KOMISIJA za POGOZDENJE KRASA V POK NEŽEN I GROFIJI (GORIŠKI in GRADIŠKI poroča o svojem deovanji v dobi od 30. septembra 1884 do konca I. 1890. V GORICI 1891. OMISIJA za POGOZDENJE KRASA v pluicženi grofiji GORIŠKI in OKADI^KI poroča o svojem delovanji v dobi od. 30. sept 1884 do konca 1. 1890. V GORICI 1801. 80049 Jr U/ 5 v ti i> 10/00 . 10/10 25 I) 16 „ Z.?- n pelagoma „ polagoma 26 » 18 it n 11 Medearci „ Medjevači 27 D 4 11 D ti nadzorstvo „ varstvo 32 D 20 „ zd pogozdovanje izostane 32 11 6 it » nam. ako čit. oko 33 I) 1 .1 Zg. n pogozdovanje „ te kulture 33 » 5 » I) » patrijstično „ patrijotično PREDGOVOR. Da se neprenehoma, sedaj hitreje sedaj bolj polagoma hujšajo kraška zemljišča sploh in seveda tudi ona, ktera spadajo v delokrog komisije in s kterimi se peča ta obravnava, je vsakemu prebivalcu in poznavatelju Krasa dobro znano. Od dne do dne postajajo ta zemljišča nerodovitnejša, rodovitna zemlja se vedno bolj poizgu-bava, trava rase vedno redkeje in šibkeje, vedno se bolj prikazujejo gola rebra sivega kamenja. Vsled tega hujša se paša od leta do leta in postane v kratkem tako revna, da se skoro ne splača pasti, dasi je sicer po kakovosti jako dobra. Cim bolj je kamenito in vremenom razpostavljeno površje, tim bolj manjša se rodovitnost, in čim bolj se je zemljišče shujšalo, tim nagleje nadaljnje propadanje. Velik del kraške zemlje je tudi uže ves ali skoraj ves opuščen in tudi ostali svet daje z malimi izjemami le še revno in za živino malo izdatno pašo, kater se sicer v hudi poletni vročini, ko soluce silno pripeka in ni nikjer najti hladilne sence, živini le slabo prilega. To razmerje pokazalo se je tudi v novem katastru, kjer je vknjižen velik del (okoli 1500 ha) nekdanjih pašnikov kot „pušča" in od drugih pašnikov največji del kot pašniki zadnje in ostali del kot pašniki predzadnje vrste s čistim dohodkom 12—20 (v političnih okrajih Gorica in Sežana 12 in v političnem okraju Gradišče 20 kr. oziroma 40 kr. na oralo = 21—35 oziroma 70 kr. v, a ha). — 4 — Samo v sežanskem političnem okraju, kjer so zgolj kraška tla, je 30.587 oralov=176Q2 ha pašnikov s poprečnim katastralniui čistini dohodkom samo 29 kr. na oralo = 50 kr. na ha. Prilično jednak je katastralui čisti dohodek pašnikov, obsegajočili okoli L9500 ha, v onih kraških občinah goriškega pol i tirnega, okraja, kle-re spadajo v delokrog komisije. To dokazuje pač jasno, da so pašne razmere v tej pskrajini zares žalostne, da, obupne. Da se more živina pri takih razmerah le slabo in nezadostno hraniti, in da se mora celo mnogokrat zmanjšati njeno število, je pač lahko umevno. Pii takih naravnih razmerah (sveta, lege in podnebja) ni pri navadni rabi in pomanjkanji obdelovanja pričakovati druzega kakor primeroma hitro ugonobo teh zemljišč. Tukaj nahajamo namreč v prvi vrsti več ali menj plitva, večinoma pa jako plitva apnena kraška tla (kredno tvorbo (formacijo), prav mnogokrat tudi premično kamenje in skalovje m več ali menj razklano — skalnato podležje; torej sploh tak svet, kateri se praviloma ne prilega kmetijskemu obdelovanju, pa je še vender sposoben za gozdorejo. Ako je takošen svet brez vsakega zavetja razpostavljen solncu in zračnemu uplivu, razkroji in razžene se naglo slučajno še obstoječa prst. Zato osiromaši svet prav naglo, izgubi vrh tega sposobnost, da bi sprejemal in zadrža val vodo; deževnica odteka vsled tega prav hitro, ali pa se poizgublja po jamah in razdvo-rih v podzemeljske prostore in prst se tedaj hitro posuši ter jo voda ali veter zelo lehko odnese, jako težko sprhneča apnenina, pa, katera je v spodnjej plasti, ne more sprhneti radi pomanjkanja mokrote in rašče, katera odpira tla in torej ne more pripomoči v to, da bi se narejala nova zemlja. Na tako osiromašenem in posušenem svetu ne more niti travno seme, katero morda nanjo pada, kaliti. Ko se površna zemlja le bolj in bolj odnaša, prikazuje se čedalje bolj golo kamenje in rodovitna zemlja ostane slednjič samo še pod in med kamenjem. Neugodno podnebje, posebno pa večkrat jako dolgo trajajoča poleti.a suša in silna burja, pospešujejo omenjeno preosnovo in hujšanje sveta jako močno, kar ni treba niti posebno naglašati, . 23 — 5 — Samo ob sebi je tudi razumljivo, da odnaša voda ali veter čim hitreje in lažje zgornjo prst, čim boij je lega strma in razpostavljena in čim manj je svet obraščen in s tem obranje.n; gotovo, da se to nagleje godi tam, kjer se živina pase, nego tam, kjer se ne pase. Živina na pasi pospešuje to tudi, posebno o mokrem vremenu, ker z hojo rahlja, zemljo. Celo drugače koristni krt je na Krasu škodljiv, ker razriva svet in pospešuje s tem opustošenje. Kakor gine polagoma zemlja, primanjkuje travnim koreninam vedno bolj in bolj prsti, dokler slednjič ne vsahnejo. Ker ni vsled tega trava več dobro pritrjena, jo paseča živina, posebno pa ovce, lahko iziujejo. In če zažigajo ljudje travo, kar se tukaj pogostoma godi bodisi iz nerazumnosti v namen da se na ta način pesnik zboljša, bodisi iz neprevidnosti ali tudi iz drugega uzroka, - - zgore ali posuše. se pri tem bolj razpostavljene koreninice. Vsled tega postane griva redkejša, kakor lehko opazujemo po vsakem takem požaru; zgornja talna plast se pa spremeni v oglje in prah, da jo veter in dež tim lažje odneseta. Pri tej priložnosti pogine navadno tudi grmovje, brinje, itd., ktero rase morda na dotičnem pogorišču in je zemljo nekoliko branilo. Trava mora se tedaj čedalje bolj pozgubljati in hujšati, paša dosledno slabeti, seme pa, ktero je veter morda na taka mesta zanesel, kakor smo uže zgorej omenili, ne najde vgodnih tal, da bi moglo kaliti. Tudi se ne more trava sama oploditi, ker jo živina uže popase, preden seme dozori. Če bo ta proces dalje tako napredoval poprej je pač jasno, da bodo morala dotična zemljišča čeda'je bolj propadati, in da se bo slednjič vedno huje širilo njih opustošenje, če se bodo namreč tudi za naprej le kot pašniki rabila — in to tem več, ker paša, kakor smo n?e zgorej dokazali, silno pospešuje pokonče-valni proces. V gospodarstvenem oziru je toraj zelo važno, da se ta zemljišča s primernim obdelovanjem ne samo rešijo gotovega propada, temveč da se njih rodovitnost tudi primeroma povekša in v tem stanji ohrani in to tem bolj, ker obsegajo ta zemljišča skoro polovico (40%) celega plodnega površja dotične pokrajine in ker bi ž njimi propadlo prav gotovo tudi vse kmetijsko gospodarstvo na Krasu. — 6 — Da se naravne moči ohranijo in uporabljajo v prid človeka, je pač zahteva posameznega, kakor tudi narodnega gospodarstva sploh. Da nerodovitnost ni prvotna in neobhodno potrebna lastnost /kraških zemljišč in kolike plodnosti so v obče sposobna ta zem-jišča, to nam neoporekljivo kažejo tiste, žalibog majhne pokrajine, kjer vidimo na enakih tleh še lepo, čvrstorastno gozdovje. Z ozirom na v dosedanji razpravi navedene obstoječe naravne razmere je pač vsakemu jasno, da se mora kraški svet v obče obvarovati osušenja in uboženja s primernim obdelovanjem in oskrbovanjem, da postane primeroma rodoviten in da se tak tudi trajno ohrajni. Čim popolneje bode delo, tim večji bode in trajniši uspeh. Obdelovanje in oskrbovanje v obče sta posebno tukaj neizogiben pogoj rodovitnosti. Ker je svet na Krasu, kakor smo uže omenili, plitev in ka-menit in so se kraška zemljišča sploh shujšala, seveda nektera več, druga nienj in se slabo stanje loči samo po stopinji slabosti, razume se samo ob sebi, da se da večji del Krasa — kot odločno pripadajoč gozdnim tlam — primeroma zboljšati le s pogozdovanjem. Toda, ako je tudi želeti, da se ves ta del pogozdi, motilo bi prav gotovo pogozdovanje kako prostranega površja občutljivo obstoječe gospodarske razmere. Te kmetijske razmere in posebno oziii na potrebščine živinoreje, katero vštevamo med najboljše vire dohodkov kraškega prebivalstva, zahtevajo, da se izdatno skrči pogozdenje. Kljub temu dajo se, — ne da bi se posebno motilo ostalo kmetijsko gospodarstvo, — obširna površja pogozditi. Sem vštevamo posebno slabše, bolj gole in opustošenju bližajoče *e deleže, višine, grebene, strma rebra itd., ktere se dado zboljšati samo, če jih pogozdimo; in pogozditi jih moramo in pravilno oskrbovati kot stalne gozde, ako nečemo, da se poostre elementarne in obče škodljive nepriličnosti kraške pokrajine, mariveč želimo, da se podnebne razmere zboljšajo. Ako se sedaj v to vrsto spadajoča skoraj nerodovitna zemljišča naravi sveta primerno obdelujejo, to je pogozdijo, pomnoži se brez dvoma njih rodovitnost v korist posameznim posestnikom in v občni blagor sploh. Ker imajo ona veliko povišje, bode se — 7 — tudi neposrednje ekonomični dobiček na ta način povišal, kajti, ako se poinnože gozdovi, bode imele prebivalstvo ne samo dovolj lesa za lastne potrebe, za kurjavo, za zidanje in za delo, temveč pri sedanjih ugodnih trgovinskih razmerah tudi izdatne denarne dohodke — gotov pripomoček v denarni stiski — toraj gotovo podporo za gospodarstvo sploh, ktere sedaj nima. Dalje pridelalo se bode tudi več stelje in vsled tega tudi več gnoja, kar pomnoži rodovitnost kmetijskih zemljišč. Posestniki izgube sicer s pogozdovanjem pašo,'ali ta zguba je tako neizdatna, daje ni treba uiti omeniti, sosebno ker je paša radi vednega hujšanja travnikov zelo pičla in neglede na to, zamore se trava na pogoz-denih zemljiščih se srpom požeti. Kolikor odpade pašnih užitkov vsled pogozdovanja, to se pozneje obilno nadomesti s pašo v nasajenih gozdovih. Tudi zdaj se ta uže lahko prav izdatno poravna s tem, da se ostali pašniki otrebijo brezštevilnega kamenja in tako narede rodovitniši. Pogozdenje zadevnih zemljišč je tedaj uže zato potrebno, da se ohranijo in poinnože rodilne moči in ker je zahtevajo zgo-rej omenjene neposrednje kmetijske koristi; tem bolj je pa ono zapovedano po poslednjih koristih, katere smemo po njem pričakovati posebno v klimatičnem oziru ; saj ni dvomili, da se vsled pogozdovanja poboljšajo sedanje rastlinstvu jako uevgudiie podnebne razmere. — Sploh sodijo namreč po pravici, da so te razmere nastale, ker niso bila tla ohranjena po gozdovih -- to je vsled pokončevanja gozdov, kateri so nekdaj pokrivali sedanja gola kraška rebra. Ta zemljišča so bila o svojem času prav gotovo pogozdena;to nam nedvomno kažejo razni zadevajoči zgodovinski podatki, pa tudi okoliščina, da zadobe pogozdena kraška zemljišča tudi zdaj enak značaj, kakor gola kraška tla, kakor hitro se razgozdijo. Uasi ni še znanstveno dognano, v kaki meri vplivajo gozdovi na podnebje in rodovitnost kraja v vseh podrobnostih, se vendar ne more dvomiti o tem, da bi ne bil njihov vpljiv v mar-sikakem oziru vgoden. Tako je gotovo, da se po gozdovih, po« sebno poleti, ko je pravi čas za raščo, omehčajo skrajne temperaturne razmere, da se pomnoži zračna vlažnost, zabrani posuše-nje zemljišč in torej povekša njihova rodovitnost, da se zlomi - 8 - sila vetrov in dosledno obvarujejo rašča in zemljišča mnogovrstnih njihovih škodljivih učinkov. Tudi ni dvoma, da dežuje po leti večkrat v obšiirnih gozdovih, kakor pri sicer