informativni \£jglasilo ravenskih železarji IravimeI v u mm Leto XXXV Ravne na Koroškem, oktober 1998 št. 10 ^Lii Mag. Zoran Lekič, direktor ljubljanske podružnice podjetja BVQl (Burcau Veritas Quality International) je direktorici Energetike Ravne dipl. inž. Mojci Kert-Kos izročil certifikat kakovosti ISO 9001 na slovesnosti, ki je bila 9. oktobra na Rimskem Vrelcu. (Foto: Studio Occpck) <11111IEAI EAE< \(AII ISC 9CC1 TUDI ZA ENEDGETIUC DAVNE Že leta 1993 so na poslovodni konferenci v Slovenskih železarnah sprejeli ukrepe za uresničevanje politike kakovosti v tem železarskem koncernu. V skladu z vizijo, daje celovito obvladovanje kakovosti temeljna strategija sistema, so v naslednjih letih podjetja sistematično preurejala poslovna področja in se prilagajala standardom ISO, izboljševala kakovost izdelkov in storitev, odnose do kupcev in dobaviteljev, pa tudi medsebojne odnose v kolektivih. Mednarodne certifikate kakovosti po standardu ISO 9001 so doslej pridobile vse največje družbe Slovenskih železarn na Ravnah: prvi leta 1992 Metal, leta 1995 Armature Muta, leto zatem Jeklolivarna in lani Noži ter Stroji in tehnološka oprema. Letos se družbam, ki poslujejo po standardih ISO in so uspešno prestale presojo sistema zagotavljanja kakovosti, pridružuje tudi Energetika Ravne. Z njo se število podjetij na Koroškem, ki so certificirana po standardih ISO, povečuje na 16, v Sloveniji pa jih je že okoli 400. r^i s;p ISO 9001 TUDI SIMBOLNI POMEN CERTIFIKATA KAKOVOSTI Direktorica Mojca Kert-Kos je na začetku govora dejala, da ima dogodek prelomni in simbolni pomen. Pomeni namreč spodbudno novico iz regije, od koder sicer prihajajo pesimistična poročila, ki vzbujajo dvome v možnosti koroškega gospodarstva. “Z ogromno voljo in ne brez tveganj smo sc v Energetiki odločili, da se soočimo z izzivi časa. Niti za trenutek nismo pomislili, da nam ne bi uspelo, ali da bi usodno zaostali. Verjeli smo v znanje, v razvoj, in se s pogumom ter z odgovornostjo podali na pot posodobitve, številnih racionalizacij, uvajanj novega proizvodnega in poslovnega duha, katerega cilj sta vse večja kakovost naših storitev ob sočasnem zagotavljanju konkurenčnosti.” V Energetiki Ravne je bila pridobitev certifikata ISO 9001 v zadnjih dveh letih vodilo in spodbuda pri delu. Podjetje se razvija v eno od samostojnih jeder nekdaj enotne železarne, z ostalimi - vse bolj avtonomnimi - železarskimi podjetji pa vzpostavlja partnerski odnos. “V okviru koncerna Slovenske železarne pripada Energetiki Ravne pomembna in v marsikaterem pogledu ključna vloga: zagotavljanje energetskih medijev za potrebe vseh proizvodnih družb na območju bivše Železarne Ravne je odgovorna naloga. Odgovornosti te vloge sc zavedamo vsi zaposleni, saj so od zanesljivosti naših dobav, njihove kvalitete in ekonomičnosti odvisni tudi proizvodni in poslovni rezultati vrste družb.” Direktorica Energetike se ni mogla izogniti ekološkim temam, saj se prav na področju energetike križajo številni interesi. “Na Koroškem, kjer so ponekod pretekle industrijske dejavnosti povzročale okoljska opustošenja ter načele zdravje ljudi, smo za ta vprašanja nemara še bolj občutljivi. Energetika Ravne je zato že doslej in bo tudi v prihodnje sledila prizadevanjem za sanacijo tukajšnjih ekoloških razmer in za njihovo vsestransko izboljšanje. Dokaz za omenjeno okoljsko naravnanost je prava tehnološka revolucija, ki so jo železarske družbe v povezavi z energetsko stroko izpeljale v zadnjih dveh desetletjih: s prehodom od premoga na zemeljski plin so sc pomembno izboljšale delovne in bivalne razmere. Nadaljnji dokaz temelji na dejavnosti komunalne daljinske toplotne oskrbe mesta Ravne.” S pridobitvijo certifikata ISO 9001 so se v Energetiki podali na pot nenehnega izboljševanja kakovosti poslovanja. “Strategija nadaljnjega razvoja naše družbe bo tudi v prihodnje upoštevala soodvisnost energetike z gospodarskim, s prostorskim in socialnim položajem družb na lokaciji železarne Ravne kot tudi zunaj njenih meja. Prednostno bomo vključevali ukrepe in projekte za okolju sprejemljivo in učinkovito oskrbo in rabo energije ter kupcem sprejemljivo cenovno politiko.” VSTOPNICA ZA POSLOVNO ODLIČNOST Maks Vcčko, župan občine Ravne-Prevalje, je povedal, da je v občini že nekaj podjetij, ki imajo potrdila, da izpolnjujejo standarde ISO 9001, vendar pa je Energetika prva takšna družba, ki je hkrati tudi neposredni partner občine. Pohvalil je ekološko osveščenost vodstva in izrazil prepričanje, da bo Energetika Ravne kmalu dobila tudi certifikat 14001. Mag. Zoran Lekič iz BVQI, ki je opravil presojo sistema kakovosti v Energetiki in ji je poleti tudi odobril certifikat, je menil, da je to za vsako podjetje velik dosežek, rezultat dolgoletnega dela, čeprav ga ima vedno več družb. Zdaj je pravzaprav izjema tista, ki certifikata še