.45 Sodobna raziskava fr*; žišč 19.15 Tedenski športni pregled — 20.00 Dnevnik — 20.30 Biseri glasbene literature — 20.40 Bolniška soba, drama — 21.40 Naš teleobjektiv. Sreda, 10. 2.: 17.40 Tiktak, pravljica — 17.55 Pionirski studio — 18.25 Obzornik — 19.00 Kaleidoskop — 19. Glasbeniki o sebi — 19.45 Cikcak — 20.00 Dnevnik 20.30 Lirika — 20.40 Zabavno glasbena oddaja — 21.40 Kulturna panorama. četrtek, 11. 2.: 11.00 Francozi pri nas doma — 16.40 Ruščina — 17.10 Govorimo angleško — 17.40 Na črko« na črko — 18.25 Obzornik — 18.45 Po Jugoslaviji — 19.15 Glasbena porota — 20.00 Dnevnik — 20.40 Čudni roparji in poet — 21.40 Ali razumete sodobno glasbo. Petek, 12. 2.: 18.10 Medvedek skokec, slikanica — 18.25 Obzornik — 18.45 Rdeči signal — 19.15 Glasbene slike I* Peči — 19.45 Akcija — 20.00 Dnevnik — 20.30 Reportaža o Mostarju — 20.50 Magnetofonski posnetek evrop" skega prvenstva v umetnostnem drsanju na ledu. DOBROPIS 99.101 Brezplačno presenečenje za vse, kateri hočejo dobro in poceni kupiti I V nekaj dneh prejmete popolnoma brezplačno in neobvezno največji avstrijski dobavni katalog s skoraj 8000 ponudbami, če nam z dopisnico sporočite Vač naslov. Nalepite ta dobropis na dopisnico in jo pošljite če dane« na naslednji naslov: Igttrnatlonifts Gross,ersondhaus mi fe.TTiFfflMUlHl in %