enakih razmerah na goličavah ali vsaj z nizkim razslinstvom obraščenih pokrajinah, ker suhi in gorki zračni stebri nad obširnimi goličavami posrebajo oblake, ki so se morda sem privlekli in ne dopuščajo, da bi se zgostili ; v pogozdenih krajih pa npliva bolj vlažen in hladen zrak v gozdili in nad njimi na to, da rajše dežuje. V očigled teli in še drugih vgodnih učinkov gozda na podnebje in na rodovitnost kake pokrajine sploh, — o čemur bi nas pa nadrobna razprava predaleč zavlekla, — mora vsakdo spoznati poinenljivost nameravanega pogozdovanja v dosego milejega podnebja in veče zeuiljiščine rodovitnosti, zlasti pa na Krasu, kder imamo žalibog opraviti z dvema silnima sovragama. to je s poletno sušo, katera traja pogostoma po 2 - :? mesece in pa pozimi se strastno razsajajoče burjo, katera mnogokrat prekueuje ljudi in vozove, poškoduje hiše itd. Da imamo na Krasu skoro zaporedoma slabe letine, da se trava večkrat nenadoma zgodaj posuši in da je torej malo sene-nega pridelka, kar Kraševca ne redko prisili, da proda svojo živino zaradi pomanjkanja piče o nevgoduem času po mrtvem kupu, da je skoro vsako leto občutljivo pomanjkanje vode, vsled česar si jo morajo prebivalci od daleč nositi, da burja silno škodo prizadeva poljščini mi vsemu, kar kmet obdeluje, to so poglavitne prikazni omenjenih deželnih nezgod, katere izpodbijajo kmetovalcu pošteno zasluženo plačilo za težavno, fcrndopolno delo in mu je žalibog včasih celo popolnoma poberejo. A zanesljivo smemo pričakovati, da naai pogozdenje vse te nepriličuosti, če ne popolnoma prežene, pa vsaj znamenito olajša. Ako pomislimo, da se po pogozdenju samo tiste pokrajine, katera spada v delokrog komisije, ne glede na poprej omenjene pašnike, več ali manj obrani :?26t)7 ha kmetijskih zemljišč ter pospeši njihova rodovitnost, sprevidimo uže iz tega prav jasuo, kako velepomenljivo je ono pogozdenje za isto pokrajin. Pa ne samo Krasu bo ono korstilo, mariveč bodo segali vgodni vplivi novih zasadov še daleč čez meje sosedanjih pokrajin. 31 77 9 — Pri takih naravnih razmerah je torej popolnoma opravičeno, kar pravi Kossmassler o važnosti gozda: „Ako leži hrast posekan zraven korenin in ga pila in sekira razkosavata, — ne začenja še le takrat biti človeku koristen. Ko neha njegovo življenje, je veča polovica njegove koristi aže končana. Kar si izdelujemo iz njegovega lesa, ni nikakor enako-važno tt mu, k čemur je v interesu našega življenja pripomagal z drugimi drevesi, ko je bil še živo drevo. Po vsem tem, kar smo do zdaj povedali, vidimo, da je nameravano pogozdenje potrebno in v gospodarstvenem oziru primerno in glede na njegovo narodno gospodarstveno važnost —■ kot najuujniša kraška zadeva, moramo želeti, da se čim brže tem bolje izvrši. Seveda ne moremo niti pričakovati, niti zahtevati, da bi se prebivalci sami poprijeli tega dela, dasi je v njih korist, sosebno ker je delo tehnično jako težavno in zahteva mnogo požrtovla-nosti in stroškov, kteri presegajo moči posameznega z ozirom na neugodne naravne razmere in to tem več, ker je pogozdovanje v prvi vrsti v občno blagostanje iu v korist poznejšim rodovom. Tudi zahteva pogozdovanje tehničnega vodstva. Popolnoma pravično je toraj, da prevzameta znameniti del stroškov tudi država in dežela, ker je pogozdovanje tudi njima koristno. Ker je to podjetje splošne velike važnosti združeno s po sebnimi tehničnimi težavami, ter potrebuje izurjenega tehničnega vodstva; ker obstoje in so si med seboj navskriž razni privatni interesi; ker je ljudstvo v obče nialobiižno i.t.d., je pač lahko razumeti, da se ni mogla prepustiti izvršitev samovolji posameznih posestnikov, če se je sploh hotel doseči zaželjeni namen v previdljivem času. Zato je visoka vlada uže leta 1869 postavila temelj pogozdovanju s tem, da je v ta namen imenovala nadzornika pri visokem c. k. namestništvu v Trstu, ustanovila semenišča, debla brezplačno gozdna drevesa in dajala denarne podpore. V pričetku dvomili so domačini, da se bo dalo na ta način kaj doseči in bili so iz različnih uzrokov nasprotni pogozdovanju; ko so se pa pozneje prepričali, da je pogozdovanje za deželo zelo koristno, umogočilo je to, da se je v naslednjih letih po-gozdilo precejšnje število občinskih, pašnikov. — to — Pod vodstvom imenovanega nadzornika in od leta 1871 pri političnih oblastnijah nameščenih gozdarskih tehničnih uradnikov pogozdilo se je od leta 187u do leta 1884 — v tem letu je pričelo delovanje komisije — v pokrajinah, ktere spadajo v delokrog komisije, in sicer v sežanskem pol. okraju 64(i ha golih kraških zemljišč, kder se je pa leta 1884 kazala na blizo 300 ha potreba zasadbe dopolniti. Enako so 1885—1889 v tistem delu polit, okraja Goriškega, kateri je še le vsled pozneje postave od i), novembra I88(i, štv. 3 dež. zak. od 1. 1887, pripadel komisijin^mu delokrogu, dogovorno z dotičnimi občinami pogozdili okoli 30 hektarjev golih občinskih pašnikov, preden je komisija dotična zemljišča prevzela v pogoz-dovalni kataster. Občinarji kopali so jame za drevesa brezplačno, stroški za odgojevanje rastlin v semeniščih in za vsajenje pa pokrivali so se z državno podporo. Naravno je bilo, da se je v prvih letih vsajevalo samo listno drevje, ker se je mislilo, da je na Krasu udomačeno lesovje tudi za umetno pogozdovanje najugodniše in ker se je hotelo vstrezati željam Kraševcev, kateri so bili nasprotni jelovim nasadom ter so dajali prednost listnemu drevju, ker se sposobuje za mnogo kmetijskih namenov ter pospešuje travno raščo. Za setve rabil se je želod. Ali skušnja je kmalu pokazala, da niso listna drevesa, bodisi vsejana, bodisi vsajena, pripravna za pogozdovanje. Nekoliko let je drevje vstrajalo, slednjič pa je skoraj vse vsahnilo in od toliko milijonov vsajenih in vsejanih dreves ni danes skoraj ne duha ne sluha. Izjemši na nekoliko boljših in bolj zavetnih krajih, kjer rastejo smreke in mecesni v srednji velikosti, sponesel se je od igličnatih dreves samo lior, ker prenaša najlažje dolgo poletno sušo in se uajboljše zopeistavlja silni burji; tudi učini borovje hitro dobro prst. V začetku se je sadilo in sejalo. Kadi velike; več tednov trajajoče suše pa, ktera uniči male rastline, pokazalo se je vsejanje kot neumestno. Vpeljali so tedaj vsajenje dvoletnih dreves, ktera so vzgojevali v semeniščih. Enoletna drevesca niso vrtrajala v neugodnem podnebji, triletna pa zunaj vzgojena zmajala je burja radi težkih koncev vej na tak način, da je nastajal okoli pod- — 11 — zemeljskega debla prazen prostor in so drevesa vsled tega vsah-nila. Občinarji kopali so s pikonom, kakor smo uže omenili, jame 30 cm globoke in .'50 cm široke. Tehnično je bilo sicer vprašanje pogozdovanja Krasa ugodno rešeno, vendar ni bilo mogoče po začetem potu doseči zaželjenega smotra brez posebnega zakona za pogozdovanje, ker ni podajala obstoječa gozdna postava za pogozdenje golili zemljišč — dasi smemo soditi, da so bila nekdaj pogozdena — nobene zaslombe. Kar se je v soglasji z občinami pogozdilo, bilo je še vse neizdatno v primeri z velikimi razprostranimi kraškimi goličavami. Ker je v nekterih krajih pogozdovanje odtegnilo posameznim vasem užitek paše na obširnih površjih, menili so dotični prebivalci, da preti njihovim kmetijam velika nevarnost in zato so se na vso moč ustavljali pogozdovanju. V ta namen je bilo tedaj potrebno, ustanoviti posebno postavo in pa za njeno izvršitev sposobno oblastnijo. To se je tudi zgodilo z deželno postavo od 9/12 1883, deželni zakonik št. 13 ex 1884, po kteri se je izročilo pogozdovanje Krasa v pokneženi grofiji goriški in gradiški posebni komisiji. O sestavi in nalogi komisije bodemo pozneje govorili. Ko je komisija na podlagi te postave nastopila svoje poslovanje, našla je — kakor se iz poprej razloženega razvida, tla za nadaljno pogozdovanje Krasa uže dobro pripravljena in to je bistveno olajšalo njeno nalogo. Omenjena komisija začela je svoje delovanje v septembru 1. 1884 in je od tistega časa izvrševala različna v svoj delokrog segajoča pogozdovanja in dela. Poročilo o tem delovanji bode gotovo dobro došlo vsakemu prijatelju Krasa in gozdovja, sploh vsakemu, kteri se zanima za pogozdovanje Krasa. Komisija je sicer od ustanovitve vsako leto javno poročevala o svojem letnem delovanji in uspehu; vendar zdi se nam umestno, ker je delovanje komisije velike važnosti, da priobčimo delovanje in uspeh več let v skupnem poročilu. Na ta način bode imel lehko vsak, kdor se za to zanima, mnogo tvarine v presoje vanje, ob enem pa natančnejo in popol-nišo podobo koinisijine obširne in važne naloge in pa napredujočega pogozdovanja Krasa. V naslednjem hočemo temu zadostiti. A00B — 12 — Delokrog komisije- S postavo od 9/12 1883, dež. zakonik štev. 13 ex 1884, izročilo seje komisiji, pogozdovanje Krasa. V ta namen seji je naložilo nuj poišče in določi ona zemljišča, ktera bi kot stalni gOzdi oskrbovana zabranila hujšanje in pospeševala boljšanje elementarnih in obče škodljivih nepriličnosti na Krasu; naj, kedar obveljajo do-tični odloki, vknjiži ta zemljišča v poseben kataster in potem v primernem času, kteiega določi ministerstvo za poljedelstvo v soglasji z deželnim odborom, pogozdi z visokim in srednjim le-sovjem in skrbi, da se ta zemljišča tudi nadalje, po obstoječih zakonih oskrbujejo. V vseh slučajih, v kterih bi morda ne bilo uže poprej opravičenega dvoma, da se pogozdenje ne izvrši pravilno, ali da bi posestniki ali še drugi uživalci ne ravnali skrbno z odgojenimi drvišči, naj si komisija prizadeva, da se sporazumi ž njimi o tem, kako se bode pogozdovalo in kako se bode pozneje z gozdom ravnalo, pa tudi o načinu, kako se bodo brezplačno dobivale za nasade potrebne rastline, ali pa morda tudi podeljevale denarne podpore iz pogozdovalnega zaloga, Ako se tako postopanje komisiji ne dozdeva primerno, ali pa ako se ne more sporazumeti, naj skuša vkupiti dotično zemljišče. Ako se posestniki ali uživalci ne drže pogodbe ali pa nočejo prodati dotičnih zemljišč, naj komisija zahteva pri namestni-štvu, da se ta zemljišča razlaste (expropriirajo) v prid zalogu za pogozdovanje. O rekurzih proti razsodbam komisije odloči ministerstvo za poljedelstvo. Slednjič ima komisija oskrbovati zalog za pogozdovanje. To je v glavnih točkah naloga komisije. Na podlagi zgoraj imenovane postave in pozneje dež. postave od 9/12 1886, dež. zakonik štev. 3 ex 1887, s ktero se je veljava prve postave raztegnila na nektere občine goriškega pol. okraja in občino Medeo v gradiškem pol. okraju, spada v delokrog komisije 58 davčnih občin sežanskega pol. okraja v obsegu 45946 ha rodovitne zemlje = in sicer 6072 ha obdelanega zemljišča (polja, vrti in vinogradi), 12624 ha travnikov, 17602 ha (38%) pašnikov, 0531 79 — 13 — 9648 ha (21%) gozdov - in 1247 ha gole. nerodovitne, zemlje; dalje deluje komisija v 32 davčnih občinah goriškega pol. okraja v obsegu 32171 ha rodovitne zemlje — in sicer 5108 ha obdelanega zemljišča, 5fi58 ha travnikov, 12387 ha (37.5%) pašnikov, 9018 ha (28%) gozdov -- in 534 ha nerodovitnega sveta; slednjič sega v delokrog komisije 13 davčnih občili gradiškega pol. okraja (brez občine Medea, ktera ne leži na Krasu) s površjem 7219 ha rodovitne zemlje — in sicer 1641 ha obdelanega zemljišča, 1504 ha travnikov, 3405 ha (47%) pašnikov, 669 ha (9%) gozdov - - in 129 ha nerodovitne zemlje. V vseh treh okrajih so toraj 103 davčne občine v obsegu (brez občine Medea, 85330 ha rodovitne zemlje — in sicer 12821 ha obdelanega zemljišča, 19786 ha travnikov, 33394 ha (39%) pašnikov, 19335 ha (22%) gozdov — in 1910 ha nerodovitnih zemljišč, ktera se pa dado več ali menj pogozditi. Vendar pa moramo omeniti, da velik del obdelanega zemljišča v pol. okrajih Gorice in Gradišče (in tudi majhen del travnikov in gozdov) ne pripada pravi kraški pokrajini, ker se največ občin razteza tudi v dolino. Sestava komisije. Visoko c. k. kmetijsko ministerstvo imenovalo je predsednikom komisije Nj. E. Franca grofa Coronini - Cronberg, c. k. tajnega svetnika, deželnega glavarja itd. itd. Pod njegovim pred-sedništvom sestavila se je komisija 30/9 1884 tako - le: a.) pravi članovi: 1). France baron Itechbaeh, c. k. dvorni svetnik itd., kterega je tedaj visoko c. k. ministerstvo za poljedelstvo tudi imenovalo podpredsednikom komisije, kot voditelj c. k. okrajnega glavarstva v Gorici. 