nima. “Minilo je že več kot 10 let, odkar je izšla serija ISO 9000. To ni ’muha enodnevnica’ ali zgolj administrativni postopek.” V Sloveniji seje prvi ’val’ podjetij, ki so pridobila ta certifikat, pojavil leta 1992; kmalu je sprožil drugi val (posnemovalci), dandanes pa so med kandidati za potrdilo predvsem storitvena podjetja. “Certifikat kakovosti je le vstopnica, začetek poti certificiranja in nadaljnjega prilagajanja kakovosti - do, danes tako opevane, poslovne odličnosti ... Certifikat je tudi obveza, vaših porabnikov je nekaj tisoč”, je izzvenela popotnica direktorja BVQI iz Ljubljane. Čestitkam za pridobljeni certifikat ISO 9001 se pridružuje tudi uredništvo. A. Č. TEŽAVNO LETO ZA SLOVENSKE ŽELEZARJE Zapis z novinarske konference Predsednik uprave Slovenskih železarn dr. Matic Tasič je 10. septembra sklical novinarsko konferenco na Ravnah. Glavna tema je bila sanacija in privatizacija železarskih družb, novinarji pa so dobili tudi informacije o sklepih nadzornega sveta SŽ, ki se je sestal dva dni prej. Na novinarski konferenci so iz Slovenskih železarn sodelovali: Peter Prikeržnik, glavni direktor Metala Ravne, dr. Matic Tasič, predsednik uprave SŽ, in Mojca Kert-Kos, direktorica Energetike Ravne. LANI VEČ KOT 14 MILIJARD IZGUBE N S SŽ je na svoji zadnji seji zaključil obravnavo poslovnih rezultatov koncerna za leto 1997. Za računovodske izkaze vseh družb je namreč izdano revizorsko mnenje brez zadržkov. Člani NS pa so imeli pripombe na lanske poslovne rezultate, saj je nekaj več kot 7.000 zaposlenih pridelalo skoraj 14,7 milijarde SIT celotne izgube (oziroma 7,3 milijarde SIT v poslovnem delu bilance). Tako je celotna izguba v Acroniju znašala 3,35 milijarde SIT, v Metalu (skupaj z Jeklom) 3,2 milijarde SIT, v STO 645 milijonov SIT, v Fipromu 583 milijonov SIT, v Verigi 677 milijonov SIT itd.. Po mnenju NS je slabo poslovanje SŽ posledica neugodnih razmer na svetovnem trgu (pritiski na znižanje prodajnih cen) in neobvladovanja stroškov. Tudi cena električne energije, ki jo plačujejo SŽ, je med naj višjimi v Evropi (to ugotavlja tudi študija Phare), zato je NS zadolžil upravo koncerna, da skuša doseči njeno nižjo ceno oziroma spremembo tarifnega pravilnika, saj se bo s tem povečala konkurenčnost izdelkov SZ. Kot je povedal dr. Tasič, bodo v Metalu in Acroniju predvidoma že oktobra uvedli poskusno kontinuirano proizvodnjo - brez ustavljanja peči (pogoj pa je seveda tudi kontinuirana dobava elektrike, ki je zaradi težav v elektroenergetskem sistemu otežena). TUDI LETOS ODSTOPANJE OD SANACIJSKEGA NAČRTA Od letošnjega januarja do julija so imele SŽ 1,6 milijarde SIT celotne izgube - večino (1,5 milijarde SIT) je je bilo v metalurških družbah. Sedemmesečni rezultat je za 400 milijonov SIT slabši od ciljev iz sanacijskega programa. Po Tasiče-vem mnenju bo slika poslovanja v dveh družbah, kjer so največja odstopanja od načrtov, do konca leta - po izvedenih ukrepih - boljša. Acronijeva izguba namreč znaša 900 milijonov SIT (in je za 350 milijonov SIT večja od predvidene), novo vodstvo pa je že pripravilo nekaj kratkoročnih in dolgoročnih potez za izboljšanje poslovanja. V STO, kjer je bila celotna izguba letos 200 milijonov SIT, pa si prizadevajo za čim več naročil. V Metalu so sicer ustvarili 300 milijonov SIT celotne izgube, a se poslovanje izboljšuje, saj naj bi bil po sanacijskem programu primanjkljaj večji še za 150 milijonov SIT. Izgubo so imeli tudi v Jeklu Štore, v Valjih so poslovali po sanacijskem programu, boljši od v njem predvidenih ciljev so bili v Nožih, Armaturah, Tovilu in Elektrodah, slabši pa v TIO Lesce. Tretjino letošnje izgube so železarske družbe ustvarile v poslovnem delu bilance. V Metalu se, na primer, že lahko pohvalijo s pozitivnim poslovnim delom bilance (30 milijonov SIT), čeprav je bila predvidena izguba (113 milijonov SIT). Predvidevajo, da bodo z različnimi kratkoročnimi ukrepi letos privarčevali okrog 6 milijonov DEM. V STO pa so pričakovali, da jim bo sedemmesečno poslovanje prineslo 100 milijonov SIT dobička, ne pa 3 milijonov SIT izgube. Do konca leta se bodo v SŽ trudili čim bolj približati želenim rezultatom, poudarek pa bo na sanaciji Acronija in STO. PRODAJA NEKATERIH ŽELEZARSKIH DRUŽB NS SŽ je, kot je povedal dr. Tasič, obravnaval tudi ponudbene memorandume za odprodajo poslovnih deležev v nekaterih odvisnih družbah sistema, in sicer v Valjih Štore, Tovilu Ljubljana, Itm Štore in v Armaturah Muta (na prihodnji seji pa bo pregledal tovrstna dokumenta za TIO Lesce in Elektrode Jesenice). O dokončni usodi Armatur se bodo - v skladu z obljubami ministra Dragonja - pogovori med managementom muškega podjetja in koncema še nadaljevali, saj je treba ugotoviti, ali je za to dražbo bolje, če ostane v jedra sistema ali pa se proda. Za nakup Jekla Štore sta prispeli dve resni ponudbi - od