Ljubezen in sovraštvo
(foiest.       PiSt Josip Bekš.)
Vlll.
Brfoncclj je izročii gospodarstvo za čas svoje odsotnosti najzaneslji-vejšemu hlapcu Jožetu. Kovaček je odložil dreto, popihal prah s črevljarske mizice. tcr jo postavil na peč. Tine je pa poklical k bolni materi Možgančkar-jcvo Mcto. da hi ji stregla.
,Le dobro jim postrezi in pazi nanje. Ti žc povrnem". ji je zabiCaval.
,Brez skrhi bodi; če do zdaj niso umrli. tačas tudi ne bodo."
Skrivaj. da ni zapazila mati, je vzel iz tniznicc njeno sliko ter jo spravil. Ko jc bila njegova mati še zdrava in šla nekoč ž njim v meslo »a semenj. jo je popiosil Tine, naj se dasta slikati, feš: nobenega spomina ne bom imel, ko mi umrjete. Oolovo se mati, ki jc Ijubila Tineta. ni mogla braniti srčni želji sinovi. A zdaj? Kdo mu jc bil porok. da jo najde ob povratku še živof Da ji more stisniti z riasrneiiom roko. da ji more šepetriiti v tihi sreči: BMati, rešeni ste!" Kdo mu je porok?
,Mati, ostanitc vsaj laki, kot ste, ali pa se pozdravite popolnoma, le umreti mi nc smctc!" ji je vroče govoril ob slovesu. Hudo mu jc bilo. Z levico si je otiral solze, ki so mu polzele po licu. z desnico pa je pobožal velo lice materino.
nMislim, da tc Se pričakam! Tine. pazi nase, da se kaj hudega ne pripcti. Pa oni-lc molek vzemi s seboj: svetinjica je bila blagoslovljena v Rimu od samega svctega očcta. Moli rad. pa spomni se tudi Cez dan veC-krat svojc matcre. ki komaj pričakuje, da se ji skoro povrneš v Ijubeče naročje!" _^       In stisnil ji je roko in šel. Po srcčo ali nesreCo — kdo ve?
W                                   '   *   "
,Pofasi, Tine, potasi! Glej ga jflej, fanla! Od ljjličarja se nič ne po-sloviš? Daj no vsaj roko, kako si čuden". tako je upil pod otovorjenim bremenom lgličar in sc opiral na težko okovano palico.
,,Papojdcva skupaj. oče — do Brlonclja skupaj", odvrneTine, vzdramljcn v svojem razmiSljevanju.
,,Samo do Brtonclja? Kaj meniš. da naprej nc znam? Da naprcj ne morem? Kdo ve, na konec sveta, čc je treba. Ej Tine. da hi gledal ti tistc kraje. ki jih je že videl Igličar."
BKaj pa na po( si kaj vzcl seboj? Denarja — (ežko!"
„1 nekaj obleke imam pa par klobas — to je moja popotnica. Denarja ne potrebujem, saj bodo zame skrbeli stric!"
,.Tudi to že! Olej spaka. pa jc res dober ta Brtoncelj. Na, lole vzemi pa vseeno od lgličarja. lmel sem te vedno rad! Meni ne manjka — jaz nisem tako zapuščen. Kadar boš v sliski, ti bo prav prišlo." In stisnil mu jc v pest nekaj papirnatega.                                                                                   J
„1, saj bi ne bilo treba, oCe, stric — — —«—i^^^^BM^M^^BH
,,Le vzemi, pa tiho bodi; Vedno si bil pošten dečko, pa mater imaš rad; Bog nikoli ne zapusti tacegfa človeka.'"
,,Bog vam povrni, oče! Pa zakaj ste mi dali? Ali mislite. da bom pri stricu slradal?
,,Nič ne rečem. — Pa včasih ie tako pride. da Clovek potrebuje. ko nima", odgovori Igličar ter pogleda Tinetu v oti. — Prcd Brtoncljevo hi5o je slalo mnogo Ijudij, ki so radovedno zijali, kdaj se prikaže Brtoncelj. Jože je že zapregel konjiča. iskrega in čilega, pred lcp voziček, ter čakal na odhod.
..Vidite oče, me že prfCakujejo. Z Bogom, pa se oglasik- večkrat kaj pri moji materi", reče Tine iglifarju ter mu v slovo slisne roko.
,.Ne vem, kako bo šlo. — Sicer pa Bog s teboj, kakor je s starim lgličarjem."
,,Le brž, le brž — kaj bi CenCal! Moral bi biti prvi. pa je zadnji. Saj pravim, mladina je. da se Bogu usmili". klical je KovaCek Tineta. pre-miSljujoCega zadnje besede IgHCarjeve „— kakor jc vedno s starim Igli-iarjem" —
Med tem prisope tudi Brtoncelj s kovčegom, in vsi trije sedejo v voz.
Ljudje so vpili za odhajajofimi in jim klicali pozdrav. Marsikateri Brtoncljev dolžnik pa je na tiln-m želel in sklepal roke, da bi mari trdi skopuh ostal kod drugje.
Jerovčev Štefan pa se je zmislil na tovariša Tineta, ki je bil cnaki? starosti (er vzdihnil: .,Zdi se mi, da se je zapisal vragu. Kaj se lioče? Revščina pa bolezen — —"
Igličar je korakal nekako zamiSljen svojo pol. sicer vedro čelo jc po-tegnil v globoke gube ter godmjal sam s seboj.
,,Škoda fanta! Jaz temu Brtonclju Cisto nič ne zaupam. Hudnik vedi, da ga je tako hitro pregovaril. NiC prida!"                                     (Dalje prfli.i