2). Janez Krstnik vitez Vintschgau c. k. namestništveni svetnik, kot voditelj c. k. okrajnega glavarstva v Gradišči. 3). Ernest vitez Holmci, c. k. okrajni glavar, kot voditelj c. k. okrajnega glavarstva v Sežani. 4). Herman vitez Gnttenberg, c k. gozdni nadsvetnik in deželni gozdni visi nadzornik. 7281 — 14 — 5). Jožef Dr. Ahram. kot zastopnik deželnega odbora. 6). Jožef Ninigoj. župan v Dornbergu, kot zaupni mož za kraške občine goriškega političnega okraja. 7). Karol Kamilici pl. Hardegger, občinski starešina v Zdravščini, kot zaupni mož za ki aške občine gradiškega političnega okraja. 8), Anion Šm* iz IMiskovire. občinski starešina, kot zaupni mož za kraške občine sežanskega političnega okraja. l>.) Namestniki: k 1.) 2.) 3.) tačasni postavni zastopniki voditeljev okrajnih glavarstev Gorica. Gradišče in Sežana. k 4.) Jožef 1'iicicli. c. k. gozdnega nadzorstva komisar v Gorici; kteri je bil tudi izvoljen denarničarjem in tajnikom komisije, k 5.) Dr Jožef vitez Tonkli, k 6.) Ivan Faganelj, obč. starešina y Mirni, k 7.) Jožef Hiinipel. obč. starešina v Ronkali, k 8.) Andrej Kocjan iz Žcrjen, župan v Povirju. Prva sprememba v osebji vršila se je leta 1887. Na podlagi omenjene postave od 9/1 i 8G, dež. zakonik štev. 3, uničilo je visoko c. k. namtstništvo z odlokom 18/1 1887 štev. 240, deželni zakonik štev. 4, volitev zaupnih mož pol. okrajev Gorica in Gradišče in so vsled tega izstopili iz komisije. Pri novih volitvah izvoljeni so bili zaupnimi možmi za kraške občine goriškega in gradiškega pol. okraja Jožef Pavlica, obč. starešina v Rifem-berku in Karol Kauimel pl. Hardegger, namestnika Jožef Faganelj iz Oseka, župan v Sempasu in Jožef Humpel iz Ronk. Ker se je leta 1889 c. k. dvorni svetnik Fran baron Rech-bach zahvalil državni službi, izstopil je vsled tega iz komisiji'. Njegovo mesto zasedel je c. k. namestništveni svetnik in voditelj c. k. okrajnega glavarstva v Gorici, Alojzij vitez Bosizio pl. Thurnberg in Jungenegg, kterega je tudi visoko ministerstvo za poljedelstvo imenovalo podpredsednikom komisije. Žalibog mora tudi komisija v kratkem času svojega obstanka žalovati po izgubi vrlega moža; umrl je koncem eta 1889 zaupni mož občin pol. okraja sežanskega, Anton Suc; za komisijo ima mož velike zasluge in je bil dober poznavatelj Krasa. Na njegovo mesto voljen je bil Aleksander Mahorčič iz Matavuna. Slednjič izstopil je leta 1890 iz komisije c. k. okrajni glavar Ernest vitez Hohnel, izstopivši iz državne službe. Na nje- 32 88 — 15 — govo mesto vstopil je takoj c. k. okrajni komisar Peter dr. La-harnar, kteri je vodil tačas c. k. okrajno glavarstvo sežansko, in pozneje e. k. okrajni glavar Ivan Simzig. Kako je zdaj komisija sestavljena, razvidi se iz priloge A. Zalo k za pogozdovanj e Krasa. Stroški, kteri so združeni z izvršitvijo komisijine naloge, pokrivajo se iz pogozdovalnega zaloga. Zalog sestavlja se iz državnih in deželnih doneskov in drugih slučajnih piihodkov. Državne in deželne, doneske dovoljuje vsako leto po meri proračunjene in potrjene potrebščine državna uprava, oziroma deželni zbor. Drugi dohodki so: obresti razpoložljivih, po komisiji naloženih kapitalov, dalje globe, ki dohajajo za gozdne prestopke na zemljiščih, ktera so vknjižena v gozdni kataster; te kazni pripadajo pogozdovalntiiiii zalogu po §. II. postave za pogozdovanje; slednjič doneski drugih strank, ktere imajo dobitek, da se posebni deli Krasa pogozde ali druga dela izvrše. NataiijčiH račun posameznih dohodkov in stroškov od ustanovitve komisije do konca leta 189(1 je v prilogi B. Toraj ni potrebno, da to tukaj razka-žeuio. Tukaj naj samo omenimo, da je dalo e. k. priv. društvo južne železnice za posebna pogozdovanja ob progi Bivio-Tržič v letih 1886, 1887 in 1889 po 1240 gl. in leta 1886 10.0 gl., da se je zgradil en brambeni zid, tedaj skupaj H820 gl.; — dalje c. kr. generalna direkcija avstr. državnih železnic za posebna pogozdovanja na progi Divača-Herpelje, — za koje izvršitev pa manjka še postavne podlage, 1890 leta 150 gl. Kakor kaže zgoraj imenovana priloga, je bilo dohodkov koncem 1890 leta 57.000 gl. 82 kr. in stroškov 56.804 gl. 29 kr. Koncem 1890 leta je ostalo tedaj v blagajnici 196 gl. 53 kr.; vštet je tudi omenjeni donesek c. k. generalne direkcije avstr. državnih železnic. — 16 — Popziovalni kataster. Podlaga vsemu drugemu delovanju komisije je pogozdovalni kataster. Da si ga ustanovi, bila je prva skrb komisije. Eadi tega je komisija liže v svoji prvi seji dne 30/9 1884 za vsak političen okraj (Gorica, Gradišče in Sežana) izvolila v zniislu §. 7. opravil nega reda, dež. zakonik štev. 14 ex 1884, poseben podod bor. Tem pododborom je naročila, da poiščejo tim hitreje zemljišča, ktera bi se imela po §. 5. postave za pogozdovanje po-gozditi. Pododbori sestavljeni so bili takole: a. e. k. gozdni nadsvetnik Herman vitez Guttenberg, oziroma njegov namestnik v Trstu in Anton Sne, za sežanski okraj; h. c. k. gozdnega nadzorstva komisar Jožef Pucich in Jožef binigoj, pozneje Jožef Paelica za goriški okraj in c. c. k. komisar gozdnega nadzorstva Jožef Puciclt in Karol Kamniti pl. Hardegger za gradiški okraj. Pododbori so tudi krajae razmere preiskovali iu radi tega povabili tudi dotične župane in druge udeležence in se tako ustraj-no poprijel i dela, da so bile krajevne pozvedbe uže 20. novembra 1884. tpraj v primeroma prav kratkem času, v 77, t. j. v vseli davčnih občinah, ktere so se po postavi 9/12 1883, dež. zakonik štev. 13 ex 1884. zmatnile kot pripadajoče kraški zemlji, v glavnih potezah doguane. Tem krajevnim preiskovanjem sledila so dolgotrajna preiskovanja potrebnih katastralnih podatkov in naprava potrebnih prepisov katastraluih obrisov pri (i davkarskih uradih vseh treh polit, okrajev. To delo se je tudi takoj pričelo. Da se je pa to preiskovalo, sestavljalo vdobljene podatke i.t.d., neglede da ce je moralo izmeriti dele parcel, kteri so bili skoraj v vseh davčnih občinah ločeni, trebalo je, kakor je lahko razumeti, več časa. Eadi tega moralo se je misliti na to, da se ustanovi pogozdovali)! kataster najprej samo za omejeno pokrajino, da bi se vsaj za prvi čas podlaga postavila nadaljnemii delovanju. V ta namen sta si prizadevala c. k. deželni gozdni nadzornik in c. k. komisar gozdnega nadzorstva v Gorici, da sestavita potrebne popolne — 17 — katastralne opevate najpopred vsaj za uektere občine, v kterih je bilo želeti, da se pogozdovanje najprej začne. Temu prizadevanju je bilo zahvaliti se, da je mogla komisija uže v drugi seji dne 29/11 1884 ustanoviti pogozdovalni kataster za 4 davčne občine v obsegu 632 ha in si s tem pripraviti precej obširno polje za svoje delovanje vsaj za nekaj časa. Tekom leta 1885 določila je komisija, iiasi zahteva delo mnogo časa, kataster za pogozdovanje še drugih 38 davčnih občin v obsegu 3350 ha in si tedaj pridobila še več nego zadosten temelj za več let, da polagoma lehko izvršuje najvažnejšo svojo nalogo, namreč pogozdovanje Pri vsem tem pa prizadevala si je komisija tudi nadalje, da tim preje določi kataster tudi za ostale dele Krasa, da bi zamo-gla vsakoletno pogozdovanje razširiti na kolikor mogoče mnogo občin in zemljišč. Kar zadeva posebno one občine, ktere so prišle še le s postavo od 9/11 188(3, dež. zak. štev- 3 ex 1887, pod postavo za pogozdovanje, preiskovali so dotični pododbori takoj po razglasbi postave krajne razmere; pozvedavali so se polagoma potrebni katastralni podatki, prirejali potrebni prepisi katastralnih zemljevidov, odmerila in preračuuila površja posameznih zemljišč. Kakor je to obširno in zamudno delo napredovalo, ustanovil se je sčasom v glavnih potezah pogozdovalni kataster za celo pokrajino; vtegue se pa zgoditi, da se pozneje uvede še kaka mala sprememba in da se določijo še nektera mala površja za pogozdenje. Kataster določil se je tedaj v letih 1884 in 1885, kakor smo zgoraj oinenili, za 42, leta 1886 za 19. leta 1887 za 14, leta 1888 za 16, leta 1889 za 3 in slednjič leta 1890 za 2, skupaj toraj za 96 davčnih občin; v 7 občinah pa in sicer v Sem-pasu in Tribuši v goriškem polit, okraju, Boškiui v gradiškem polit, okraju,Misleče, Utovlje, Vatovlje in Vareje v sežanskem polit, okraju se ni do zdaj še nič odmenilo za pogozdovanje. Na podlagi stvarnih predlogov imenovanih pododborov določilo se je skupno 2293 parcel, oziroma delov parcel v obsegu 8729,5631 ha za pogozdovanje in dotični sklepi komisije naznanili so se dotičnim (1419) strankam. 