švedske Inexe in nemškega Eicherja. Ko bo slednji ponudbo še dopolnil, se bo strokovna komisija za izvedbo razpisa odločila, kdo je najboljši ponudnik, oziroma, ali je treba razpis ponoviti. Svoj predlog bo sporočila vladi. Sicer pa prodaja dražb poteka po uveljavljenem modelu: objavi se mednarodni razpis, pogajalska skupina, ki jo imenuje NS SŽ (potrdi jo tudi vlada), pa v pogovorih s potencialnimi strateškimi kupci oziroma partnerji zagovarja zaščito delovnih mest, investicije, dokapitalizacijo, sodobne ekološke prijeme itd.; skratka za lastnika in zaposlene skuša iztržiti čim več. Po mnenju predsednika uprave SŽ je pri tem večji poudarek kot končni prodajni ceni treba dati zagotovilom o ohranjanju delovnih mest. Končna odločitev o prodaji podjetja pa je v rokah vlade. Dr. Tasič je tudi povedal, da so vse dražbe pooblaščenke že ustanovljene, delovati pa bodo začele v kratkem. Po izpeljani privatizaciji bo dižava le še 50-odstotni lastnik SŽ. 10 odst. lastnine sistema je dižava namenila za pokrivanje certifikatske vrzeli. Eles bo postal lastnik 10 odst. SŽ, v približno enakem deležu bodo udeleženi pidi in dražbe pooblaščenke, manjši delež pa bo pripadel dragim delničarjem. Na kratko še o aktualnih temah: Nedavno se je vodstvo koncema v Metalu dogovorilo o operacionalizaciji prenosa Jeklovih obveznosti na tretjo družbo in o prenosu osnovnih sredstev, s katerimi poteka proizvodnja v Štorah, v Jeklo; prodaja kroning livarne je odvisna od poteka stečajnega postopka Jeklolivame; morebitna reorganizacija v STO pa mora imeti jasno vizijo, ali bi nove oblike pritegnile strateške partneije in zapolnile proizvodne zmogljivosti - če je ni, se pozornost v dražbi od resničnih preusmeri na navidezne probleme. PROTIDAMPINŠKI UKREPI BI OTEŽILI SANACIJO ACRONIJA V začetku avgusta je EUROFER (European Confederation of Iron and Steel Industries) - združenje evropskih proizvajalcev jekla na Evropsko Dr. Matic Tasič: “Nekaterih zunanjih pogojev gospodarjenja ni mogoče spremeniti, zato pa si morajo v družbah prizadevati za zniževanje vseh drugih stroškov, na katere imajo vpliv.” komisijo vložilo pritožbo oziroma prošnjo za uvedbo protidampinškega postopka proti izdelkom jeseniškega Acronija. Nanaša se na ploščato vročo valjano neijavno pločevino v ploščah, širših od 600 mm in debelejših od 4,75 mm ter z vsebnostjo niklja 2,5 odst. in več. Dr. Tasič je povedal, da so bili v SŽ nad to potezo evropskih jeklaijev presenečeni. Sanacijo so namreč zastavili po usmeritvah študije Phare, ki je priporočala finančno prestrukturiranje, zmanjšanje masovne proizvodnje, povečan obseg kakovostnih izdelov, iskanje tržnih niš ipd. Z lansko prodajo 17.000 ton debele lužene pločevine so si v Evropi (predvsem v Avstriji, Franciji in Nemčiji) pridobili 8,6-odstotni tržni delež. Proizvodnja v celoti pokriva stroške; pa tudi letošnje poročilo Pharovih strokovnjakov pravi, da ima Acroni “dobre” cene na svetovnem trgu^ Čeprav naj bi bil protidampinški postopek strokovna zadeva, pa se za njim po mnenju predsednika uprave koncema skriva težnja konkurence za zmanjšanjem tržnega deleža jeseniškega podjetja oziroma za zniževanjem vrednosti družbe. Če se bodo evropski komisaiji odločili za protidampinške ukrepe (za uvedbo postopka so se 16. septembra že, op. A. Č.), na primer za carino, se bo na Jesenicah v tem delu proizvodnega programa namesto dobička pojavila izguba. V vodstvu koncema pravijo, da bi se ob tem zapletu morali država in politika (vlada, ministrstva, združenja, politične stranke itd.) veliko bolj angažirati. Dr. Tasič se ob tem sprašuje še o uspešnosti pogajanj za enakopravno vključevanje Slovenije v Evropsko zvezo. ZELENA LUČ ZA KOGENERACIJO NA RAVNAH NS SŽ je dal soglasje k 7,5 milijona DEM vredni naložbi v kogeneracijo na Ravnah. Predstavila jo je direktorica Energetike Ravne Mojca Keit-Kos, dipl. inž. Kako, poenostavljeno, poteka soproizvodnja električne energije in toplote v plinskih motorjih oziroma generatorskih napravah? Zemeljski plin je osnovno gorivo v motorju in se z naj večjim energetskim izkoristkom pretvarja v električno energijo ter toploto, ki je pravzaprav odpadni produkt in jo je mogoče uporabiti za proizvodnjo vroče pare ali za daljinsko ogrevanje. Kogeneracijska tehnologija, ki jo je v resoluciji o strateški oskrbi in rabi energije v Sloveniji podprla tudi država, Ravnam zelo ustreza, saj tu obstajajo potrebe tako po električni energiji kot toploti, hkrati pa je že zgrajena infiastruktura za priklop naprave na toplovodno in električno omrežje ter je tudi dolgoročno zagotovljen odjem toplotne in električne energije. Izkoristek goriva v tej napravi, ki bo stala v kotlarni, kjer bodo z njo nadomestili del iztrošene opreme, pa je bistveno večji kot pri ločeni proizvodnji elektrike in toplote. Izkoristek goriva v tej najsodobnejši visoko avtomatizirani napravi za energetsko pretvorbo je več kot 82-odstoten, izkoristek goriva za proizvodnjo električne energije pa je več kot 42 odst. V Energetiki so letos na podlagi sklepa skupščine podjetja izpeljali javni razpis za izbiro dobavitelja in financerja projekta. Dobili so 9 ponudb, izmed katerih so, upoštevaje več meril, izbrali avstrijsko podjetje Jenbacher Energie. Le-ta ponuja rešitev s tremi plinskimi moduli s skupno električno močjo 8.100 kW. Po predvidevanjih naj bi postroj deloval v kurilni sezoni in s toplotno energijo ogreval železarno in Ravne. Vsi izračuni, ki sojih v Energetiki naredili (upoštevali so čas obratovanja, cenovna razmerja iz tar ifnih sistemov za prodajo električne energije in nakup zemeljskega plina), kažejo, da bodo rezultati njegovega poslovanja pozitivni. Naložba je torej ekonomsko upravičena. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, s katerim v Energetiki sodelujejo že od začetka tega projekta, je finančnemu ministrstvu že poslalo priporočilo za izdajo državnega jamstva za najem posojil. Vrednost naložbe je 53,5 milijona šilingov. Kakšna bo pogodba z dobaviteljem, pa še ni dorečeno (najem opreme ali nakup opreme s pridržkom lastninske pravice in obročno odplačevanje). Predviden začetek obratovanja kogeneracij ske naprave je v začetku prihodnje kurilne sezone -čez eno leto. Sicer pa je načrtovanje oskrbe s toplotno energijo usklajeno tudi na ravni ravensko-prevaljske občine, saj je njen svet daljinsko ogrevanje potrdil kot ugodno rešitev, ker je na Ravnah izjemno visoka specifična gostota odjema toplotne energije. Tudi Komunalno podjetje Log je v zadnjih dveh letih obnovilo veliko distribucijskih vodov. Andreja Čibron-Kodrin Mojca Kert-Kos: “Cena toplotne energije bo po izvedbi kogeneracije ostala nespremenjena -podražitev daljinskega ogrevanja mesta Ravne ni predvidena.” OSKRBA Z ENERGIJO v avgustu Dobava primarnih energentov in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti sta bili v avgustu nemoteni. Načrt porabe in dejanska poraba zemeljskega plina sta za posamezne družbe prikazana v tabeli. Skupna poraba zemeljskega plina je bila v avgustu za skoraj četrtino večja od predvidene. Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb Železarne Ravne 43,4 m3 in od zunanjih dobaviteljev 15,4 m3 odpadnih emulzij za cepljenje ali skupaj 58,8 m’. Za sežig smo skupno zbrali 15,2 m odpadnega olja, in sicer: 2,2 m3 od železarskih družb ter 13 m’ s cepljenjem emulzij. Od zunanjih dobaviteljev tokrat nismo dobili odpadnega olja. Daljinski sistem ogrevanja Raven bo v kratkem posodobljen. Preventivno vzdrževanje in pregledi ■ Pregledali smo regulacijske in varnostne elemente na metalurških ogrevnih pečeh v Kovačnici in Valjarni. ■ Očistili smo kanalizacijsko omrežje na platoju na severni strani hale Vzmeti, Strojegradnje in Valjev. ■ Na delu trase od vodnjaka I do kisikarne smo zamenjali cevovod pitne vode. ■ Očistili smo toplotne izmenjevalce za hladilni sistem UMP in opravili servis čipalk v sklopu tega hladilnega sistema. ■ Opravili smo redni servis kompresorja za komprimirani zrak GA 250/3 (ki je po vsakih 5.000 obratovalnih urah). ■ Pregledali smo omrežje komprimiranega zraka in ugotovili, daje v družbah nekdanje Železarne Ravne več kot 100 netesnih mest. Z rednimi pregledi in vzdrževanjem v posameznih družbah bi lahko porabo komprimiranega zraka zmanjšali za nekaj odstotkov, s tem pa tudi stroške proizvodnje. Miran Fužir, dipl. inž. Jubilej Komunalnega podjetja LOG in daljinskega ogrevanja V Komunalnem podjetju Log so 18. septembra proslavili 20-letnico delovanja. Podjetje, ki je v lasti občin Mežiške doline in zaposluje okrog 80 delavcev, se ukvarja z zbiranjem, s čiščenjem in z distribucijo vode, z zbiranjem in odvozom odpadkov, z deponiranjem odpadkov in z različnimi načini odstranjevanja le-teh, s kanalizacijo in z delovanjem čistilnih naprav, s pogrebnimi storitvami, z oskrbo s plinastimi gorivi po plinovodni mreži, s splošnimi gradbenimi deli, s projektiranjem in tehničnim svetovanjem in z distribucijo pare ter tople vode. Letos teče tudi 25. leto od uvedbe daljinskega ogrevanja. Vročevodni kotli v Energetiki Ravne (s skupno inštalirano močjo 58 MW) proizvedejo na leto 65 GWh toplote za Ravne in železarno. Dosedanje naložbe so bile namenjene optimizaciji proizvodnje, distribucije in porabe toplotne energije -poudarek pa je bil na avtomatizaciji procesov in posodobitvi opreme za nadzor in varnost obratovanja kotlov. Predvidena je postavitev postroja za sočasno proizvodnjo električne in toplotne energije s tremi plinskimi moduli motor - generator s skupno letno proizvodnjo 35 GWh električne energije in 34 GWh toplotne energije, poraba zemeljskega plina pa bo znašala 9,3 mio Srn’. Obratovati naj bi začel leta 2000. (Iz publikacije: 20 let Komunalnega