2 - 18 — Vsled prošenj, podanih po 23 strankah (17 občin in 6 zasebnih) in vsled rekurzov 394 strank (4(> občin in 348 zasebnih) proti dotičnini razsodbam, ktere je rešila (uianjšinoma) komisija v lastnem delokrogu ali pa predložila se stvarnim svojim nnenjein visokemu c. k kmetijskemu ministerstvu v razsodbo, izključili so se iz zgoraj omenjene povišine nekteri zemljiščui deli v obsegu 408.2889 ha; omeniti pa moramo, da se je rekuriralo navadno samo proti posameznim delom zemljišč, ktera so bila določena za pogozdovanje. Koncem leta 1890 se je toraj npraviioveljavnott sprejela v pogozdovalni kataster površina 8321-2742 ha. Za pogozdovanje določene pokrajine v posameznih občiiinli in okrajih so skupno in po posestnih kategorijah razvrščene v prilogi O. Vrh tega so se pozvedela leta 1890 tudi zemljišča, ktera bi se imela v obrambo železnične proge Divača-Herpelje pogozditi. Ker pa uiso ta pogozdovanja postavno utemeljena, jih nismo še sprejeli v kataster za pogozdovanje. Izvzemši o-8723 ha polja in 2-0307 ha travnikov, kteri so se določili za pogozdenje v obrambo železnične proge Divača ob kranjskej meji, so v kal aster za pogozdovanje vknjižena zemljišča pašniki, gozdovi in nerodovitne goličave, ktere se pa dado pogozditi; sploh pa je večina pašnikov in sicer pašnikov in nerodovitnih zemljišč skupaj okoli 8101 ha t. j. okoli 23% celega površja dotičnih zemljišč in okolo 22u ha gozdov. Za pogozdovanje določeni pašniki obsegajo uže sami okoli 20—21% vseh pašnikov v delokrog komisije spadajoče pokrajine. Kataster za pogozdovanje določal se je kolikor mogoče v soglasji z dotičnimi posestniki in z ozirom na njih pašne potrebščine. Sicer so se za pogozdenje v obče odločila najvažniša površja, v nadi, da bodo stranke sam«', pogozdile svoje za to sposobne zemljiščne dele ali jih vsaj kako drugače zboljšale. Neglede na nektera ob glavnih cestah ležeča ali jako opu-stošeua zemljišča, ktera se raztezajo na planotah, določili so se za pogozdovanje vrhi, rebra in sedla hribov in gričev. Ko bodo kedaj ta zemljišča okrašena z zelenim lesovjem, nastopijo Kraševcem lepši dnevi, mesto sedanjih gospodarstveno jako žalostnih časov. — 19 - Pogozdovanje. Naravno je, da je komisija skrbela največ za svojo najvažnejše nalogo, namreč za pogozdovanje. Zato si je tudi vedno prizadevala, da je od denara, ki ga je imela na razpolago, kolikor mogoče, v ta namen porabila. Iz priloge D razvidi se natančneje, kar se je pogozdilo pod delovanjem komisije od leta 1885 do konca leta 1890 v posameznih občinah in okrajih, kar se je izdalo v to svrho sploh, kakor tudi povprečno za vsak hektar in za i000 presajenih rastlin, (brez izrednih stroškov.) Dasi je primanjkovalo komisiji v prvih dveh letih sredstev za pogozdovanje in posebno primemo število rastlin, nasadila je komisija, kakor se razvidi iz priloge, v kratkem, šestletnem delovanji 10.699.550 dreves in sicer je porabila za na novo pogozdovanje 6.403.320 in za podsadbo 4.296.230 dreves. Toraj je pogozdila na novo v 72 občinah površje 857.488 ha in podsadila vsako leto prejšnje nasadbe. Tukaj naj pa omenimo, da je mnogo posestnikov spoznalo veliko vrednost pogozdovanja in je tedaj na pohvalni in posne-movanja vredni način polagoma večje ali manjše dele svojih za pogozdovanje določenih zemljišč na lastne stroške pogozdilo. Komisija je dalje podsadila vse poprejšnje, njej izročene nasadite z 3,850000 drevesci in pogozdila vsa zemljišča, katera je pridobila za pogozdovalni zalog v obsegu 5.7864 ha z 2-4 m visokim listnim drevjem in črnimi bori, katere nasadbe so prouzročile v primeri z drugim pogozdovanjem izvanredno velike stroške (1680 gl. 59 kr). Kjer je bilo potrebno, dopolnjevala je komisija vsako leto mlajša, kakor tudi starejša nasajenja. Tudi je podsadila v jeseni leta 1890 večji del v istem letu, kakor tudi poprej izvršenih nasadb. Samo ob sebi se razume, da je komisija pri pogozdovanju izkoristila skušnje, ktere so se v tem oziru naredile, predno je ona začela delovati. Nasadbe, posebno pa nove, so se izvajale večinoma spomladi. Pomladanske nasadbe so uspešniše od jesenskih, ktere več ali manj nadleguje burja. V jeseni se je največ podsajalo v bolj zavetnih legah. — 20 — Kar zadeva način pogozdovanja, se je le sadilo. Samo 20 kgr. koprivčnega semena nasejalo se je na nekterih zemljiščih v poskušnjo in na dveh krajih so se nameravale dopolniti nasadbe s setvijo 126 klgr. želodov. Toda rastline so kmalo poginile. Kjer se je na novo pogozdilo, kopale so, kakor uže poprej, stranke 30 cm. globoke in 30 cm. široke jame na lastne stroške, rastline pa in vsajenje preskrbela je komisija na stroške pogoz-dovalnega zaloga. To je največja, vsakakor znamenita podpora, ktero daje komisija strankam in zategadelj je komisija zavrgla prošnje nekterih občin, da bi se jim dovolila podpora za kopanje jam. Izjemno pa je podelila komisija podporo občinama Divača in Ležeče, ker sti leta 1888 priredile v soglasji s komisijo raz-ven navadnih še izvanredno število jam, da so se nasadila drevesa, katera bodo pozneje v obrambo tamošnji železnični progi; za ta posebna dela podelila je komisija podporo '2 gl. za vsakih 1000 jam in vrh tega je dala v enej občini, kjer so bile jame slabo izkopane, iste na stroške pogozdovalnega zaloga globokeje izkopati. Pri določevanji, koliko jam ima ta ali ona občina izkopati, ozirali smo se pravično na njene moči. Koder treba, prinaša se zemlja za vsajenje iz dolin in drugih zemljatih mest na pogozdovanju odnienjeuem zemljišči. Pralno se rastline vsade, se vedno nekoliko oblatijo. Da se obranijo drevesa burje in ohrani svet kolikor mogoče dolgo časa vlažen, postavlja se okoli dreves večje kamenje, ktero se dobiva na mestu. Stroški za potrebna podsajenja pokrivajo se i/ zaloga za pogozdovanje. Ako stranke s«.me pogozdijo, vdobe številu presajenih rastlin in krajevnim razmeram primerno podporo, če jo izrecno prosijo. Do sedaj so se podelile trem strankam take podpore. Za pogozdovanje jemlje komisija delavce iz občine, v kteri se slučajno pogozduje, da si pri tem lehko tudi ubožnejši ob-činarji kaj prislužijo. Samo ako ni dovelj delavcev v dotični občini, jemlje komisija delavce iz drugih občin. Kakor se razvidi iz dotične priloge, stane pogozdovanje v pol. okraju Gradišče nekaj več, ker mora komisija jemati delavce — 21 - iz oddaljenih občin in ker se mora radi slabega sveta skoraj povsod douašati zemlje v jame. Vsled dosedanjih skušenj nasadila je komisija večinoma črne bore in sicer dvoletne, ker prenašajo najlažje sušo in burjo. Ker so stranke želele, nasadilo se je v severnih legah in na deloma obraščenih zemljiščih tudi nekaj malega triletnih smrek in pa dvoletnih mecesnov. V zadnjem času pa zahtevajo stranke večinoma samo črne bore. ker so spoznale, da smreke in mecesni navadno hitro ali v nekolikih letih vsahnejo. Od nasajenih listnih dreves vsahnile so popolnoma bresti, ktere smo dobivali iz Italije, ker ni bilo v dotičnem letu dolgo časa nič dežja in najbrže tudi za to, ker so bila drevesca za na-sajenje na Krasu prevelika, da si so se pogostoma zalivala. V celej dobi se je nasadilo: Črnih borov (pinus austriaca).........9,934.090 Smrek (abies excelsa)........... 498.020 Mecesnov (larix europea).......... 242.520 Korsiških borov (pinus corsica)........ 3.000 Listnega drevja (gledičje, lipe, bresti, kostanji, javori, koprivci)............. 8.529 Koprive (celtis austriaca) . ......... 12.000 Akacij................. 1.400 skupaj . . 10,699.440 Nasajena drevesa dobivala so se največ iz komisijskih semenišč, dalje iz državnih semenišč na Primorskem in nekoliko se jih je nakupilo. Splošno lehko rečemo, da se je uspešno pogozdovalo; ker od nasajenih dreves porabilo se je okoli 40% za opetovano pod-sajevauja vseh nasedb, ktere je bila komisija prevzela, oziroma izvršila, dasi ste bili v omenjeni 6 letni dobi dve ieti za gozdovje jako neugodni. Vsled vročine je namreč v letih 1887 in 1890 vsahnilo 60—70%5 oziroma 50—60% presajenih dreves in tudi starejša drevesa so radi rega nekoliko trpela; in razven tega nieli smo pri vsajenji nešolaue delavce. ____ '>■> ___ Semenišča. Po §. 4. postav« od 9. decembra 1883, dež. zak. štev. 13 ex 1884., dobiva komisija za pogozdovanje potrebna drevesa, kolikor zadostuje v to nasejana množina, brezplačno i/ državnih drevesnic na Primorskem. Z ozirom na velik obseg zemlje pa, v kte-rem deluje komisija, vedelo se je lahko uže naprej, da bode potrebovalo vsako leto mnogo več dreves za izvršitev svoje naloge kot jih more, dobivati iz teli semenišč. Zato je komisijo pred vsem skrbelo, da pripravi in zagotovi potrebno število dreves. V to svrho sklenila je tedaj uže v prvi seji. da ustanovi na lasi ne stroške semenišče in najela je zatoraj za 10 let njivo pri c. kr. semenišči v Komnu v obsegu 0.4660 ha, da utemelji stalno semenišče. Tu ko je bil svet primeroma pripravljen, začelo se je v pomladi leta 1885 saditi. Ko seje pozneje vsled postave od <). novembra 1886, dež. zak. štev. 3 ex 1887, razširil delokrog komisije na nadaljnili 26 davčnih občin in je komisija tedaj potrebovala ver dreves, morala je skrbeti, da vdobi primeroma večje število rastlin. Glede na to in previdevši, da ne bode mogla dobivati komisija nadalje več dosedanjega števila rastlin iz državnih sadišč, ker je pričela delovati tudi isteiska komisija za pogozdovanje Krasa, ustanovila je komisija v pomladi leta 1887 semenišče v Gorici v obsegu 0.180 ha in sicer začasno, dokler ne vdobi primernega zemljišča. V jeseni istega leta razširila je to semenišče za 0.1700 ha. Ker se je pa od leta do leta širilo pogozdovanje na vedno več občin, bilo je kmalo pievideti. da tudi s tem ne bo zadostno preskrbljeno za potrebno množino rastlin, in to tem manj, ker se je moralo po revnem uspehu setev v goriškem semenišču od leta 1887 in 1888 soditi, da se dotično zemljišče slabo prilega na-setvi iglavcev in ker so morala erarična semenišča čedalje več rastlin priskrbovati za pogozdovanja izven delokroga komisije. (Samo v goriškem okraju podelilo se je v ta namen v zadnjih petih letih 1,672.000 drevesc dotičnim prosilcem). Komisija je tedaj najela v jeseni 1. 1880 tudi za 10 let 0\3280 ha zemljišča, da je lazširila zgoraj imenovano semenišče v Komnu. — 23 — Vsled sklepa narejenega koncem leta 1887 najela je komisija v Černieah, — kjer stanuje en c. k. gozdar. — dve zemljišči, vsako v obsegu okoli 8 arov provizorično za dve leti; v prihodnji pomladi nasadila jih je v poskušnjo, ali bi se dalo tamo ustanoviti stalno semenišče, da bi se taniošnji pokrajini, ktera ima jako raz-prostrana in važna površja za pogozdovanje, lehko preskrbelo potrebnih rastlin. Tedaj bi se tudi semenišče v Gorici, ako bi ga ne bilo več treba, po prvotnem sklepu komisije opustilo. Samo ob sebi se razume, da so se imenovana semenišča vsako leto obdelovala, kolikor je bilo treba, v kar se je porabilo v posameznih letih semena: za črne bore, smreke, mecesne, skupaj leta 1885 125 klgr. — — 125 klgr. „ 1880 80 „ — — 80 ,. „ 1887 172 „ 30 klgr. — 202 „ „ 1888 123 „ 15 „ — 138 ,. „ 1889 378 „ 23 „ — 401 „ „ 1890 243 „ 28 „ 30 klgr. 301. „ Skupaj 1121 klgr. 96 klgr. 30 klgr. 1247 klgr. Razen tega izgojilo se je v semeniščih v Komnu in Gorici v posameznih letih skupaj 500.000 jednoletnih drevesc in sicei' 250.000 nieccsnov, 100.000 smrek in 150.000 činih borov. Tudi so se obdelana zemljišča vsako leto več ali thehj izdatno gnojila z mešanim gnojem (kompostom). Semenišče a Komnu se je jako dobro sponeslo, uspeh goriškega semenišča pa je bil v prvih letih jako pičel, ker je bil svet zelo oslabljen; pozneje pa, ko se je svet z gnojenjem poboljšal, bil je uspeli povoljen. Nasetve za poskušnjo v Černičah pa se niso sponesle. Zalo se je jedno zemljišče opustilo takoj v prvem letu. drugo pa, nekoliko boljše, po zopetnem poskusu v drugem letu. Koncem leta 1890 pa je najela komisija parcelo njive v velikosti 102816 ha za 10 let v Šempasu in ustanovila tam stalno semenišče, ktero je gozdnemu drevju jako ugodno, kakor kažejo letošnje setve. Toraj ima komisija sedaj skupaj 143 ha semezišča, na kte-rih se lehko prideluje vsako leto 2.5 — 3 milijonov in še več — 24 — drevesc. Tedaj je videti, da je komisiji potrebno število drevesc zagotovljeno, razim slučaja da se morda nektere setve nepričakovano ponesrečijo, Ker se je posebno mecesnov, kojili setve so se po narejenih skušnjah v primorskih semeniščih slabo sponašale, jako malo potrebovalo, jih ni komisija sama vzgojevala, temveč kupovala je deloma dvoletna drevesca, ktera so se takoj uporabljala, deloma dobivala je jedno-letna drevesca iz drugih semenišč in potem v lastnih semeniščih v porabo za prihodnje leto izgojevala. Dosedaj vdobili smo največ jednoletnih mecesnov brezplačno iz državnega semenišča v Celovcu. Iz omenjenih komisijskih semenišč vporabilo se je do konca leta 1890 skupaj 7,389.800 drevesc in sicer 6,898300 črnili borov, 374.000 smrek in 117.500 mecesnov. Razven tega vporabilo se bode v kratkem iz setev oziroma presadov leta 1890 in 1889 rastlin 2,625.000 drevese in sicer 2, 380.000 črnili borov, 197.000 smrek in 48.000 mecesnov. Skupno število do konca leta 1890 v komisijinih semeniščih vzgojenih rastlin je tedaj 10, 114.800 drevesc in sicer 9,278.300 črnih borov, 570.000 smrek in 167.500 mecesnov. Stroški za vzgojo rastlin pa so zmerni; dasi so se namreč ponesrečile zgorej omenjene setve za poskušnjo v Černičah in setve v goriškem semenišči in dasi je prvo prekopanje, urejenje in očiščenje kamenja, gnojenje itd. dotičnih zemljišč in posebno zemljišča v Černičah mnogo stalo, znaša poprečno v vseh semeniščih vzgojevanje 1000 drevesc samo 83 kr. (samo v goriškem 1 gl. 26 kr. in v obeh skupaj 75 kr.), ako se ne ozirano na male in itak neizdatne stroške, ktere smo imeli za pletev, slučajno zalivanje in izkopanje iz setev leta 18890 in 1889 ne še uporabljenih rastlin. Pniolitev zemljišč V seji dne 10/00 1885 sklenila je komisija, da bo skušala na podlagi §§. 6. in 7. postave od decembra 9. 1883 dež. zak. štev. 13 ex 1884 potom prijazne poravnave od deležnih strank kupiti na račun pogozdovalnega zaloga zemljišča v obsegu 10.7711 ha, ktera se imajo vsled razpisa vis. c. kr. kmetijskega — 25 — ministersfcva z dne 1. avgusta 1884 štev. 10070 ob železnični progi Bivio — Tržič v javnem interesu pogozditi. Da se ta sklep izvrši, določile so se v teku leta 1886 po večkratkem pogajanji z dotičuimi strankami (bilo jih je 17) kupne cene, dalje seje v glavnih točkah priskrbelo, da so se dotična zemljišča premerila in da so se naredili legopisni obrisi. Toda šele ko je pogledala komisija v dotične izpiske zemljiških knjig, zapazila je, da treba premagati še mnogo velikih zaprek in težav, predno se sklenejo posamezne kupno-prodajne pogodbe; z malimi izjemami namreč bila so ta zemljišča obtežena z dolgovi, užitki, soposestjo, darili na primerljaj smrti i.t.d. in v nekterili slučajih niso bili niti postavni lastniki v zemljiških knjigah vpisani. Komisija si je morala tedaj pred vsem prizadevati, da odstrani kolikor mogoče hitro te zapreke. Vkljub mnogovrstnih s tem v zvezi stoječih težav in zein-ljeknjižnih operacij, posrečilo se je komisiji, da je pelagoina odstranila nektere omenjenih zaprek, ktere so ovirale da se niso mogle skleniti pogodbe. Leta 1887 vkupila je komisija po dogovorjeni ceni 5 parcelnih delov obsegajoče površje, lastnino 5 strank, v obsegu 3.6640 ha, in leta 1888 od 6 strank 7 parcelnih delov v obsegu 2'1224 ha, skupaj toraj 5-7864 ha zemlje in vpisala v zemljiške knjige na ime pogozdovalnega zaloga. Enako so se odstranile pozneje zapreke, zaradi katerih se niso mogle skleniti pogodbe z dvema strankama zastran zemljišča v obsegu 1*3 ha. Toda ker je del ene izmed dotičnih parcel nepostavno prisvojen (uzurpiran), treba, da vkupljeno površje še pooblaščen geometer odmeri. Vsled tega in ker je komisija upala, da bode radi manjših stroškov lehko vkupila več zemljišč skupaj, ni dozdaj še dognala dotičnega nakupa. Kar se tiče pa drugih zemljišč, ustavlja se sklepanju dotičnih pogodeb še toliko zaprek, da jih ne bomo mogli z lepa pridobiti. Komisija bode tedaj morala, kakor je v tem slučaju uže sklenila, zahtevati razsvojitev (eksproprijacijo) teh zemljišč pri visokem c. k. namestništvu. Drugih zemljišč ni trebalo, niti ni kazalo pridobiti. - 26 — Zgradba lirami)euih zidov. Ker se je vedno za to skrbelo, da bi se po eni strani gozdne nasadbe obvarovale poškodovanja, posebno pa poškodovanja po pašni živini, po drugi strani pa, da se Kraševci v svojo korist obvarujejo gozdnih prestopkov, napravila je komisija v dosedanji šestletni dobi v nekterih občinah suhe zidove (brez malte). Ker je namreč kamenja skoraj povsod v obilo pri rokah, je taka ovramba najceneja in najpripravnejša. Take zidove napravila je komisija več ali menj obširne, deloma na stroške pogozdovalnega zaloga, deloma v dogovoru z dotičniini občinami. Skupno dala je komisija zgraditi 7449-5 metrov v dolgosti in porabila pri tem iz pogozdovalnega zaloga 2251 gl. 51 kr. t. j. povprečno 25"8 kr. za meter v dolgosti in sicer v občinah : 1) v Divači 5-75 m. dolg zid, posebno radi požara, kteii lehko nastane vsled mimo tekočih vlakov in izdala je 259 gld. 44 kr. Za to delo dala sta c. k. priv. društvo južne železnice 100 gl. in občina Divača 51 gl. 2.) v Mavhinjah, Devinu i>i Medearci v obrambo na račun pogozdovalnega zaloga vkupljenih zemljišč 2128 m v dolgosti; potrosila je 914 gl. 37 kr. 3.) v Koprivi 334 m v dolgosti proti podpori 116 gl. 80 kr. 4.) v Pliskovici 560 5.) v Škrbini 928 6.) v Selu 808-5 7.) v Mavhinjah 505 (vas Vizovlje) 8.) v Kobiljaglavi 1030 9.) v Gorjanskem 325 10.) v Gabrovici 303 11.) v Križu 408 Od pri štev. 2. navedenih zidov zgradilo se je 517*5 metrov zidov v dolgosti (na menj nevarnih mestih) 80 cm visokih, ostale zidove pa 1 m visoke in porprečno 50—60 cm široke. Ako grade stranke zidove, vdobe navadno k večjemu 20 kr. odškodnine za vsak meter v dolgosti. » I) n ii » 112 v n 1) J) n » n 185 11 60 „ 1) ;; n » !) 161 11 70 , » » » !) ii 110 I) » 1) » ') 11 n 206 )) » » » » ■n M 65 J) » !! » n n !) 60 » 60 „ )) n » » » 60 11 !1 — 27 — Slednjič nuj še omenimo, da so se pričela koncem leta 1890 pogojevanja z občino Kobiljeglava za nadaljno gradenje bram-benib zidov. Gozdno nadzorstvo. Obdelovana in pogozdena zemljišča so lehko v začetka nadzorovali pol. gozdni organi in dotični občinski gozdni in poljski Čuvaji. Tudi so vodili in nadzorovali pogozdovanja najbližji c. k. gozdarji in gozdni pomočniki, kolikor so jim dopuščale njihove druge službene dolžnosti. Šele leta 1887 pokazalo se je, da primanjkuje nadzorstva. Vsled tega prosila je komisija po sklepu dne 12. marca istega leta visoko c. k. ministerstvo za poljedelstvo, da postavi še jednega c. k. gozdarja in v seji dne 28. junija istega leta je sklenila, da postavi 3 oziroma, ako privoli visoko c. k. ministerstvo omenjenega gozdarja, 2 gozdna čuvaja na stroške pogozdovalnega zaloga. Vsled tega postavila je komisija 1. oktobra istega leta 2 gozdna čuvaja in sicer jednega v Teržiču. drugega v Divači. Visoka c. k. vlada pa je imenovala s 1. decembrom istega leta c. k. gozdarja se sedežem v (Jerničali. Ko pa ni niti to osebje zadostovalo, postavila je komisija v začetku leta 1889 še jednega gozdnega čuvaja v Kobiljaglavi. Razven tega naročilo se je nekterim zaupnim občinskim poljskim in gozdnim čuvajem, da nadzorujejo pogozdovanja in posebno nektera važna pogozdena zemljišča in za ta trud so se jim dovolile maj Ime nagrade. V omenjeni šestletni dobi podelile so se 31 občinskim poljskim in gozdnim čuvajem nagrade v skupnem znesku 241 gl. Leta 1889 razpustila je komisija iz službe leta 1887 imenovanega gozdnega čuvaja za varstveni okraj Divača; na njegovo mesto pa nastavil se je kmalu drug čuvaj. Za gozdne čuvaje izdelal se je poseben službenik, kterega je komisija potrdila v seji 7. aprila 188S. — 28 — Različno Visoko c. k. uamestuištvo je z dopisom povabilo komisijo, naj izrazi svoje mnenje, ali naj se vpelje ali pospešuje obdelovanje drviščnih travnikov in pašnikov na kraških zemljiščih kte-ra ne spadjo v delokrog- komisije, po načini, kterega priporoča Evgen Pavani v svoji knjižici: „del Carso, del suo imboschi-mento ed appratimento" in ali kaže morda, uplivati na to da se to vpelje ali pospešuje. Komisija je o tej stvari najpopred vprašala mnenje c. k. deželnega gozdnega nadzornika in c. k. kmetijsko društvo v Gorici, potem se nadrobno razpravljala to za deželno kulturo tako važno vprašanje in sklenila, da se pošlje visokemu c. k. namestili* t vu utemeljeno poročilo v naslednjem zmislu: Naj se pusti, da se poprimejo omenjene kulture prebivalci sami; ker je pa pri tem tudi mnogo težav in stroškov, in ker je to za posamezno, kakor tudi narodno gospodarstvo velike važnosti, naj se to kolikor mogoče na sledeč način izpodbuja in pospešuje: 1.) Naj se pospešuje in olajša delitev občinskih zemljišč, ktera se imajo na omenjen način zboijšati, ker je brezpogojno potrebno, ako se hoče doseči ta namen, da pridejo dotična zemljišča v zasebno last, ko je večji del teli kraških zemljišč še vedno v občinskej lasti. 2.) Naj se olajšajo ali odpuste zemljiščni davki tistih površji, ktera se imajo na ta način obdelovati. 3.) Naj se dele primerni darovi in podpore posestuikom, kteri na ta način obdelujejo zemljišča. V prvi vrsti, seveda, deli naj se brezplačno prikladno listno drevje, ktero naj se v nalašč za ta namen ustanovljenih semeniščih odgojuje. Glede drugega vprašanja, naj se prepusti c. k. kmetijski družbi, da na to vplji-va oziroma pospešuje. Ker so nektere stranke poslale vis, c k. ministerstvu za poljedelstvo nekolekovane rekurze proti sklepom komisije glede pogozdovalnega katastra in bi bile vsled tega primorane plačati globe, prosila je komisija visoko ministerstvo za poljedelstvo, naj ji blagovoljno odgovori, morajo li biti rekurzi proti sklepom komisije kolekovani ali ne, oziroma prosila je komisija, naj bodo — 29 — rekurzi postavno kolekov prosti in naj se opuste kazni, v ktere so zapadle do takrat stranke radi neko ekovanili rekurzov. V odgovor te prošnje poslalo nam je visoko c. k. uamest-ništvo ukaz visokega c. k. finančnega iniuisterstva, da morajo biti dotični rekurzi postavno kolekovaui, da se pa dosedanje kazni udeležencem opuste, ako vložijo prošnjo; to se je naznanilo z okrožnico vsem občinam, ktere so v delokrogu komisije in naprosilo, naj to razglasijo na način, kakoršen je v vsakem kraju navaden, da se bodo vedeli občinarji ravnati. Tudi je komisija predložila visokemu c. k. urini: terstvu za poljedelstvo v istem času drugo prošnjo, da bi bili rekurzi proti sklepom komisije prosti postavnih kolekov. Kakor je o tem poročalo visoko c. k. ministerstvo za poljedelstvo, zdelo se je udeleženim ministerstvom iz različnih uzrokov neumestno, da se opreste dotični rekurzi kolekov, kakor je želela komisija. Dalje poslala je komisija po sklepu dne 13. februarja 1886 visokemu c. k. ininisterstvu za poljedelstvo utemeljeno prošnjo, da bi se zemljišča, ktera se morajo vsled postave za pogozdovanje pogozditi. za 25 lel oprostila davkov. Z ozirom pa, da so davki pašnikov, kteri se imajo pogozditi, jako nizki (2 — 5 kr. za oralo) in so ti pašniki skoraj popolnoma prosti davkov, se ni dozdevalo visokemu c. k. finančnemu miuisterstvu potrebno, da se dotični pašniki začasno oproste davkov. (Kot nerodovitna vknjižena zemljišča so itak davkov prosta). Po sklepu 28. junija 1887. naprosila je komisija c. k. okrajna glavarstva a Gorici, Gradišči in Sežani, da se prepove paša in vsaka raba zemljišč, ktera so se pogozdila ali se pogozde v delokrogu komisije. Vsled sklepa v seji 7. aprila 1888. naprosila je komisija imenovana c. k. okrajna glavarstva, naj prepovedo posekanje in zruvanje rastlin vsake vrste brez dovoljenja oblastnije na zemljiščih, ktera so vknjižena v pogozdovalui kataster. Imenovane oblastnije so tudi izdale dotične ukaze v zmislu prošnje. Tudi so se ti ukazi v okrajih Gorica in Gradišče leta 1890. zopet razglasili, ker so bili strankam nekterih občin baje neznani. Vrh tega razglasil seje prvi ukaz (o varstvu nasadeb 1. 1890. tudi za tiste občine, v kterili se je začelo pogozdovanje šele v zadnjih letih. — 30 - Po sklepu dne 2:>. marca 1889: prosila je komisija dalje imenovana tri c. k. okrajna glavarstva, naj pošljejo vedno eventualne prošnje, predloge in druge vloge o rabi in gospodarjenji pravnoveljavno za pogozdovanj*; določenih zemljišč, pralno izdajo stvarne ukaze, komisiji, da se o njih izreče, oziroma da uraduje v lastnem delokrogu. Vsled tega oddala je tudi komisija do konca 1890. leta svojt mnenje o 53 takih prošnjah oziroma predlogih in dotične oblastnije so jih tudi v tem z mislil rešile. Slednjič je izrazila komisija svoje menenje o 14 prošnjah radi delitve občinskih zemljišč, ktere so ji došle v omenjeni dobi, da o njih poroča. Dostavimo naj še to. da je dala komisija vsako leto borovega zavijača ,.Retina bnoliana" (Phalaena tortris buoliana), kateri se je v starejih nasadbah zdaj v večih, zdaj v manjših množinah prikazaval, kakor treba, pokončevati. Sklep. Sest let je toraj preteklo, odkar je pričela komisija delovati V zavesti svojega vzvišenega gospodarskega poklica poprijela se je komisija z vso resnobo in živim zanimanjem naložene naloge. Vedno je delovala v zmislu besed, s kterimi je pozdravil predsednik njeno ustanovitev, prizadevaje si rešiti svojo nalogo v blagor kraškemu prebivalstvu. Dasi je mogla v tako kratkem času pri tolikih težavah in s pičlimi sredstvi le pohleven uspeh doseči, nam daja vendar to, kar je do zdaj dognala, zadostno poroštvo, da se jej s pomočjo blagotiotne skrbnosti visoke vlade in deželnega zbora posreči, povzdigniti gozdno kulturo na Krasu v soglasju z interesi drugih kmetijskih strok do one stopinje koja je v blagor dežele zaželjena in potrebna — in da polagoma reši to svojo nalogo v%nepredolgem času. To smemo tem zanesljiveje pričakovati, ker se nadejamo, da nas bodo razumnejši, za blagor sodeželanov vneti prebivalci tudi nadalje, kakor dosedaj, krepko podpirali; dalje, da se bodo tudi oni posamezniki, kteri se do sedaj niso brigali za pogozdovanje ali so mu celo nasprotovali, polagoma boljega prepričali in domoljubno delo komisije po svojih močeh podpirali. — 31 — Pri tej priliki naj na tem mestu še prav iskreno zahvalo objavimo onim, kteri so kaj pripomogli v dosego dosedanjih uspehov ter izrazimo željo, da bi tudi v bodoče posvetili svoje moči domoljubnemu podjetju. Slednjič nam bodi dovoljeno, da spregovorimo tu še nekoliko o drugih kraških zemljiščih, katerih ne kaže pogozditi, bodi si, ker se sedaj nahajajo v nekoliko boljšem stanji, bodisi zaradi njihove lege, bodisi tudi — kakor smo uže poprej naglašali — z ozirom na obstoječe gospodarske razmere. Kakor smo pa uže zgorej razložili, kaže se tudi potreba, da se na primeren način zapreti nadaljno propadanje teh zemljišč, oziroma, da se njih rodovitnost po mogočnosti pomnoži iu potem tudi ohrani. Kako naj se pa to učini F Z ozirom na obstoječe naravne razmere, o kterih smo tudi zgoraj govorili, da se to le s takim obdelovanjem doseči, katero je po svojih učinkih najbliže pogozdovanju, da se namreč dotična zemljišča očistijo kamenja in da se bolj vsaksebej nasade na njih večja drevesa, kterim ne more živina več škodovati n. pr. hrasti, lipe, javorji, kostanji, bresti itd.; na ta način bi se zemljišča spremenila v drviščne travnike in pašnike. Vsled tega bi se prav gotovo v kratkem znamenito pomnožila rodovitnost teh največji del golili kraških zemljišč obse-gajočih površji. Ne samo, da bi se potem pridelalo mnogo več lesa, temveč tudi več trave, več listja za krmo in več stelje; živina imela bi dalj časa boljšo, tečnejšo pašo na senčnatih pašnikih, in vsled tega povišalo bi se tudi stanje živine. Ako bi se pomnožila krma in stelja, povišalo bi se tudi število živine; živina dobivala bi pičo deloma v hlevu in tedaj dobival bi kmet tudi veliko več gospodarstvu koristnega gnoja. Jako zgovorno razodeva koristi in pripravnost tacega obdelovanja očitni kontrast med poprejšnjo in sedanjo rodovitnostjo posameznih pašnikov, kateri so bili o svojem času le z revnim in ogrizenim grmičjem siromašno obraščeni, pa so jih v nekaterih občinah v zadnjem času s tem zboljšali in v drviščne travnike ali pašnike spremenili, da so jih, kolikor možno, očistili kamenja, da so obstoječe grmovje obrezali in je skozi — 32 — nekoliko časa obvarovali poškodovanja po živini, potem pa oskrbovali in je pustili rasti. Ako pomislimo, da se na ta način poviša rodovitnost površja, ktero meri okoli 20- 25.000 ha. razvidimb kako velike ekonomične važnosti za Kras je pogozdovanje. Tako obdelovanje bi tudi zelo pripomoglo v to, da se poboljšajo podnebne razmere olepša Kras itd.; ono bi po tem takem močno podpiralo zgorej omenjeni vpliv pogozdovanja. Tudi bo ono brez dvoma zelo povzdignilo živinorejo in vse kmetijsko gospodarstvo, toraj tudi splošno blagostanje. Po vsem tem je popolnoma vtemeljeno, da je taka kultura potrebna in gospodarstvenemu smotru primerna in želeti je le da se v očigled njene velike narodnogospodarstvene imenitnosti čim brže uvede; to spada med najnujniše ekonomične zadeve kraške pokrajine. Njena izvršitev pa naj se prepusti probivalcem, ker je pogozdovanje v prvi vrsti njim koristno, ker ni posebnih tehničnih težav in si je lehko vsak posestnik svojim razmeram priliči. Tedaj pa tudi lahko upamo, da se bodo posamezni posestniki tako očividno koristnega pogozdovanja po možnosti poprijeli. Gotovo jih bode pri tem tudi visoka vlada, ktera v vsakem oziru skrbi za boljšanje zemljiščnega obdelovanja na Krasu, izdatno podpirala; delila bode potrebne rastline brezplačno, saj je v ta namen uže ustanovila primerno semenišče v Komen. Iz svega tega je jasno razvidno, da se bodo posamezne go-spodarstvene stroške na Krasu le ledaj razcvetele in uspešno razviie, kedar pogozdimo slabše in bolj postavljene strani in ke-dar ostala zemljišča, ktera niso za drugačno obdelovanje, vsaj deloma soremenimo v drviščne pašnike in travnike. Potem šele zgine sedanje žalostno, obupno stanje, Kras spremeni se v lepo, cvetočo vokrajino, ktera bode ako in srce razveseljevala, nastopilo bo splošno blagostanje, prebivalstvo povzdignilo se bode nravstveno in duševno. Dasi bode dobrodejui uspeh šele poznejšim rodovom koristen, je vendar s^eta dolžnost vsakega Kraševca, posebno pa razumnikov, duhovnikov, občin in županov, učiteljem i. t. d., da — 33 — kolikor mogoče pospešujejo pogozdovanje in one, ki se v nekte^ rili občinah bodisi iz samopašnosti, bodisi iz nevednosti ali dru-zega uzroka zoperstavljajo, podučujejo ali z dobrim vzgledom spodbujajo. Navdušuj jih pri tako domoljubnem opravilu, zavest, da, so spolnili steni patrijstičuo dolžnost in se zaslužne naredili za domovino. Pozneji rodovi jim ohranijb hvaležen spomin. • ~<£^t©fg?4>- Priloga A. UDJE Komisije za pogozdovanje Krasa za pokneženo grofijo GORIŠKO in GRADIŠKO LETA 1891 Predsednik: \\. E. Frane grof Coronini-Cronberg, c. in k. tajni svetnik, deželni glavar, itd. itd. a. Pravi člani. 1. Alois Itosi/io vitez Thiirnberg in Inngenegg, c. k. namestni- štveni svetnik, kot voditelj c. k. okrajnega glavarstva v Gorici, ob ednem namestnik predsednika. 2. Janez Krslnik Vinlscligan, c. k. namestništveni svetnik, kot voditelj c. k. okrajnega glavarstva v Gradišči. :5. Ivan Sinizig, c. k. okrajni glavar, kot voditelj c. k. okrajnega glavarstva v Sežani. 4. Hermanu vitez Gnttcnberg, c. k. gozdni uadsvetnik in deželni gozdni nadzornik. 5. Jožef Dr. Abrani, kot zastopnik deželnega odbora. 6. Jožef Pavlica, starešina v Rifenberku, kot zaupni mož za kraške občine goriškega pol. okraja. 7. Karol Kamniel pl. Hardegger iz Zdravščine, kot zanpni mož za kraške občine gradiškega pol. okraja. 8. Aleksander Mahorčic" iz llatauna, kot zaupni mož sežanskega polit, okraja. b. Namestniki: k 1. 2. in 3. postavni zastopniki voditeljev okrajnih glavarstvih Gorice, Gradišče in Sežana, k 4. Jožef Piicich, c k. komisar goznega nadzorništva v Gorici) kteri je ob ednem denarničar in tajnik komisije. k 5. Dr. Jožef Ritter vitez Tonkli. k 6. Jožef Faganel iz Oseka, k 7. Josef Humpel iz Ronkah. k 8. Andrej Kocjan iz Žerjah. Priloga B. RAČUN pogozdovaliiega zaloga za pokneženo | P.azkaz dohodkov DOHODKI za leta 1884 «1. s. 1885 gl. 1 B-l 188« _gl. i s 1887 iL 1888 JL 1889 Mkll 1890 _gkli Državni donesek . . , Deželni donesek . . . Obresti od naložene gotovine ..... Razni dohodki (pripoir.o-ček južne železnice, globe i.t.d.) . . . '45oo;oo;6ooo GOO 100 85 00 6000 00, oo moooo; 2« on 32 1340 82 on 5000 00"6600M.8000 00 1000 00 667 72 139100! 1000 00 100(100 4500006735 28 8372 Mi i li 82 149 1251 34 mi 9] 22 T.", 30 lomnim 1000|(X 57 162 8058 72 9000 34'|9114 05 11219 i LEP Iko in Gradiško od leta 1884 do 1890. S T R 0 Š K I fuhi stroškov za let a Skupaj 1884 1885 188« 1887 1888 1889 1890 gi.! s. gi. s. gl- s. gl. S. gl. s. gi. s. gl. I s. gl- s. dobitev (od- . :up) zemljišč . 955 77-5 806 73 1762 505 jozdovanje . . ■ j 1591 13 3029 18 7950 61 7847 43 9749 52 6902 76 37070 93 irava zidov • 187 00 595 65 647 52 479 71 341 60 2251 51 lrževanje dre-esnie . . . . 1078 32 553 67 1140 66 1240 24 2138 57 2170 81 8322 27 (StVO gozdov . " 1000 290 34 1424 62 1462 74 1352 4K 4540 18 jozdovahii ka- aster . . . 173 76 319 51 89 9i; 120 01 59 77 • 6 57 769 61 nisijski stroški 71 24 144 27 136 l-t 115 00 104 08 63 48 93 12 727 63 arničin stroški 15 17 84 90 71 12 79 74-5 92 70 40 56 54 11 438 93-5 mmeracije . . ■ • 100 00 100 00 275 00 185 00 200 0(1 860 00 mi stroški. . • • * 15 95 26 81 11 38 5 79 60 72 ;oviua konec leta 1890 . . • • • • • • 196 53 Paj ... 260 " 3218 46 4177 86 11363 86 12524 90 14130 99 4127 67 57000 82 Priloga C. Izkaz zemljišč, ktcra so v zmislu § 5, postave z dne 9. decembra 1883 dež. zak. štev. 13 odi. 188-1 za pogozdenje odločena in pravnoveljavno v pogozdovalni kataster vpisana. !► Pravnoroljavno v pogozdoralni ka- Doti (• 11 i zemljišča so Kalaslralna ?Z .™ ! luatnr vntialin 0) - •—*•«« - 1'*......" I P0 ko- 1 O 1 § j! |- poveršje občinska erarska privatna misiji na- občina ~§ 1 t v kupljena .-S ~ - ■= . liektar J 1 poveršje v hektar I . Polit, okraj : SEŽANA. Avber 10 80'o229 ] 80*0229 ■ Barka i 2' 38*3504 38*8594 . Berje i 4 13*3556 13-3556 . Brestovica 123 187 ! 124-8523 3-0995 121-1528 Dane 1 7 114*6559 114*0559 ' Divača 4 10 156.1,74 1 55*4680 U lil-.-. D u to vije 2 8 144'2381 H 71-5,4, 144-23,, . ' Gabrovica 1 71 "5511 Ol.n Knmeni Gabrovica 5 12, 15-9236 7*9396 7-9,111 ,d.o .Sezami) Goriansko 1 12 37-ioja 37",073 Hriišovica 1 2 6*8155 6*8155 . Ivanigrad 1 2 29-5440 29-5 m. Kazlje 1 1 22-74.0 22'tho . Kobilaglava 1 4 56-7743 56*7743 Kobdil 2 5 2"9035 2*6708 0-2327 Koboli 8 15 1 1"4G11 . 11*4-614 Komen 1 6 49'(»so 49*0980 'I Kopriva 1 5 42-811fl 42-hm., • Kostanjevica 50 74 89>jos H-31C.5 78*3743 Krajnavas 1 2 21'3509 21-3509 • Križ 2 8 58-.i8ii 58'4sn . Ležeče 16' 34 104*6485 100-8842 3*7043 Lipa d 19 113-472« 98-9532 14*5194 Lokve 1 3 152-7307 152*7307 Malidol 1 1 7"0184 7*8184 . . Mavliinje 4 16 61 "4033 55*1407 9-<* 2997 , *6629 Merče 1 1 20'4020 20*4020 Nabrežina 20 33 95-7i3u 50-4355 ■**5 5775 Naklo 13 21 53*1073 . 1 53-,,,7-j Pliskovica 1 3 21*09 J 21*uoi5 " Podgrad 1 3 13-9817: 13*9817 Povir 14 25 196-31981 195'o;ti7 1*0431 Rodik 1 6 219-140O 219*4400 Pravnnvoljavnn ^ I v pogozdovarai ka- D 0 t i <• 11 ji 1 zemljišča so Kafsislrnlua 2 iS !i *■•» t v pisauo r£ •— po ko- S S ' 5 5 N 1 .§ iP'iveršje občinska erarska privatna misij na- občina — >3 2 >vš fcaater vpisan i jpoveršje občinska V hektar erarjav-ska privatna po komisiji na- povcršje v hektar V vsili 3 polit, okrajih. I. Sežana II. Gorica III. Gradišče Skupaj 596 491 218 1050 810 3839'is5o 3113"io37 3478 s:!(i:i 368 1003-2889 2558-1318 632*S682 168-is 1898 1305 2228.8321-0742 6303-SO3-1 168W1843-544G 5-78c4 722-s ::>si 752-65t •|!l(l 368\-,972 3'0i2 2-12SS 62 Priloga D. Izkaz zasadi), katere so se v letih 1885, 1886, 1887, 1888, 1889 iu 1890 v delokrogu komisije izveršile. % Katnstralna občina ZA I, E T A 18 8 5 pogoz- deno površje lia nasajene sadike število Stroški gl. |kr. 18 8 6 pogoz- deno površje ha nasajene sadike število Stroški gl. Ikr. 18 8 7 pogoz- deno površje ha nasajene sadike število Stroški gl. kr. 18 8 8 pogoz- deno površje ha nasajene sadike število Stroški Ki !kr. 18 8 9 pogoz- deno površje ha nasajene sadike število Stroški gl. kr. | 18 9 0 pogoz- deno površje ha nasajene sadike število Stroški kr, SKUPAJ pogoz- deno površje ha nasajene sadike štfivilo Stroški rL kr OPOiMRA Anber Barka Corgnale Daue Divača 1) u to vije Gabrovica (d.o riomoul Gorjansko Grossrepen Hrušovica Ivanigrad Kažlje Kobilaglava Komen Kopriva Kostanjevica Križ Ležeče Lipa Mauhinja Merče Nabresina Pliskovica Povir Rodik Selo Škofije skopo Srkbina Stjak Storje St. Polaj Temnica Tomačovica 200 soo 400 55 35 ...... 000 26 30 000 000 145 90 67 i 60 39 1 49 80 8*300 67.000 6'oiio 47.000 9*800 64.500 8-787 58.500 1 'ooo 6.000 3"ooo 25.000 4'ooo 14.200 4*500 40.000 1*000 7.700 I. A. NOVE ZASADBE Polit. okraj: SEŽANA • l'.">00 13.000 181 OO.o 20-2s„ 140.000 , * 2*300 23.000 161 11., 1 'lun 53.000 • • 4'ooi) 38.000 230 90 . • " 2*3oo 18.000 • 4'ooo 28.500 7*47.-, 53.000 214 58 • 1*171 6.000 94 40 4*30.) 43.000 2-7,7 8.400 46 12 3'sao L3.400 2'ooo 17.000 6*5no 64.000 70 85 5'ou.i 3*430 50.00H 22.500 2'uoo 21.000 • 8'o)o 58.000 3*ooo 30.000 '''750 39.000 4',Km 43.000 22 70 | 30 • 44.5 441 97 74 97 177 30 109 00 55 42 117 27 189 19 140 46.5 482 W) 185 50 58 34 244 80 80 20 74 14 88 52.5 226 81 77 70 130 79 146 • 87 • * 6-iio 53.000 3*875 30.000 10«0 102.000 J-s,, 29.500 2*020 12.000 2'300 17.000 6'ooo 46.000 4'n o 28.000 3-,72 28.000 H",,,, 119.000 3'50 J 28.0011 4*250 13.6(i: I 1-7,5 21.400 2'oo.i 11.850 3'ooo 22.500 5*810 59.000 3*500 22.000 P',40 29.00H 10*030 83.000 7*034 58.0IH) 4'ooo 36.000 4*oo) 22.000 137 62 92 , 18 355 ( 59 73 90 >2 25 56 I 37 164 15 93 89 97 384 98 571 53 191 80 68 70 58 002; 53 79 96 153 10 74 72 84 16 272 54 171 | 79 125 I 66 80 05 2*900 .0-980 2.ooo 3*500 1*017 1 -72, 4*500 2*013 5*018 4*597 2-875 3'700 2*020 1*488 3-70, 2*80 i 4*410 —' ■. > ti» 4-900 4*ooa 2*419 0'903 1*7,5 2-oi3 25.000 113.100 L5.000 29.000 10.500 13.000 35.000 16.500 42.400 36.000 23.000 28.000 32.000 (i.200 27.000 21....... 40.00.) 17.800 38.000 33.300 22.000 T.oo.) 15.000 13.000 132 345 140 170 87 106 113 96 104 (i 2i n 55 156 12D 91 26 62 54 08 10 56 37 122 30 33 69 51 86 133 25 71 37 30 66 31 45 89 64 41 .)> 17 45 27 23 13 90 00 69 1.91. 23.000 ' 4*900 47.000 4'.....i 10.000 10-850 77.500 4*972 37.000 5*750 42.800 2'aoj 11).500 2'iun 23.500 7*425 60.500 2'n m 15.000 3-o,2 16.100 -..... 17.5HO 4'ooo 38.500 r,„, 15.OOO 5*800 50.600 5.801 50.000 l'2m 11.20U 2',,, i 20.DIHI 1 *950 18.800 6'fl25 .-,:».0oo 2 303 30.001) 4*025 3l.9Q0 3'soi 26.000 2*030 14.500 84 20 115 1)2 120 -19 257 37 136 09 128 83 57 44 77 42 189 91 45 46 54 12 94 38 119 13 53 73 130 50 133 32 36 05 70 03 57 98 163 83 128 74 130 35 7.s 17 41 74 r m 4 400 52* 1121 10* ,7, 32* 1711 19* 732 0 .172 Is- i,l(i 3* 137 •2 30 1 io- 125 2' |m 25- Jon S' 787 8 m.-; 2 171 1 1' 040 ar 107 6* 37, 15 3ii7 5' 87, 10 933 9- 300 12 800 24 ,,1 , 10 93 1 o HO 12 000 22 '.mu 19" 22, 7- 7l!i 10 075 14 22, 9 n!:; 23.1)00 38.000 428.100 100.000 277.00H 1 15.000 52.000 136.300 22.5110 18.000 78.000 2:;.5011 194.500 58.500 5'.i.5i 111 12.01111 so.5110 266.500 51.UOO 88.500 Os. I'II 1 45.650 66.500 114.600 229.000 7ii.7oii 60.000 86.600 L79.000 L46.300 82.000 77.000 120.000 57.2) si 102 1251 2S3 sss -llo 192 4S2 85 55 2S2 77 676 214 210 292 923 1 S 5 127!) 22 1 .-»2'i 243 375 is? 262 27ii 286 655 455 20 7 2SS 412 199 20 •">--, ■VJ, o7 095< 27 40 11:; 94 12 9-1 12 50 5 S 72 •) Ki 70, S'. 1 28 15 n.", 71 39 27 10 20 II, 02 55 57 04 70 I is| £ t • M s e s 9 _r •^ n ti S • ~ a © 0 ■X 0 0 0 ■Z, s n ■• := N 5 2 ta B) CD tn t. — n J! 03 ■r. •_ 1 7.600 * Z r. ;. 9 Lokavec • , . 2-ouo 14.00(1 «0 (0 14.000 * ■i n ■S 1 10 Merim • . . . 1*000 7.400 12 66 0*300 1.800 5 53 1*303 9.200 18 19 E ; 11 Opatjeselo . 3*000 21.000 62 06 4'ooo 27.400 66 21 5*500 38 800 105 (18 ;> 000 35.000 109 21 1 ' *500 1 12.200 342 56 0 "-* S 12 Osek • . , . 0*200 35.000 •>' HM 22.400 8*oo ■ 57.400 . * n c 1 }3 Ozeljan • , , . 1*800 10.000 0*7oo 5.000 . 2>J0 15.000 . ■o 8 ■-: t; V. 14 Renče 14'ooo 113.000 5'ooo 32.000 , . . 2*500 20.000 4*300 ■29.000 25*800 L94.000 * E (f) e 15 Ravnica • . 5*ioo 36.000 60 24 •'•..... 37.000 67 56 lO-ioo 73.000 127 80 a Rifenberg. {J™ Rublje 0*100 800 6*500 45.000 . 7'ooo 47.000 7*i;oo 53.000 6*;oo 48.000 27*9oo 1'.13.800 * N ** *E * 16 6*800 48.000 162 06 7'ooo 49.410 143 59 5*9oo 41.000 84 69 ' 400 54.1..... 120 43 27'i,„, L92.410 510 77 5r <" 17 0*600 5.000 - 300 20.000 , 2*ooo 15.000 3*ooo 20.000 . 1 *2.HI H.0011 9*300 68.000 * 18 Skrilje 1 • • • * 1 *6 m 13....... • 1 800 13.000 * X A jL K T A • SKUPAJ Katastralna 18 8 5 ------ 18 8 6' 1 S 8 7 1 8 8 8 18 8 9 18 0 0 Red. pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- OPOMBA štev. občina deno ne Stroški deno ne Stroški deno ne Stroški deno ne Stroški deno ne Stroški deno ne Stroški dene ne Stroški površje sadike površje sadike površje sadike površje sadike površje sadike površj e sadike površje ha sadike Število gl. kc ha število gl. ikr. | lia število gl. i k. ha število gl. |kr. ha število gl. kr. ha število gl. kr. ha številu gl. kr. 19 Sv. Mihael 1 I . 2*30S 15.000 1 * m > 9.000 3"t,Ml 24.000 * 20 Sv. Tomaž . . . , , . 9*703 68.000 134 44 0*700 LOOO 7 5d 10*400 !•>....... 1 11 91 21 ni i Prh: Do1 j Re?i: . • , . 1*300 12.000 • , , , 1 *J00 1 2.IKIO * . . 1 • . . 1 1*800 13.000 281 72 1'goo 11.500 21 93 1*100 7.800 16 98 1 '300 H.300 23 33 5*800 tO.700 9il 90 22 ,7 , , | Priv: Vertoče Uegi: • 0.700 5.000 . 1*200 4'sui 10.000 32.500 84 35 0*800 4'tso.> 6.000 33.900 80 78 0*800 •">'..... 6.00H 41.320 76 49 1 "ll M •i'iiuti S.llllll 44 SiMi 121 70 4*600 20*6oo 35.1 K KI L52.520 * 366 32 23 Vertovin , , . . . , , . 1 1 '- .11 79.(Min •"i':; i i 22.01 m 15-1,,, 101.000 * 24 Vitovlje • • • • • • • 13'2oo 95.000 i 3'2oo 21......i L 6 * 1 16.000 * (Priv.: SKUPAJ J * Regi.: 15"eoo 125.000 . . 7.000 47.800 • 12*700 94.000 • 1 2'300 88.000 . . 75*900 519.0011 . 40-400 279.300 103'>, „. 1 i:,31(iu ------------. i -------- —— . . . 22*400 161.200 472 64 22.900 160.710 415 23 51 *500 354.920 7lil 48 41 'mu 266.900 700 57 137-.,.,, 943.730 2355 92 Vse skupaj 15*600 125.000 ' "r.-„;7 440.14d 2755 36 ZA I, E T A SK UPAJ Red Kalastralna 18 8 5 18 8 6 18 8 7 18 8 8 18 8 9 18 9 ') pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- OPOMRA štev občina deno ne Stroški deno ne Stroški deno ne Stroški deno ne Stroški deno ne Stroški deno ne Stroški deno ne Stroški površje sadike površje sadike površje sadike površje sadike površje sadike površje] sadike gl. kr. površje ha sadike število gl k'-. ha število gl. kr. ha | število gl. Ikr.| ha število gl. | kr. ha število gl. [kr. ha | število gl. | kr. ha število NOVE 25ASABBE VSIH 3 POLIT. OKRAJEV: 00 n n S S« N N T- * it >. ?! \ ..•* 5 ""'B J; g 09 = « — m 5 OS ■» . t I Sežana f Priv. l'ooo 6.000 Vm 6.000 1 . 2-171 12.000 * Kegie. 1 6*400 146.000 30 2 40 51 '\SAI>BE L M 1. P O LIT. O K R A J: IS E Ž A X A (0 *B 01 n II i Barka 5.000 11 90 • 1 • 33.000 157 59 5.000 24 91 43.000 19440 ? Lokve 16.000 18 59 52.000 175 54 58.500 182!46.5 28.000 68 97 29.600 105 24 184.100 550 80'» 0 3 Dane 12.000 38 22 . 8.000 16 «4 20.000 55 06 8 4 Divača 5.000 12 40 20.000 86 50 68.000 261 04 9.200 29 68 104.000 538 89 •"1. min '.i s5 21 L.000 938 36 41 5 Dntovlje 8.250 29 50 20.5OO Ti 72 31.000 76 32 37.O0O 141 54 33.601.) 1M2 90 130.360 457 os "O ft Gabrovica 13.800 50 85 7.000 27 46 . ■ • • 11.000 37 72 31.800 116 03 e 0 7 (sod. okraj KomeuJ Gorjansko Veliki Kepen Hrušovica 4.200 16' 80 50.000 196i 28 i 1.000 36 52 4.000 16 45 25.000 81 16 94.200 347 2 1 0 8 . 4.000 18 07 C.uho 25 82 10.000 43 SO n N 9 5.600 24 14 16.000 64! 70 4.000 13 53 5.250 20; 20 5.000 15 35 35.850 137 02 n e 10 11 19 Ivanigrad Kažlje Kobilaglava 36.900 146 55 4.200 • 15 98 7.500 19.000 27j 20 70 06 6.500 12.500 26 42 26 59 8.500 *33 87 13.000 8.500 11.000 40 78 28 36 35 12 27.000 8.500 92.100 94 24 28 36 344 1 7 0 0 n C ■0 13 Kobdil 12.490 49l 33 2.500 10 33 . . . • 14.990 50 60 v 14 Komen 38.400 147 35 22.000 116, 14 1 37.800 154 37 8.000 32 26 11.5IKI 44 76 5.500 17 17 124,10) 512|0a V) 15 Kopriva . 3.400 14| 00 1 • • 1 • 8.000 27 63 5.250 20 20 13.000 38 70 29.650 100 5:! X A I, E T A S K UPAJ Red. 18 8 5 18 8 6 18 8' r 1 18 8 3 2 8 8 9 1 8 9 0 Katasiralna pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- OPOMBA štev. občina deno ne Stroški deno ne Stroški deno ne Stroški 1 deno ne Stroški deno ne Stroški deno ne Stroški deno ne Stroški površje sadike površje sadike površje sadike površje sadike površje sadike povi šje i sadike površje ha sadike ha število gl. |kr. ha število gl. Ikr. ha število gl. jkr.| ha število gl. ikr. ha | število gl. kr. li; število gl- kr. število gl. k«-. Kostanje-(Priv.: 3.000 3.000 * 16 vica |fogie: 10.500 37 12 15.500 64 32 19.700 85 35 t 14.000 52 02 , :>9.7oo 239 41 17 18 Križ m 2.800 13 78 11.300 27 50 H.loo 41 28 Ležeče 5.000 11 90 7.000 41 42 22.000 61 02.5 . 31.000 128 31 16.000 47 37 81.000 290 02.8 , 19 Lipa 43.400 156 11 2(1.600 82 36 21.500 93 60 . , 35.000 135 50 . 120.500 467 57 20 21 Malido) •8.200 29 95 . . . 8.200 29 95 Mauhinja , , . . . 15.5oo 50 47 1 5.500 50 47 22 23 Merče 6.000 27 76 lO.ooo 25 59 16.000 53 3.) Nahrežina 4.000 17 18 , 9.460 42 00 9.500 42 70 22.960 101 88 24 25 26 Pliskovica 9.000 36 20 20.000 83 27 10.000 41 81 11.500 36 79 50.500 i 98 07 Povir 22.000 58 15 13.000 44 46 . lo.ooo 48 78 45.000 151 39 Rodik 10.000 16 60 35.000 66 011 38.-. 1 ha število gl. kr. ha število | gl. i kr. ha število Ri kr. ha število gl- število R-l. ki-. H "* število gl. kr. I I. P O I, I T. OKRAJ: O O R I C A. drevesc 9i. 04 k 1 x, •« J 1'1'iV. < enuce \ Rfgi • • 52.000 128 1)8 . 25.000 48.2oo 90 39 25.000 100.200 * 219 07 2 ] »ornberg . 25.000 73 67 , 24.000 49 no 26.000 50 76 75.000 17:1 43 3 Gabrije (Pviv. (d. o Gorica) Iflptrj . 4.500 10.000 . 2.000 . 2.000 . 18.500 * S * . 17.300 51 68 11.500 42 42 19.) ii m 79 73 47.81 m 173 83 s 4 Gabrije , , . 11.000 46 08 44.500 121 08 55.500 167 16 S i (d. o Ajdovščina) 5 Grgar , 6.000 12 M 6.000 12 84 S l (i Gojače . • 14.000 14.000 * 1 1 7 Loka , ( . . , - 3.000 3.oo0 * ■a o 8 Lokavec , . , 26.000 4 S 7 7 26.000 48 77 , g 9 Miren . . , . 2.000 7 41 2.000 7 11 € 2 10 Opatjeselo a 17.200 49 30 17.700 51 59 18.0110 53 Sp 33.800 141 95 86.700 296 69 a s 11 Osek . , , 9....... 9.000 * 12 Ozljau , . . , . 5.000 5.001 * s i 13 Renče Ravnica 28.000 1(1.000 ■ 20.000 • 13.800 35 8) 15.0IH) 73.001 L3.80I * 35 so g 3 ■■'E M 14 ■•^■n , 1 Pri\: 35.000 9.000 1 1.000 55.001 * g- "S 15 Rifenberg \ Re?i. 15.500 43 84 46i000 188 53 35.000 145 50 48.000 i 86 40 75.0UII 257 23 219.50( 821 50 l: n 16' Rubja . , . 7.000 7...... * ■ 4 -s 17 Šmarje 20.000 49 04 IS.500 41 19 38.501 90 23 ii s 18 St. Miliel . . 6.000 (i.001 * tut 19 st. Tomaž 5.000 16 40 5.001 16 40 09 g 20 Dol TT . » i Priv: ' 10.400 26 92 12.600 4.000 34 36 2.000 • 27.000 2....... 116 20 5o.oo( 8.00! 177 48 * 11* 21 Wtoče [itegi: 25.800 73 24 30.300 81 31 65.900 179 93 122.oo( 334 Is 01 ■;•; Vertovin 22.(..... . 22.001 * II 23 Vito vije '. . . . . , • • . 60.000 . 1 29.400 . 89.401 * j Priv. 28.000 . . 14.500 . II • 76.oo< . . 73.000 • 143:400 . 334.900 . SKUPAJ JRepe. 15.50(1 43 84 141.7(10 4631 34 • 127.100 404 22 179.80C 536 46 , 383.900 1127 23 848.001 ) 2575 09 Vse skupaj 43.500 43| 84 156.200 463 i 34 1 • 203.100 404 ,22 252.80C 536 j 46 527.301 i 1127| 23 1182901 2575 09 ZA I, E T A SKUPAJ Red. i S 8 5 1 8 8 6 1 S 8 7 18 8 8 18 8 J 1 8 9 0 kalastralna pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- pogoz- nasaje- pdgoz- nasaje- llotfOZ- nasaje- OPOMBA štev. občina deno ne Stroški deno ne Stroški deno ne Stroški deno ne Stroški deno ne Stroški deno ne Stroški dene ne Stroški površje sadike površje sad ke il<> površje sadike površje sadike površje sadike poVi šje sadike površje sadike ul. k--. ha število gl. |kr. ha šte\ gl. Ikr. | ha števil) »L |kr. ha število | gl. kr.f ha | število gl. Ur. | In 1 število | gl. kr.l ha | število 111. POI.IT. OKRAJ: GRAOIŠKA. I« ! i? j=l s- i t. ■ f Priv. 'Kegic 1 • ; ; 5.500 • 6.200 22 20 7.200 16.100 90 73 19.400 80 26 12.700 41.700 * 393 19 2 Foljan 13.900 51 43 7.600 43 56 6.200 36 49 15.lil HI 40 50 43.300 171 98 3 Jamlje . 6.750 21 21 17.100 92 23 14.20(1 48 94 38.050 162 38 4 Monfalcone 16.200 56 49 31.050 136 12 32.900 2i2 19 46.300 132 07 126.450 527 47 5 Medjevaoa , . 2.200 7 40 5.500 30 90 4.000 16 50 11.700 54 80 8-0 - 1 6 Redipnglia . . . , 4.650 14 49 3.200 16 73 7.850 31 22 Iti H r, i Priv. Zagraja |„ . 6.800 6.800 * ]!9 |j 7 • , • 14.300 48 36 10.400 27 64 28.700 88 67 31.40(1 68 37 84.snu 233 04 !» i 8 Zdravšina t 1 1.600 40 27 24.900 64 38 22.300 67: 22 44.800 90 72 9:!. 0011 202 59 9 Verni eljan . -= 4.150 20 32 3.400 18 03 5.800 O.KlIH 19 46 1 3 350 57 SI * -fS 2 f Priv. SKUPAJ! 1 Regi. 5.500 • • • • 7.200 • 19.500 .' i t 1 t 56.000 191) 55 97.900 357 32 135.400 643 19 171.500 497 42 460.800 1094 48 Vse skupaj |' . . 1 . • 1 61.500 196 55 1 97.900 3f>7 32 142.600 643 19 | 178.300 497 42 480.:;uu 109 1 48 PODSADBE V S 1 H 3 P O 1,1 T. OKRAJEV it s * -Is ^ T c . (Prit. I. feezana >„„„. (Kegie -----!----- 31 3.980 1058 41 , ----- 358.190 28.000 1372 75 3.000 643.000 14.500 2340 37, 326.460 "76.000 1149 23 -----:— 576-200 73.000 2394 31 • 412.200 143.100 1361 99 3.000 2630030 334.900 9677 * m;.., * II. Gorica L . (Kegie • . - -' 15.500 43 84 ------•— 141.700 5.500 463 34 127.100 404 22 173.800 7.20U 536 46 383.900 6.800 1127 23 S4)S.IHI0 19.5(10 2575 li9 * 0 - 0 m,. III. Gradiška ,jJ".T; . • , • ■ . . 56.000 196 55 . 97.900 76.000 357 32 135.400 ~803T00 891.400 643 19 3573 ~96~ 1 171.500 150.200 " 967.601 497 12 2986 64 460.800 357.11 m 1694 48 m ■.i*!i fPriv. SKUPAJ 1 IRegi. ----- 313.980 H • 28.000 1416 51) ------ 23.000 3000 2 lir, • "19T0T7 ----------- * 63., 10 58 41 3/3.690 840.700 551.460 3938830 13946 i Vse skupaj 313.98(1 10 58 4TI 401. 690 1416 59 863.700 3000 26-J 627.460 1910 77 971.600 3573 1)6 1117.SOI 2986 64 4296230(13948 63., Red. štev. Katastralna občina ZA LETA o OPOMBA 1 8 8 5 18 8 6 18 8 7 18 8 8 1 8 8 9 18 9 0 O /V ( / j 1 ./ pogoz-deno površje ha nasajene sadike Stroški pogoz-deno površje nasajene sadike Stroški pogoz-deno povišje nasajene sadike Stroški pogoz-deno površje nasajene sadike Stroški pogoz-deno površje nasajene sadike Stroški pogoz-deno površje nasajene sadike Stroški pogoz-deno površje nasajene sadike Stroški število gl. |kr. ha število | gl. 1 kr. ha število gl. |kr.| ha število | gl. ; kr. | ha | število | gl. | kr.l ha | število | gl. kr. ha števlo | gl. kr. PONOVITEV (RECAPITMiATION) I. POLIT. OKRAJ: SEŽANA. A. B. XT ( Priv. Aove za- j sadbe \. . pod- ™-SaAbe W: • • . 1 "ooo 6.000 • 29 1*171 6.000 ■ • • • • 1 83 • • 1 2-171 491*950 12.(10(1 1854350 3.000 Ž630030 L5.000 ilsl 380 ■'fi 1089 93.6 * 9.677 06.5| 23767' 001 Sredna cena (brez izr. zas.): za IOOO drevesc 3 gld. 51 s. 16*400 146.000 302 40 51-9« 366.900 11561 109*212 835*400 3.000 3354 • 07*5 125*,,, 963.850 377(1 94-49, 739.800 2911 ■ 32 • 94*440 802.400 2595 20 313.980 1058 11 358.4510 1372 75 1*171 643.000 y.ooo 234037*5 326.460 1 149 576*200 2394 31 , -112.2DO 1361 99 j| ( Pviv. SKUPAJ J IRegi.-. • • • 1*000 51-947 6.000 • • 45 • • • • 94.4,7 1 316.001) 5305' 63 94«0 • 3957 19 2-171 491-960 16 ".lou 459.9801360 s- 725.090 2529 04 109*212 1478.400 5694 125*,.-,, 1290*310 4919 88 214.600 Vse skupaj 16*400 459.980 1360 8lf 52'9i7 731.090 2529 04 116-383 1487.400 569445 j 125*454 J1290.310 4919, 88 94*197 1 316.000 5305 63 94-440 1 214.600 3957 19 || 494-isi 1469 380 23767 00< 11. POMT. OKRAJ: OORICA. A. B. i Priv. .Nove j zasadbe \., . Utagl.: Pod- | sadbe |n . IRegi.: 15.600 125.000 • : * 7 *ooo 47.800 84 12*700 94.000 • 64 12*aoo 88.000 • j • 75'9oo 519.000 • 1 48 40*400 279.301 163*900 137*...... 115:'.. H m 943.731 334.901 848.001 j 2 3 5 5 92 2575 09 .P-i! i!M> iissj . . : • . 28.000 15.500 • 22*100 161.200 14.500 472 22'9oo 160.710 76.000 415 j 23 51*500 354.92C 73.00C 1 76 4l'l(K) 266.900 143.41 K 706 57 1127J 23 43 141.700 46* 34 . 127.100 404 \ 22 . 179.801" 536 lf, 383.900 1 Priv. SKUPAJ J IRegi.: 15.600 125.000 : • 7*ooo 75.800 12*700 108.500 m , 12*300 22'9oo 164.000 | . j . 287.810 | 819: 45 75*9oo 51*500 592.001 534.72C • 7 94 40-4oo 41*ioo 422.700 _ 163-9oo 137.900 1488.001 • • 15.500 43 1 84 22*400 302.900 935 98 1 129 650.800J 1833 HO 1791.730 4931 0] Vse skupaj 15.600 125.000 7*ooo 91.300 43 ! 84 35*ioo 411.400 93E 98 35*2oo 451.810J 819:45 127*400 1126721 i 1297 94 8 1*500 1073500 J 1833 80 301*800 (3279730 4931 01 Red. štev. Kalastialna občina X A Ii E T A i' ;T 7j OPOMBA 1 8 8 5 )ški 1 8 8 6 18 8 7 | 18 8 8 1 18 8 9 1 8 9 ') o ;\ i / . i .) pogoz-deno površje nasajene sadike Strt pogoz-deno površje nasajene sadike Stroški pogoz-l deno 1 površje nasajene sadike Stroški pogoz-deno površje nasajene sadike Stroški pogoz-deno 1 površje nasajene sadike Stroški 1 pogoz-deno površje nasajene sadike Stro ški kr. pogoz-deuo površje ha nasajene sadike Stroški ha število gl kr. ha, število | gl. i kr. 1 ha število gl. !kr.|| ha število , gl. i kr. j ha | število | gl. j kr. || ha število | *1- Števlo | gl. k>-. 111. POI.IT. OKRAJ: GRAIMŠKA. * n \t | H i* 1 fti-J J fs-Sf-i ■ »vtlt Vls82«' i ras A. B. i Priv. Aove za- i sadbe \„ , , 1 Regi.: Pod- ) sadbe j„ . Iliegi. : g.058 15.000 ■ ' • 14.000 . . . 36 55 1.700 12.000 17*759 17*759 n-,,,, _11>>_ 11 J„.) 4.:.-,. 27.000 • ' , 2'ooo 91 81 9-300 67.000 5.500 326 16'350 116.05(1 551 41 136.190 7.200 1419 28 (ii:1, 19 79.900 6.800 171.500 0.,SI III 251.40H 258.200 366 50 56'809 413.140 19.5oo 1=60.800 4I1.50H 873.940 2755 36 L694 48 4449 B4 . 56.000 196 . 97.900 357 :12 135.400 497 4 2 1 Priv. SKUPAJ J (Rdgi.: 3"ojs 16.000 ■ ■ • • 5.500 . • 91 1'700 12.000 * 7.200 271.590 278.790 2062 47 2062 47 863 92 sr,:: 92 4*758 56*800 ■S 0(10 14.000 91 81 9.300 123.000 522 16';,.-,,, 213.950 225.956 908 7)! Vse skupaj 3*05S 15.000 . 2'ooo 14.000 91 j 81 9.:..... 128.500 522 91 18'2.-,0 908 7:; 17*759 61*507 920.1 |u II 19 84 Pods-ulbe in ^ove «»s»s svoje str 599.980 )ške izv< 1 1360 sršene i 81 zas, 61'947 idbe z s; S36.390 idikami, 2664. 69 katere jim 154*783 je komi. 2027300 7153 rija brezplačne 1 34 . 178-ooi podelila. 1968070 6648 239*050 2721510 187-ho 2546300 ore- 857*488 10,699.550 33147 85 04 K temu se štejejo še izvaurediii stroški za: Red. štev. Katastralna občina ZA L, E T A v' /,' JT J) / OPOMBA 1 8 8 5 18 8« ški 1 8 8 7 | 2 8 8 8 18 8 9 ki 1 8 9 0 o /V ( 1 ,i -i pogoz-deno površje ha nasajene sadike Stroški pogoz-deno površje nasajene sadike število Stroi gl. pogoz-deno površje nasajene sadike 1 Stroški | 1 pogoz-deno površje nasajene sadike Stroški pogoz-deno površje nasajene sadike Strož pogoz-deno površje nasajene sadike Stroš ki kr. pogoz-deno površje ha nasajene sadike število Stroški gl. k'-. število gl. |kr. ha. kr. ha število gl. kr.|| ha število | gl. ; kr. ha | število gl- in število | gl. 1 2 3 4 5 6 8 9 10 Kup sadik . . . Privožnine i.t.d. Nasetev 126 kg. želoda (podsadba) Kup semenu- . . Varstvo zasadbe-nih del (izredno) Zalivanje zasadb (izrednih) . . Kole za drevesa (kateri se niso poprej pri doti čilih zasadb računili) . . . Napravo jam (izredno) .... Podporo tretjima strankami za izpeljane zasadile'....... Druga delu . . . • 177 45 7 • 61 06 95 • ■ 200 122 . 10 17 15 00 09 00 40 . 00 • • 41 214 . 260 12 218 50 27 03 67 SO 50 00 • • 571 23 161 02 187 32 234 80 45 00 • • 729 137 134 22 59 55 05 44 69 75 • 180 67 63 58 3 60 • • 1719 (Ki 859 '.12 7 115 10 00 17 -lo 646 nI 35 49 513 (i5 lin 'in 3 (10 Skupaj 230> 62 • • 364 49 797 27 1199 37 • 1083 48 ■ • • 247 85 • • 3923 O.S Prcnesek • • 1360 81 • • 2664 69 • • 7153 34 j • 6648 06 • • 8666 04 (1(154 91 • • 33147 85 Vse skupaj • • 1591 43 • 3029 18 • 7950 61 • • 7847* 43 i • 9749 52 • 6902 76 • • 37070 93