podjetja LOG.) DRUŽBA PLAN PORABE (Sm3) PORABA (Sm3) INDEKS (%) ENERGETIKA Ravne, d. o. o. 201.140 242.244 120,4 SŽ - METAL Ravne, d. o. o. 1.835.600 2.336.996 127,3 SŽ-STO Ravne, d. o.o. 62.400 49.1 19 78,7 SŽ - A R M ATU RE MUTA Ravne, d. o. o. 28.300 27.481 97,1 SKUPAJ 2.127.440 2.655.840 124,8 EUREST SLOVENIJA V GOSTEH PRI KOROŠCIH Kolektiv podjetja Eurest Slovenija si je za kraj 3. srečanja izbral Ravne. Poleg tukajšnje podružnice jih ima Eurest v Sloveniji še devet - skupaj zaposluje že 360 delavcev. Srečanja, ki je bilo v soboto, 26. septembra, se je udeležilo okrog 120 Eurestovcev. Korošci so jih gostoljubno sprejeli: pred vhodom v železarno so igrali godbeniki, gostitelji so jim razkazali kuhinjo in jedilnico ob valjarni, popeljali sojih na Prežihovino in povabili na kmetijo Ivartnik, kjer so jim kmečke gospodinje predstavile značilne koroške hladne jedi ("šartl”, “štrudl", flancati, žolca, skuta, grumpi, salama itd.). Z Uršlje gore so z Eurestovimi zastavami poleteli jadralni padalci, Damjan Zih pa je goste kratkočasil s petjem. Izkazali so se tudi turistični delavci v Šentanelu Dramska skupina je pripravila kulturni program v narečju in prikaz steljeraje, za zabavo je igral Duo Rožič. V športno-družabnih igrah pa so se najbolje odrezali domačini. Rudi Lesjak, regijski vodja Euresta Slovenijo, je vsem udeležencem srečanja zaželel prijeten dan na Koroškem. Na Ravne je prišel tudi Samo Ivančič, Sadni in črni kruh iz rok mladih generalni direktor Euresta Slovenija. Šentanelcev za dobrodošlico. Za dobro razpoloženje je poskrbel tudi Pihalni orkester železarjev Ravne. A. Č., foto: Studio Ocepek KULTURNE PRIREDITVE V SEPTEMBRU Majda Kotnik-Vcrčko: “S postavitvijo Suhodolčanove spominske sobe želimo znova opozoriti na delež naše pokrajine v slovenski literaturi.” (Foto: Studio Occpck ) • Ob 120-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Ravne na Koroškem se je v začetku septembra zvrstilo več prireditev - od kulturnih omenimo: 14. srečanje gasilskih pevskih zborov Slovenije, svečano akademijo in proslavo. • Na 2. koroški likovni koloniji Teber ’98 so od 8. do 12. 9. sodelovali: Tomaž Gorjup, Črtomir Frelih, Herman Gvardjančič, Zmago Jeraj, Vinko Železnikar, Miran Prodnik, Jože Lašič, Mira Narobe in Mirna Pavlovec. Svoja dela so razstavili v galeriji hotela Club KRNES v Črni na Koroškem. • 11. 9. so v Likovnem salonu na ravenskem gradu odprli meddruštveno filatelistično razstavo. Ob svoji 50-letnici jo je pripravilo Koroško filatelistično društvo Ravne na Koroškem - v sodelovanju s Koroškim muzejem Ravne ter pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Znamke so bile na ogled do 21. 9. • Jesenska srečanja na Prevaljah (od 12. do 20. 9.) so zadovoljila tudi kulture željno občinstvo, ki je lahko prisluhnilo koncertu godbe na pihala; si ogledalo razstavo likovnih del Nika Ignjatiča; se udeležilo koncerta orkestra slovenske policije iz Ljubljane; občudovalo čipke Klekljarskega društva Prevalje, spominke TD Šentanel in zbirko mineralov Franca Krivograda; se zabavalo ob komediji Iščem moža s kulturo srca v izvedbi Kulturnega hrama Moste -Moje gledališče Ljubljana; prisluhnilo predstavitvi romana Modri e, avtorja Matjaža Pikala; namenilo večer za baročno glasbo (nastop mednarodnega koncertnega tria, ki ga sestavljajo Vladimir Hrovat - ustna harmonika, Sofia Ristič - harfa in Paolo Pegoraro -kitara) ali pa preživelo uro ali dve z upokojenci (zabavali sojih plesni pari Koroške, ansambel Vornšek, MePZ DU Prevalje in Folklorna skupina Luka Kramolc Šentanel). • Ustanovni občni zbor Literarnega društva Mežiške doline je bil 21. 9. v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah. Njegov predsednik je postal Mihael Lotrič. • V Koroški osrednji knjižnici Ravne imajo odslej tudi Spominsko sobo Leopolda Suhodolčana. Slavnostna otvoritev (sovpadla je s 70-letnico pisateljevega rojstva) je bila 30. 9. Kulturni program (z naslovom Srečanje s Suhodolčanovimi junaki) so pripravili učenci OŠ Prevalje, pisateljev ustvarjalni opus pa je predstavila ravnateljica knjižnice Majda Kotnik-Verčko. A. Č. MNOŽIČNO SODELOVANJE V KNJIŽNEM KVIZU V Koroški osrednji knjižnici Ravne smo tudi letos organizirali reševanje kviza v Mežiški dolini. Letošnja tema je bila “Oton Župančič in Bela krajina”. V kvizu so sodelovali učenci višje in nižje stopnje z osnovnih šol in enot KOK. Na naš naslov je prispelo 420 pravilnih rešitev. 17. 9. 1998, na tlan zlatih knjig, smo v sodelovanju z OŠ Prevalje pripravili sklepno prireditev z žrebanjem. Istočasno smo na tej šoli praznovali 70-letnico rojstva mladinskega pisatelja, domačina, pobudnika bralne značke in prijatelja otrok Leopolda Suhodolčana. Naslov prireditve je bil “Krojačkov dan”. Na tiskovni konferenci sta založba Karantanija (oziroma njen predstavnik David Tasič) ter Suhodolčanova žena Marija predstavila novo knjigo Leopolda Suhodolčana Koroške pripovedke, Primož Suhodolčan pa svojo novo uspešnico Živalske novice. Med reševalce kviza smo z žrebom razdelili 10 knjižnih daril ter glavno nagrado (udeležba na zaključni prireditvi v Ljubljani 5. oktobra 1998), ki jo je prejela Darja Komar, učenka 8. razreda OŠ Mežica. Darja Molnar, višja knjižničarka ŠPORT DEŽ ONEMOGOČIL VZPON NA KRN 3. letošnji pohod slovenskih železarjev je skazilo slabo vreme. Namesto da bi se 113 pohodnikov (udeležba je bila manjša zaradi slabih vremenskih obetov) 12. septembra povzpelo na Km, so se planinski vodniki in jeseniški organizatoiji v dolini Lepene zaradi nalivov odločili le za obisk Bovca in Kobarida. Tam so si planinci ogledali muzej o grozotah 1. svetovne vojne, v Posočju pa so videli tudi posledice velikonočnega potresa. Udeleženci izleta (30 iz Železarne Jesenice, 31 iz Železarne Ravne, 45 iz Železarne Štore in 3 iz Žične Celje ter 4 iz Tovila Ljubljana) so si pozneje za okrepčilo in draženje izbrali Eijavčevo kočo na Vršiču. Organizacijski odbor z Raven se za pomoč pri izvedbi izleta zahvaljuje SKEI - sindikalni podružnici v železarni in planinskim vodnikom, hvaležen pa je tudi pohodnikom za njihovo dobro voljo. (Po poročilu Francija Telcerja priredila A. Č.) USPEŠNA ŠPORTNA PLEZALKA S šolskim letom se je začel drugi del sezone tekmovanj v športnem plezanju, ki se jih bo udeleževala tudi 12-letna športna plezalka Alpinističnega kluba Ravne na Koroškem Katja Planinc. Katja je letos napredovala v starejšo starostno kategorijo - med mlajše deklice. Na letošnjih tekmah se je uvrščala med pive štiri tekmovalke ter tako obdržala mesto v državni reprezentanci. Katjini rezultati v prvem delu tekem: 5. mesto 24. 4. v Škofji Loki, 3. mesto 23. 5. v Kranju, 4. mesto 30. 5. v Škofji Loki, 17. mesto na neuradnem svetovnem prvenstvu mlajših kategorij oz. na mednarodni tekmi od 25. do 28. 6. v italijanski Ravenni, 3. mesto 11.7., 4. mesto 1. 8. in 2. mesto 30. 8. (zadnje tri tekme so bile v Gozd Martuljku). V letošnjem letu je mlada športna plezalka obiskala tudi številna skalna plezališča doma in v tujini, kjer je do konca avgusta preplezala 89 smeri, od tega 60 na pogled (v prvem poskusu). Na pogled je preplezala naslednje smeri do težavnosti 6c (VII+, VIII-, po UIAA-lestvici), in sicer: v Rovinju Lovorov list (6c), v Bohinjski Beli Zajedo (6a +), v plezališču Graz-Badhvand smer Strada del sole (6a +), v Radljah ob Dravi Odrgnino (6b +), v Kotečniku smer Tom (6b +), v plezališču Ponte san Quirino smeri Sole a rivoli (6a +) in Teresa (6a +). Z rdečo piko (torej več poskusov v isti smeri) pa je letos preplezala tudi smeri, ocenjeni s 7a + (VIII + po UIAA-lestvici): v plezališču Radlje ob Dravi smer Gož (7a +) v 5. poskusu in v Buijakovih pečeh (Topla) smer Šnicl (7a) v 4. poskusu. Smeri te težavnosti v Sloveniji poleg Katje v tej starostni kategoriji pleza le še njena prijateljica iz reprezentance Ana Kosmač iz Žirov. Vse smeri je Katja preplezala ob sprotnem nameščanju varovanja. Dušan Planinc ŠPORT V SEPTEMBRU NOGOMET Od 6. kroga dalje, ko moštvo Korotana vodi novi trener, domačin Toni Tomažič, Prevaljčani niso bili poraženi v prvenstvu 1. lige, vendar pa točkovna bera ni bila v skladu s pričakovanji. Doma so v srečanjih z Rudaijem iz Velenja (1:1) in HIT Gorico (0:0) igralci Korotana kljub boljši igri zamudili priložnost, da zmagajo. Veliko boljšo igro kot v preteklih kolih so Tomažičevi varovanci prikazali predtem v Celju, toda tudi srečanje s Publikumom se je končalo brez zmagovalca (1:1). Zato pa so Korotanovi nogometaši presenetili v Kopru, kjer so po zmagi z 1:0 nad novim prvoligašem osvojili dragocene tri točke. Nogometaši Dravograda uspešno nastopajo v 2. ligi in so uvrščeni prav pri vrhu lestvice. Po 8. krogih so bili drugi, tik za vodilnim Pohoijem iz Ruš, potem ko so nanizali kar šest zmag in dva neodločena izida. V tekmah, ki so jih igrali v zadnjem obdobju, so fantje treneija Marjana Pušnika osvojili kar 13 točk, potem ko so premagali Jadran Šepič in Zagorje v gosteh ter doma Factor Črnuče in Elan iz Novega mesta. Po tekmi v Šmartnem so drugi neodločen rezultat dosegli še v tekmi 6. kroga v Kidričevem. Ljubitelje nogometa na Ravnah pa z rezultati v prvi skupini Mariborske zveze razveseljujejo igralci Fužinarja. Po 7. krogih letošnjega prvenstva so Ravenčani vodili s tremi točkami naskoka pred zasledovalcema Rošnjo Loko in Marjeto. Naši nogometaši doslej še niso bili poraženi in so najresnejši kandidati za naslov prvaka in uvrstitev v 3. slovensko ligo. Doslej so premagali Maijcto (7:0), Kozjak (0:1), Akumulator (0:3), Malečnik (6:1) ter Peco (2:0), neodločeno pa igrali v gosteh z Dogošami (3:3) in doma proti Jakobu (0:0). ODBOJKA V soboto, 10. oktobra, se je s 1. krogom pričelo letošnje državno prvenstvo v vseh treh odbojkarskih ligah. Po spremembi tekmovalnega sistema v enotni 10-članski prvi ligi od koroških klubov nastopajo le odbojkarji Fužinaija, ki si želijo ponoviti lanski uspeh in ciljajo zlasti na naslov državnega prvaka. V 12-članski drugi ligi igrajo odbojkarji Vuzenice in odbojkarice Prevalj. V dveh tretjih ligah, ki imata vsaka po 12 ekip, nastopajo v vzhodni skupini odbojkarji Mislinje, Mežice in druge ekipe Fužinaija ter odbojkarice Dravograda, Mežice in Partizana Črne. Ravenski odbojkarji ostajajo v prvenstvu glavni favoriti, okrepljeni z reprezentantoma Čuturičem iz Izole in Pušnikom iz Maribora, s Kanadčanom Sulatyckim ter z Mlakaijcm in Iglarjem, ki sta predtem igrala v avstrijskih klubih. Najresnejše tekmece za državni naslov bodo imeli "železatji" v mariborskem Stavbarju IGM, Salonitu iz Anhovega ter Pomgradu iz Murske Sobote. V boj za visoka mesta pa lahko posežeta tudi ekipi ljubljanske Olimpije in Bleda, slednji so se okrepili z reprezentantom Rastom Oderlapom. Odbojkarji Fužinarja so v pripravljalnem obdobju odigrali kar nekaj prijateljskih tekem z močnimi nasprotniki, med drugim z odbojkarji Topolšice, Doba iz Avstrije, Vidma iz Italije, Olimpije, Pomgrada in Salzburga. TRIATLON Na letošnjem državnem članskem prvenstvu v kratkem triatlonu, ki je bilo 13. septembra v Murski Soboti, je naslov prvaka osvojil Erih Pečnik s Prevalj, sicer član ljubljanskega kluba Energija. Drugi je bil Grega Hočevar (Novice Extrem), tretji pa Prcvaljčan Mitja Mori. Skupno je nastopilo 108 tekmovalcev in tekmovalk, ki so preplavali 1500 m, prekolesarili 40 km in pretekli 10 km dolgo progo. SAII V sklopu prireditev, posvečenih 750-letnici mesta Ravne, je šahovski klub Fužinar pripravil 3. oktobra velik mednarodni turnir "Ravne open 750". Na turnirju sc je zbralo 85 šahistov iz Slovenije in Hrvaške, med njimi tudi velemojster, štirje mednarodni mojstri in več mojstrov Fidc. Igrali so po švicarskem sistemu, z igralnim tempom 15 minut na šahista. Zmagal je velemojster Mladen Palač iz Zagreba pred mednarodnim mojstrom Janezom Barletom iz Ljubljane in Zagrebčanom Dejanom Zečevičcm. Izkazali so sc tudi domači šahisti. Tako je odlično peto mesto osvojil Branko Špalir, sedmi je bil Danilo Peruš in enajsti Franc Rotovnik. Poleg glavnih denarnih in praktičnih nagrad so podelili nagrade tudi najboljšim v posameznih kategorijah. Od igralcev Fužinarja sta bila priznanja deležna Špalir kot najboljši koroški šahist in prvokategornik Rotovnik. Pohvala za uspešno izvedbo kakovostnega turnirja gre tudi predsedniku ŠK Fužinar Marku Vrečiču in njegovim sodelavcem. Ivo Mlakar METALOV TENIŠKI TURNIR 25. in 26. 9. 1998 smo se delavci Metala na igriščih hotela Rimski vrelec pomerili v spretnostih teniške igre. Zanimivo tekmovanje in prijetno druženje v sončnem vremenu smo utrujeni in zadovoljni z dosežki sklenili v veliki dvorani hotela Rimski vrelec. S podelitvijo priznanj in prehodnega pokala smo potrdili zmagovalce turnirja. Pravzaprav smo bili zmagovalci vsi, ki smo nastopili, saj je bil osnovni cilj -športna aktivnost v družbi sodelavcev - dosežen. V ženski konkurenci jc zmagala Marinka Stanisavič. Takoj za njo sta se uvrstili Barbara Pratneker in Silva Sirk. Čestitamo lahko tudi Jelki Čepin in Gabrijeli Čevnik, ki sta z dobro igro prispevali h kakovosti in k zanimivosti napornega ženskega turnirja. V moški konkurenci smo v kakovostni finalni igri dobili novega nosilca prehodnega pokala. To je postal Miran Stefanovič, ki se je uvrstil pred Matica Tasiča in Tadeja Gaveza. Sistem tekmovanja je zagotavljal več iger tudi tekmovalno manj uspešnim. S pomočjo sponzorjev in donatorjev smo na koncu priredili srečolov; nagrad je bilo dovolj za vse udeležence turnirja. Turnirja ne bi bilo brez glavnih sponzorjev: Metala Ravne, d. o. o., SKEI - podružnice v Železarni Ravne, Zavarovalnice Maribor -podružnice Ravne, Salusa, d. o. o., BTS Company - Ljubljana in mnogih manjših darovalcev ter kolektiva hotela, kjer so dobro poskrbeli za nas. Zmagovalcu Metalovega teniškega turnirja Miran Stefanovič in Marinka Stanisavič (Foto: Gabrijela Čevnik) Vsem se prav lepo zahvaljujemo in vabimo k ponovitvi turnirja prihodnje leto! Rado Šrot TENIS JE PRILJUBLJEN TUDI V OPREMI 14 tenisačev in 2 tenisačici iz Opreme Ravne se jc 18. 9. 1998 pomerilo v zaključnih dvobojih posameznikov na Rimskem Vrelcu. Najboljši so bili: I. Jože Meško, 2. Andrej Hribernik in 3. Marjan Krajnc. V prihodnjem letu nameravajo, kot je povedal organizator Andrej Hribernik, v podjetju izpeljati teniško ligo, k igranju tenisa pa pritegniti še več sodelavcev in sodelavk (njihovi predstavnici sta se na nedavnem turnirju dobro odrezali, saj sta ugnali kar nekaj moških nasprotnikov). A.Č. KADROVSKA GIBANJA V AVGUSTU 31. 8. 1998 jc bilo v železarskih družbah zaposlenih 3.058 delavcev. V zasebnih podjetjih, ki so vključena v pregled kadrovskih gibanj, je avgusta delalo 417 ljudi. DRUŽBA METAL STO NOŽI ARMATURE MUTA OPREMA LOGISTIČNI CENTER ENERGETIKA STAN. PODJETJE ZIP CENTER VZMETI TRANSKOR VOGARD ŠERPA GASILSKI ZAVOD EUREST ŠTEVILO ZAPOSLENIH 1.155 867 187 353 157 152 110 19 58 76 62 79 123 18 59 ZAHVALI Ob smrti našega dobrega očeta in moža Alojza Bajca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se nam pridružili v žalosti na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Danici Praper - Djordjevič za vso medicinsko pomoč, hvala tudi družini Sekavčnik, praporščakom Zveze čebelarjev Mežiške doline, govornikoma iz ZB Ravne in Čebelarskega društva Ravne za ganljive besede slovesa. Hvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred, Pihalnemu orkestru železarjev Ravne ter pevcem. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena in prisrčna hvala. Družina Bajec Ob izgubi mame, bice in prabice Antonije Rebernik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem Vogarda ter Energetike Ravne, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej hvala njenim bližnjim na Tolstem Vrhu in Javorniku, dr. Danici Praper - Djordjevič za zdravniško pomoč, CSD Ravne na Koroškem ter zdravniškemu osebju Doma starostnikov v Črnečah. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred in mašo, pevcem ter Komunalnemu podjetju LOG za pogrebne storitve. Vsi njeni FLUKTUACI JA Sklenitve delovnega razmerja Avgusta so v železarskih družbah sklenili 6 delovnih razmerij: 4 v STO in po I v Metalu ter v ZIP centru. 3 delavci so bili prerazporejeni znotraj koncema, 2 so sprejeli za čas pripravništva, 1 pa je dobil delo za nedoločen čas. Prekinitve delovnega razmerja Avgusta je v železarskih družbah delovno razmerje prekinilo 9 zaposlenih, in sicer po 3 v STO in Logističnem centru ter po 1 v Metalu, Opremi in Energetiki. Vzroki so bili: sporazumna prekinitev delovnega razmerja (2), potek pripravništva (1), disciplinski ukrep (1), razporeditev znotraj koncerna (3) in trajni presežek - odprta brezposelnost (2). Od drugih družb za tovarniško ograjo, za katera spremljamo kadrovska gibanja, je do sprememb prišlo le v Vzmeteh, kjer je enemu delavcu poteklo delovno razmerje za določen čas. Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V SEPTEMBRU 7. 9. 1998 ob 3. uri je v Vzmeteh prišlo do požara na ogrevni peči za vzmetne liste. Požar so z zračno peno pogasili gasilci II. izmene. 13. 9. 1998 ob 7.32 so poklicni gasilci v Metalu (Jeklarna) po močni eksploziji pogasili žarišča požara v obsegu 50 m2. Pregledali so sosednje objekte, odstranili so pločevinaste obloge s cestišča in opeko iz porušenega zidu. Gasilska enota je posredovala še: 11.9. 1998 pri požaru v gozdu nad Čečovjem, 12. 9. 1998 pri požaru suhega dračja in vejevja Ob Suhi. Gasilski zavod Ravne Direktor: Branko Čas, dipl. inž. Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije so prispevali: Fotostudio Ocepek, Gabrijela Čevnik in uredništvo. Tel.: 0602 21-131, urednica 6305, tajništvo 6753. Tisk: ZIP center, d. o. o.. Koroška 14, Ravne na Koroškem. Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/128-92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 39 Nagradna križanka št. 38 - rešitev VODORAVNO: KOLI BAR, KOPA, RJAVINA, VLAK, ENKA, TN, AJDA, Dl, NIAGARA, ICA, GN, OTROK, TARA, TO, KRA, KLOAKA, AIR, LITER, ALB, NA, ILI, AS, KANON, PIKADOR, TAKT, ARAUALI, ALOA. Izžrebani reševalci, ki prejmejo nagrade ZIP CENTRA, so: ■ BARBARA GODEC, ŠŽ - METAL RAVNE, d. o. o. ■ MILENKO KOBAL, ENERGETIKA Ravne, d. o, o. ■ ALOJZ NAGLIČ, SŽ - STO RAVNE, d. o. o. Nagradna križanka št 39: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 29. 10. 1998 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. *. ;v* SLOV. NOVINAR ČUČEK RIMSKA LJ11 IH JANA SESTANEK EMIL BRUNNER PRIRODA IKO STVARNIK SVETA PRI EGIPČANIH ORANJE NAPRAVE ZA ODKRIVANJE KOV. PREDMETOV DELAVEC V OPEKARNI SLOVENSK OTROŠKI JUNAK DOLGO- REPA PAPIGA LETNI ČAS SVATBA P ENOCELIČNA PRAŽI VAL AMERIŠKI LOVEC MORSKA PTICA T NAJVEČJA PTICA RIBONU- KLEINSKA KISLINA PAPIRNATO POKRIVALO N A VOLNENA ODEJA ZNAK ZA ENAKO J RIMSKA PROVINCA ANGLEŠKA Pl OŠ( INSKA MERA PREDLOG REKA V' ANGLIJI 0 DOMAČA PERNATA ŽIVAL ff LOVEC NA SIPE SOZVOČJE IONOV BARVA IGR. KART R JOŽE RODIČ DEL PREBAV- NEGA TRAKTA ELEMENT HOJE REKA V VELENJU KRAJ PRI REKI LAHEN VETRIČ ŽIVALI POD ZEMLJO ULOV K T 25. IN 12. ČRKA SNOV KRAJ PRI OPATIJI FRANC. PL. STOPNJA GROBO DOMAČE SUKNO A R EOVARNA NA PREVALJAH IGRALKA GARDNER DRAGOCEN KELIH FRAN... MEŠKO KALCIJ S PREBI- VALEC ARABIJE HRIB PRI BEOGRADU A RAJKO DOLINŠEK IME KAREN INE IGRA S KARTAMI T Za tri izžrebane reševalce tokratne križanke smo v uredništvu pripravili knjižne nagrade. Dobili bodo knjigo Janeza Mrdavšiča SKOZI SOTESKE. Ime in priimek: ..... Podjetje oz. naslov: