PRISPEVAJMO vsi za partizanski spomenik v Železni Kapli GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE letnik v DUNAJ, V SOBOTO, 18. III. 1950 ŠTEV. 21 (294) Narodno-osvobodilna borba nalv nam bo kažipot v vsem našem delu Prinašamo nadaljnje izvlečke iz političnega referata tovarišice Mire Prušnikove na Pokrajinskem zboru Antifašistične fronte žena. Vse svojo silo moramo založiti za le, da odpremo vsem politično iše manj razgledanim ženam in materam oči in jim pokažemo j travo pol — pot naše vseljudske Demokratične fronto delovnega ljudstva. Slovenski narod na Koroškem bomo '»branili le, če bomo neomajno šli pot, ki jo je nam začrtala narodnoosvobodilna borba, če bomo enotni 'n imeli zaupanje v svoje lastne sile. Naša borba in vse naše delo mora bili danes usmerjeno predvsem proti germanizaciji naše zemlje, proti potujčevanju naše mladine. Tu pa je treba vztrajnosti in odločnosti, biti moramo pripravljene tudi na žrtve. Saj vsi vemo, da so si v "dnosu do našega naroda vse av-slrij. stranke popolnoma edine.()VP, SPd in Vdl prihajajo v odkrit napad na nas in nage najosnovnejše [travice----v zadnjem času na nag slovenski materni jezik. KPOe pa Usmerja svoje delo na razbijanje enotnosti koroških Slovencev zlasti •s tem, da goji mržnjo do nage matične države FLR Jugoslavije. Na niesto, da bi voditelji KPA prikazovali nago matično državo takšno, hakrgna je, zlasti, da bi si jo jemali yn zgled, s čemer bi avstrijskemu delovnemu ljudstvu gotovo mnogo koristili, pa o njej širijo laži in jo blatijo. S tem in z vso svojo inform-birojevsko politiko nujno povzroča- Kakor smo že omenili, so se delegati na Pokrajinskem zboru Demokratične fronte delovnega ljudstva spomnili na nagega Prežihovega Vo-ranca, ki je nas konec meseca februarja za vedno zapustil. Po referatu tov. dr. Mirta Zvviltra, ki je "risal življenje in delo velikega pisatelja Voranea, so delegati počastili njegov spomin z enominutnim "mikom. Tudi nage žene, ko so imele 5. niarca svoj zbor, so počastile spomin nagega nesmrtnega Voranea. Tov. Milena Groblacherjeva je v svojem slavnostnem govoru med drugim dejala: ,,Mnogo nam je dal nesmrtni Vohune, toda ge več nam je hotel povedali. Vendar je bila kal bolezni močnejša. gel je od nas. Zapustil uain je neminljiv zaklad, ki ga bomo branili in zapustili rodovom, ki prir dejo za nami. Nam koroškim Slovencem, za ka-tere je toliko čutil, bo ostal v trajnem spominu. “ Na svoji konferenci dne 2. februarja so žene Slovenske Koroške poslale Prežihovemu Vorancu pozdrave in mu želele čimprejšnje okrevanje. Odpisal jim je, toda sam ni vedel, da bo čez tri dni umrl »n "dgel za vedno od nas. Poslušajmo, kaj pravi nag Vo-ranc v svojem zadnjem pismu svo- jo pasivnost avstrijskega delovnega ljudstva, ki — kakor seve tudi ,,vo-tiitelji“ KPA sami — čaka na ,,odrešenje “, na mesto, da bi stopilo v odločno borbo za boljše življenjske pogoje. Jugoslovanski narodi pod vodstvom tovariša Tita nikakor ne čakajo, kdaj jim bodo dani boljši objektivni pogoji zn izgradnjo socializma. S tem, ko gradijo nove tovarr nove mostove in železniške pri ko ustanavljajo zadruge itd. si dneva v dan bližje času, ko jim o,/ šlo bolje. Ob zaključku bi poudarila še to: Matična država naj nam je in bo v vseh ozirih zgled, žene in matere FLRJ imajo iste želje in cilje kakor V nadaljevanju svojega organizacijskega poročila na zboru AFŽ je tov. Milena Groblacherjeva, govoreč o vzgoji mladine, mrd drugim dejala: Eno najkonkretnejgib del na področju vzgoje mladine je delo z nagimi najmlajišimi — s pionirji. Že na lanskem zboru smo o tem mnogo govorile, vendar so se žene le v nekaterih krajih začele baviti s tem vprašanjem. Kjer pa so k temu pristopile, so povsodi žele uspehe. Pionirske skupine so se naučile mnogo iger, drugih prizorov, pesmi in imele kar lepe prireditve. Zato bo naga naloga, da bomo v vsaki vasi za- jim nesvobodnim bratom in sestram na Slovenskem Koroškem: ,,Vage cenjeno pismo z dne 2. 2. 1950 sem prejel in se Vam zanj lepo zahvaljujem. Izredno se veselim, da se tudi Korošice zanimajo zu mojo usodo, enako se tudi jaz zanimam za usodo naprednih Korošic in jim želim veliko uspeha pri njihovih (delili za združitev koroške Slovenije, ki je doprinesla ž‘‘- (oliko žrtev, z domovino Jugoslavijo. Nikar se ne udajajte kakšni malodušnosti, čeprav trenutno niste dosegle, kar ste želele. Prišel bo čas, ko bodo te ovire padle in ko bomo vsi skupaj lahko zaklicali ,,Živela Slovenska Koroška11! Meni sr zdravje vrača in kmalu bom spet sposoben, da bom lahko storil kaj koristnega za dosego tega cilja. “ — Žal ni bilo tako, kakor je naš Vorane v svojem zadnjem pismu mislil in želel. Toda, čeprav ne more več storiti ,,kaj koristnega za dosego tega cilja11 — kakor pravi — je za nas že mnogo storil, za kar mu moramo biti hvaležni in ga ohraniti v trajnem spominu. Njega sicer ni več med nami, njegova ideja in njegovo delo pa bo ostalo med nami ^ za vse čase. matere in žene na Slovenskem Koroškem, to je, priboriti pravično in srečno življenje sebi in svojim otrokom. Nage sestre v svobodni domovini naj nam bodo zgled v vsem, v požrtvovalnosti in politični razgledanosti, ki si jo bomo prisvojile tudi me, č" bomo izkoristile vsako prosto minuto za čitanje nage slovenske literature. V vsem našem nadaljnjem delu nuj nam bo kažipot naga narodnoosvobodilna borba in lahko bomo premostile vse zapreke in težave, na katere bomo naletele v nagi borbi za ohranitev slovenskega naroda na Korogkem, v borbi za lepgo bodočnost nas gena in vsega našega ljudstva. čele delati s pionirji, zakaj to je res potrebno m važno. S tem obvarujemo naše najmlajše pred kvarnimi vplivi ceste in slabe družbe in jih v pionirski organizaciji, kjer so pod stalnim nadzorstvom, vzgajamo v samostojne in zavedne člane naše narodne družine. Bodočnost nage mladine je in mora biti naga skrb, da bo res taka kot jo mi hočemo, kol jo želimo mladini in sebi. Vso pomoč delovni ženi na vasi Nikakor ne smemo prezreti tudi naše delovne žene na vasi. Danes, kakor vsi vemo, je na kmetih pomanjkanje delovne sile. Kmet nima več stalnih delavcev, za obdelovanje svojega polja. To pa občuti pred-sem žena, ki mora nositi ge težja bremena. Zato — kjer je to mogoče — naj odbori AFŽ organizirajo v poletnem času skupine žena in mladine, da s prostovoljnim delom pomagajo tistim družinam, ki nimajo dosti ljudi za delo. To vzemimo na današnjem zboru za sklep, ker bomo s tem nagemu človeku na vasi mnogo koristile in pristopile k praktičnemu kovanju enotnosti in Skupnosti na vasi. Ponekod so žene to že začele izvajati in žele kar lepe uspehe. Izobrazba naših žena - važna naloga AFŽ Ko je omenila vsakovrstno pomoč nagim ženam in materam v bolezni, ob porodu in drugih priložnostih, za kar morajo skrbeti vse organizacije AFŽ, je poudarila pomen in važnost nage literature. Predvsem je omenila revijo ,,Kmečka žena“ — prav tako seve vse nage časopise in knjige — s katere vsebino se mora seznaniti sleherna žena na vasi. Posebej je omenila skupno čitanje in diskutiranje, ker je to najboljša priložnost strokovne in politične izobrazbe naših žena. Omenila je tudi oskrbo partizanskih grobov, kar je posebna naloga organizacij AFŽ. Organizirali pa naj bi se tudi izleti k nagim partizanskim in drugim spomenikom — Ve- (Konec na 5. strani) Prežihov Vorane: -Nikdar se ne udajajte kakšni malodušnosti.. Bodočnost mladine je in mora biti naša skrb Številke jasno govorijo za enotnost V primeri z jesenskimi volitvami v deželni zbor je bilo zanimanje za občinske volitve na Korogkem mnogo manjše. Bočim se je prvih udeležilo nad 92 odstotkov vseh volivcih upravičencev, je znašala tokrat udeležba samo 80 odsfotkov. Blizu 45.000 volivcev se volitev ni udeležilo in je vsaki 5. volivec ostal raje doma. Jeseni je z oglušujočo zastraševalno propagando, ki so jo podprli celo škofje z okrožnicami in pastirskimi pismi, uspelo zaslepiti široke množice kmečkih in delavskih ljudi, da so znova omogočili vladnim strankam nadaljevanje svoje stare protiljudske politike, do-čim so se nepoboljšljivi elementi, ki so prestali zlom tisočletnega fiih-rerjevega rajha, lahko spet svobodno združili v svoji novonacistični stranki ,,neodvisnih11. Informbiro-jevci pa že v jeseni niso mogli s svojimi bednimi številkami prikriti poraznih sadov svoje zavožene agen-lurske politike. Medtem je minilo samo pet mesecev. Zadostovali so, da na Koroškem nad 31.000 volivcev ni več glasovalo za stranke, ki izrabljajo njihovo zaupanje. Najvsčji poruz so doživeli gospodje v OeVP, ki so zgubili 15.778 glasov, t. j. celo četrtino svojih volivcev, deloma v prid nacističnemu VdlJ. Kljub temu pa je tudi ta zgubil 8.685 ali nad eno petino svojih jesenskih glasov. SPOe je zgubila 4740 glasov, komunisti in Scharfovci v tako imenovanem levem bloku pa so vsled svoje koinin-formistične politike zaigrali od svojih jesenskih 6917 znova 1876, t. j. več kakor četrtino glasov. To je bežna slika, ki so jo pokazale občinske volitve na Korogkem v celoti. Slovensko ljudstvo pa v prvi vrsti zanimajo izidi volitev v občinah na področju Slovenske Koroške. Tu je DFDL v 16 občinah uspelo premagati od zunaj vnegeno razcepljenost narodno zavednih ljudi in znova ustvariti enotnost. Trud je v teh občinah rodil nadvse razveseljive in zelo koristne rezultate. 2351 glasov, oddanih za te. enotne liste, je preseglo število glasov, ki so bili oddani jeseni za DFDL in KLS. Enotnost je’ bila tod privlačna sila tudi za mnoge, ki so jeseni ostali doma ali pa dali svoje glasove nem-gko-govinističnim strankam. DFDL se je ge v nadaljnjih občinah trudila za združevanje in enotne kandidatne liste. V 8 izmed teh občin so ljudje hoteli enotnost in so v tem smislu sestavili kandidatne liste. Zunanji vpliv in slepa ozkosrčnost pa je povzročila, da enotnost ni prišla do izraza tudi v nazivih teh kandidatnih list, temveč jim je bila ošiljena kompromitirana firma KLS. V interesu strnitve vseh narodno zavednih volivcev pa je gla DFDL mimo tega strankarskega videza in podprla tudi te po kandidatnem sestavu enotne liste. Kljub temu pa so dosegle številke v teh občinah jasno pokazale, da se del volivcev ni mogel sprijazniti s strankarsko KLS-ovsko firmo. V vseh 8 občinah je bilo oddanih za enotnost s strankarskim madežem samo 1675 glasov, dočim jih je bilo jeseni za DFDL in KLS 1857. Ta številka pa bi bila lahko presežena, č« hi tudi v teh občinah dobila enotnost krajevnim prilikam primeren zunanji iz- raz. Enotnost v občinah ob Vrbskem jezeru je to nazorno pokazala. V štirih občinah, kjer so zaupniki KLS šli slepo svojo pot ne oziraje se na člane DFDL, pa so liste KLS doživele izrazite izgube. V teh občinah KLS daleč ni dosegla niti svojih jesenskih številk. V celoti je šh> samo v teli štirih občinah v zgubo najmanj 123 glasov. Posebnega obsojenja vredno pa je bilo zadržanje nekaterih krajevnih predstavnikov KLS v občinah Sele, Slovenji Plajberk in Bela, kjer so odklonili enotno kandidaturo na listali kmetov in delavcev in v kmeč-ko-delavski enotnosti ter proti tem listam postavili svoje izrazito strankarske liste in s tem odbili 106 glasov pelo v vrstah svojih lastnih jesenskih volivcev. V celoti je bilo torej na ozemlju Slovenske Koroške v 32 občinah vloženih 35 slovenskih kandidatnih list. V teh občinah je pri jesenskih volitvah bilo oddanih za DFDL 1765, za KLS 3485 glasov. Pri sedanjih občinskih volitvah pa je DFDL uspelo mobilizirati za enotnost v 19 občinah 2529 volivcev, dočim so liste z nazivom KLS v 16 občinah dosegle samo 2300 glasov, pri čemer je treba upoštevati še to, da so v polovici teh občin kljub strankarskemu nazivu enotnih kandidatnih list zastavili predvsem tudi frontovci vse svoje sile za čim večji uspeh. Ne glede na to je iz zgornjih številk razvidno, da je vpliv DFDL narasel za 43 odstotkov. Vpliv KLS pa je padel za 34 odstotkov. V občinah, kjer je DFDL ustvarila enotnost, je bilo za enotne kandidatne liste oddanih 39 glasov več kakor pa v jeseni za DFDL in KLS. V občinah pa, kjer so bile vložene liste z imenom KLS, je bilo za te liste oddanih 460 glasov manj 'kakor v jeseni za DFDL in KLS. Iz tega sledi, da nosi za to zgubo slovenskih glasov v navedenih 16 občinah vso odgovornost vodstvo KLS, kateremu so bili tudi tokrat strankarski interesi važnejši kakor pa nacionalne potrebe in koristi slovenskega ljudstva. Za razpoloženje prebivalstva v 32 občinah, kjer so bile vložene slovenske liste, je značilno, da so skoraj vse Slovencem sovražne stranke utrpele občutne izgube. Posebno se ljudstvo odmika od OeVP, ki je v teli občinah zgubila 1723 glasov, t. j. nad 21 odstotkov. SPOe je nazadovala za 1000 glasov ali 8 odstotkov. KPA pa je vsled svoje klevetniške gonje proti jugoslovanskim narodom z zgubo 339 glasov znova padla za 30 odstotkov in je samo v štirih občinah dosegla po en mandat. V nasprotju s celotno Koroško pa se je v 30 občinah okrepil nacistični VdU za 118 glasov, za 4 odstotke, kar je nedvomno posledica šovinistične politike vladajočih strank, ki so se posebno v vprašanju slovenskega pouka in dvojezičnih šol spustile v tekmovanje z nacisti, ki ga tudi KPA z molkom odobrava. V takem položaju je v teh občinah narodno zavednim slovenskim volivcem uspelo, v. primeru z jesenskimi volitvami utrditi svoje postojanke. Delež zavednih slovenskih volivcev v sorazmerju do ostalih strank se je povišal za nad pol odstotka na 17.8 odstotkov, če ne bi bila s strani vodstva KLS forsirana škodljiva strankarska politika in če bi biii vsi, ki o sebi trdijo, da so Slovenci, imeli pred očmi samo potrebo enotnosti in združevanja vseh slovenskih delovnih ljudi in se za to enotnost tako založili in potrudili, kakor se je DFDL in njeni člani, tedaj bi bili rezultati brez dvoma še boljši. Sleherni Slovenec naj se tudi v bodoče še bolj kot doslej zaveda, da je za ohranitev slovenskega naroda na Koroškem potrebno ge naprej graditi in utrjevati enotnost, ki jo nakazuje DFDL. V kolikor še pri občinskih volitvah ni prišla povsod do izraza, bo to še bolj nujno pri bodočih volitvah v kmetijsko zbornico, številke občinskih volitev jasno govorijo proti razcepljenosti in za strnitev v trdno enotnost vseh koroških Slovencev. Uspehi jugoslovanskih smučarjev na Koroškem Že minulo soboto smo v našem listu na kratko omenili VI. mednarodne tekme v smučarskih skokih na skakalnici na Sojnici pri deloven, kjer so naši bratje Jugoslovani dosegli krasen uspeh in spet enkrat pokazali, kaj znajo. Danes o tem nekaj več, kar bo vse naše bralce gotovo zanimalo. Ko so nas v začetku februarja za nekaj dni obiskali jugoslovanski Bocksteinu, kakor vemo, zasedel prvo mesto. Ostali pa so biii: Ivo Razboršek, Albin Adlešič, France Pribošek in Marjan Gašperšič- Pa tudi z njimi smo v tem kratkem času, ko so bili na Koroškem, postali prav dobri prijatelji. Da so jugoslovanski skakalci resni tekmeci za prva mesta, je bilo videti že na treningu v soboto, posebno pa v nedeljo na tekmah. Jugoslovanski skakalci: od leve na desno: Gašperšič, Razboršek, 1’ribošek, Pavlin, Adlešič, Finžgar in d pisnik „Poleta“ Igor Sentjurc skakalci in smučarji, ki so se vračali s skakalnih in smučarskih tekem v Bocksteinu in Badgasteinu na Sol-nograškem, so nam ob slovesu zagotovili. da to zimo še enkrat pridejo in sicer 5. marca na4ekme v Celovcu. In res so prišli, k,ar je nas vse izredno razveselilo. Saj se tudi koroški Slovenci radujemo nad uspehi, ki jih dosežejo bratski jugoslovanski športniki v inozemstvu. Od naših starih znancev, ki so bili tukaj v februarju, sla tokrat prišla samo dva: vodja skupine, podpredsednik Smučarske zveze Slovenije tov. dr. Franjo Pavlin in Rudi Finžgar, ki jo v Jugoslovansko zmagovalno moštvo — od leve na desuo: Razboršek, Gašperšič, Priboršek Vsakemu skakalcu so bili dovoljeni trije skoki, čeprav so imeli jugoslovanski skakalci krasen stil in tehniko skakanja, iu so kar tako plavali po zraku, kar je priznal in občudoval sleherni gledalec, posebno pa še vsi sodniki, v prvi in drugi seriji niso dosegli ravno najdaljših skokov. V tretji seriji pa — v vsaki seriji so skakalci vzeli daljši zalet — so nedvomno obvladali položaj. Do Finžgarja, ki je skočil na petindvaj- Zmagovalec Gašperšič setem mestu, je dosegel najdaljši skok Korošec Kostner 50,5 m. Finžgar je imel sicer smolo in je padel, toda skočil je 1 meter dalje — 51,5 m. Za njim je dosegel isto daljino še Korošec Baumgartner. Potem pa je na štiriintridesetem mestu v krasno vzravnanem letu prijadral Gašperšič i» skočil najdaljši skok v konkurenci — 55 metrov. S tem svojim izbornim skokom se je plasiral na prvo mesto. Te daljine v Enotnost je koristila Za enotne, nestrankarske kandi- slednjih občinah oddanih pri občin-datne liste, ki so nastale na pobudo škili volitvah 252 glasov več kakor Demokratične fronte, je bilo v na- pa jeseni skupno za DFDL in KLS. Neenotnost pri jesenskih voli vali Enotnost pri občinskih volitvah Občina DFDL KLS skupno Enotna lista prirastek glasov Bekštajn 159 203 362 399 37 Bilčovs 70 65 135 155 20 Ledenice 20 90 110 120 10 Lipa 11 21 32 42 10 Loga ves 97 83 180 236 56 Škocijan 54 200 254 304 50 Škofiče 98 74 172 215 43 Št. Peter n. V. 34 25 59 63 4 Zgornja vesea 54 30 84 106 22 Skupno: 597 791 1388 1640 252 Strankarstvo je škodovalo V sledečih občinah, kjer so šli na- volitve, so kandidatne liste dobile rodno zavedni Slovenci pod stran- 351 glasov manj kakor pa jeseni karskim imenom KLS na občinske DFDL in KLS skupaj. Neenotnost pri jesenskih volitvah Strankarstvo pri občinskih volitvah Občina DFDL Bistrica p. Plib. 89 Bistrica v. R. 37 Blato 95' Galicija 13 Libuče 42 Ruda 9 Šmarjeta v. R. 7 Št. Jakob v. R. 131 Važenberk 21 Žihpolje 5 Žvabek 29 Skupno: 478 KLS skupno 274 363 88 125 240 335 57 70 104 146 60 69 150 157 351 482 84 105 32 37 40 69 1480 1958 lista KLS padec glasov 312 51 92 33 263 72 46 24 133 13 67 2 119 38 443 39 58 47 25 12 49 20 1607 351 Slovenci, učimo se iz izkušenj! Borimo se proti neenotnosti! Ustvarjajmo enotnost povsod! Gašperšič v zi aku konkurenci ni dosegel za njim noben skakalec več. Vrstni red najboljših tekmovalcev je naslednji: 1. Gašperšič Marjan (Ju- J goslavija) 45,5, 47 in 55 m; 2. P rib oš ek France (Jugoslavija) 46, 47.5 in 52,5 m; 3. H a d w i g e r Helmut (Koroška) 47,5, 48,5 in 52 m; 4. II r a n d n e r Friedl (Nemčija) 45,5 48 in 51,5 m; 5. M oser Alojz (Koroška) 44,5 46,5 in 51 m; 6. Ra zb o riše k Ivo (Jugoslavija) 43, 44, in 49,5 m; 14. Adlešič Albin (Jugoslavija) 37, 40 in 49,5 m; 25. F i n ž g a r Rudi (Jugoslavija) 44,5, 44,5 in 51,5 m. Finžgar Hudi, ki se 'je na Solno -graškem plasiral na prvo mesto in je nedvomno eden izmed najboljših jugoslovanskih skakalcev, je imel tokrat izredno smolo. Padel je in to ' je pri oceni zadostovalo, (la je zasedel le petindvajseto mesto. Sicer pa so jugoslovanski skakalci sojni-ško skakalnico precej kritizirali. Po njihovem mnenju je miza prekratka in vsled tega je odskok jako težaven. Gotovo imajo prav, saj je njihovo znanje v skakanju neoporečno. Vsekakor so jugoslovanski skakalci tudi tokrat dosegli kar najboljši uspeh. Tudi nas koroške Slovence to veseli, saj smo bratje po rodu in krvi. Da pa jugoslovanski športniki lahko dosežejo take uspehe, da se v Jugoslaviji vse .panoge športa uspešno razvijajo, gre zahvala socialistični Jugoslaviji in njenemu vodstvu, ki posvečata športu vso skrb in ga vsestransko podpirala, če upoštevamo, da v stari Jugoslaviji tega ni bilo, da so tam imeli dostop do športa le nekateri posamezniki, nikakor ne široke množice ljudstva, moramo uspehe jugoslovanskih športnikov doma in v inozemstvu še bolj ceniti. Že zadnjič smo omenili, da se je tekem na sojniški skakalnici udeležil tudi skakalec SFZ tov. Flori Gabriel. Že samo dejstvo, da je tekmoval tudi koroški Slovenec, je uspeh. Saj kaj takega doslej še ni bilo. gele odkar je vodstvo koroških Slovencev v naprednih rokah, ima naša mladina možnost, da se udejstvuje tudi na področju športa. Zdaj * bo naloga Slovenske fizkulturne zveze, da stori vse, da se bo naša mladina seznanila z vsemi panogami športa in se lahko pomerila ne samo z avstrijskimi fizkulturniki, temveč tudi s fizkulturniki drugih držav. Omenili bi še to: Tekme na Sol-nograškem in zdaj v Celovcu so pokazale, da so športni odnosi med Avstrijo iu Jugoslavijo že ustvarjeni. Dani pa so tudi vsi pogoji, da se ustvarijo resnični prijateljski odnosi med obema sosednima državama. Jugoslavija je to možnost Avstriji že nudila in je odkrito zainteresirana na tem. Samo bo treba več volje in odkritih prizadevanj s strani avstrijskih vladnih krogov, kar doslej š« manjka. Predvsem pa bo treba dokončno odpraviti šovinizem, zlonamerno hujskanje proti socialistični Jugoslaviji in — kar posebno ovira resnično prijateljske odnose med obema državama — odnos avstrijskih oblasti do koroških,Slovencev in njihovih pravic se bo moral bistveno spremeniti. Nekoč je bil slepi Peterček sani na griču nad reko. Sonce je končalo svoj, obhod po nebu, v zraku jr bila tišino, ko jo je zdaj pa zdaj pretrgalo oddaljeno mukanje govedi, vračajoče se s paše. Deček j,e pravkar prenehal piskati na piščalko, le-K<‘l v travo in se prepustil uspavajočemu čaru poletnega večera. Za ">P je zadremal, ko ga je nenadoma vzdramil gum lahkih korakov. Ne-jevolno se je vzpel na komolec in prisluhnil. Koraki so obstali ob Vznožju griča. Hoja mu ni bila znana. 5,Pantič!" je zaslišal nenadoma otroški klic. ,,Veš li morda, kdo je pravkar tu piskal ?“ Slepec ni maral, če so ga motili v njegovi samoti. Zato je odgovoril '■ nič kaj prijaznim glasom: ,,Jaz...“ Rahel, začuden vzklik je sledil njegovemu priznanju, a dekličin glas je takoj pristavil s prostodušno Pohvalo: • •Kepo je bilo!" Slepec je molčal. ,,Ali ne greste proč?" je vprašal, (jo je slišal, da stoji nepoklicana dru-žabnica še vedno na istem mestu. 5,Čemu me podiš?“ je vprašala deklica s svojim zvonkim, prostodušnim in začudenim glasom. Zvoki mirnega otroškega glasu so Prijetno božali slepčevo uho. Vendar pa je odgovoril s prejšnjim glasom : ,,Ne maram, da prihaja sem kdor koli . . . “ Deklica se je zasmejala. ,,Nq, ta je pa lepa! Ali ste ga sli -■šali! Mar je vsa zemlja tvoja, da 'doreš zabraniti komur koli, da bi Po njej hodil ?“ ,,Mama je vsem ukazala, da ne S|uejo hoditi sem.“ „Mama?" je vprašala zamišljeno •telica. ,,Moja mama pa mi je dovolila hoditi k reki . . .“ Deček, ki ga je splošna popustljivost njegovih nekoliko razvadila, ni ul vajen takega vztrajnega nasprotovanja. Rdečica srda mu je zalila (,hraz; vstal je in izpregovori! hitro •u razburjeno: ,,Odidite, odidite, odidite!" Kdo ve, kako bi se bil prizor kon-' čal, če bi se ne bil iz gradu razširil 'toahimov glas, ki je klical dečka k južini. Naglo je stekel z griča. i,Ah, kakšen hudoben deček!" je zasligal še za seboj odkritosrčno, nelaskavo pripombo. Naslednjega dne je deček sedel "" istem mestu in spomnil se je Prejšnjega dne. V tem spominu ni ‘Pio zdaj več nevolje. Nasprotno, ge-si je, da bi se vrnila tista dek-oca s tako prijetnim, mirnim gla-^°m, kakršnega ni še nikoli slišal, ptroci, ki jih je poznal do sedaj, so tako glasno vpili, se smejali, se pr e-, tepali in jokali, toda nikogar ni bilo "jed njimi, ki»bi tako prijazno govori- Žal mu je bilo, da je razžalil ne-zUa.nko, ki se bržda nikoli ne povrne. In res, tri dni ni bilo deklice na spregled, četrti dan pa je Peter zapisal njene korake na bregu reke. Hodila je tiho; nabrežni gramoz je •'ablo šumel pod njenimi nogami in Pela je polglasno neko poljsko pesem. nčujle," jo je ogovoril, ko se mu Je približala. „Ali ste vi tu?“ Deklica ni odgovorila. Gramoz je vnovič zašumel pod njenimi nogami, v narejeni malomarnosti njenega Blasu, s katerim je. nadaljevala pe-je začutil, da deklica še ni po-zabila žalitve. neznanka po nekaj Dve ali tri sekunde . ----- , mU.KU. V tem je povi- jala .šopek poljskega cvetja, ki ga je "lela v rokah, on pa je čakal nje- . Vendar pa je K,,pakih postala. SO .. nega odgovora. V prekinjeni hoji in sledečem molku je zaslutil odtenek namernega omalovaževanja. ,,Kaj, ali ne vidite, da sem jaz?" je naposled vprašala kaj dostojanstveno, ko je povila šopek. To preprosto vprašanje je bolestno odjeknilo v slepčevem srcu. Nič ni odgovoril, le roke, s katerimi se je opiral na zemljo, so se krčevito oprijele trave. Toda pogovor se je bil že pričel in deklica, stoječa neprestano na istem mestu, se je poigravala^ šopkom in vprašala: „Kdo lt> je naučil igrali tako lepo na piščalko?" ,,Joahim,“ je odgovoril Peter. ,,To je prav lepo. Toda čemu si tako jezen?" ,,.!az nisem jezen na vas," je tiho rekel deček. „No prav, potem tudi jaz nisem jezna . . . Dajva, igrajva se skupaj!" ...laz se ne znam igrati z vami," je odgovoril potrto. ,,Da ne znaš igrati? . . . Zakaj ne?" ..Tako," ,,No, le povej, zakaj ne?" ,,Tako„,“ je odgovoril komaj slišno in bil še bolj potrt. §e nikoli ni imel prilike govoriti s kom o svoji slepoti in prostodušni ton deklice, ki je s preprosto vsiljivostjo ponovila to vprašanje, je vnovič izzval v njem bridko bolečino. Neznanka se je vzpela na griček. „Kako si smešen!" je izpregovo-rila z zaničljivim obžalovanjem ter# sedla poleg njega v travo. ,,Ti si takšen, ker me ne poznaš-Ko me spoznaš, se me ne boš več hal. Jaz se nikogar ne bojim. Govorila je te besede z malomarno samoumevnostjo in deček je slišal, kako si je vrgla v predpasnik šop cetlic. ,,Kje ste vzeli cvetlice?" je vprašal. ,,Tam,“ je pokazala z glavo nazaj. ,,Na travniku?" ,,Ne, tam." ,,Torej v bosti. Kakšne cvetlice so to?" ,,Ali ne poznaš cvetlic? . . . Ah, kako si čuden . . . zares, zelo čuden ..." Deček je vzel v roke cvetlice. Njegovi prsti so se rahlo dotaknili listov in cvetnega venčka. „To je lokavanj," je rekel, ,,tole pa je vijolica." Nato se je hotel na isti način seznaniti s svojo tovarišico: prijel je dekličino ramo z levo roko, z desno pa je začel otipavati njene lase, na-lo veke in naglo preletel s prsti po njenem obličju. Tu pa tam je poslal in pazljivo preučeval neznane mu poteze. Vse to se je zgodilo tako nepričakovano in naglo, da je deklica okainenela od presenečenja in ni mogla spregovoriti občutek, ki je mejil na strah, šele zdaj je opazila Prtiihov Voranc: ZA SAMOODLOČBO SLOVENSKEGA NARODA . . . Kaj pomeni pravica samoodločbe narodov, vključno pravice do odcepitve? Nič drugega, kakor pravice vsakega naroda do popolnega uveljavljenja njegove narodne suverenosti. Suverenost vsakega naroda pa se izraža v tem, da ima vsak narod pravico do lastne državnosti, ki mu je nihče ne sme kratiti, da sam odloča o svojec* razmerju do drugih narodov. S priznavanjem te pravice vsakemu narodu je samoodločba narodov res prava in resnična. Z uveljavljenjem samoodločbe vključno pravice do odcepitve je narodom gele zagotovljena njih politična, gospodarska iti kulturna samostojnost . . . ... Z dosego popolne pravice samoodločbe bo slovenski narod šele, uresničil svoje sanje ter svoje upravičene težnje po združitvi vseh svojih, nad tisoč let ločeno živečih delov. Pravica in edino pravica samoodločbe bo slovenskemu narodu dala pravične narodnostne in gospodarske meje — take meje, ki mu gredo in s katerimi bodo slovenskemu narodu popravljene krivice, ki mu«jih je zadalo nasilno raznarodovanje . . . . . . Revolucionarna pravica samoodločbe, vključno pravica do odcepitve, nima ničesar skupnega s tisto plehko ,,ravnopravnostjo“ vseli narodov, katero je leta 1918 proglašal Wilson. ,,Wilsonova samoodločba narodov" je bila navadno fraza, s katero so ob verzaj-skem miru zmagoviti imperialisti krojili usodo na novo potlačenim narodom, med njimi tudi nam Slovencem . . . . . . Marsikoga je samoodločbe slovenskega naroda strah, ker misli, da partikularnem in zgodovinska ločenost delov slovenskega naroda izključujeta pravično, narodnostno samoodločanje. Primer koroški plebiscit. Pomanjkanje zavesti slovenske narodne suverenosti ter vplivi partikularizmov v njem je predvsem plod dela naših meščanskih strank . . . . . . Pravica samoodločbe se v. svojem revolucionarnem koncu ne bo uresničila z vidikov raznih sredobežnih tendenc ter partikularizmov, temveč z vidika celote slovenske narodne skupnosti. Odločali ne bodo ,,Štajerci", ,,Kranjci" itd., temveč bo odločal slovenski narod kot celota . . . 1942 (odlomki) t]00O00000f>cwX)t?00fKXyyy^l^nQOO^QOQOO0^0000O0^OQOOQtXX>Clt)CXXXXX30000000000000CX»0O0000CX30000O000oooooooooooooooooooooooo na obrazu svojega novega znanca nekaj nenavadnega. Blede in snežne poteze so odrevenele v izrazu napele pozornosti, ki ni nič kaj »oglašala z nepremičnim pogledom. Dečkove oči so gledale neznano kam in so bile brez vsakršne zveze s tem, kar je počel. Odsev zahajajočega sonca se je čudno prelival v njih. Vse to je nekaj hipov delovalo nanjo kakor mora. Ko je osvobodila rame iz dečkove roke, je naglo skočila pokonci in zajokala. ,,Zakaj me plašiš, hudobnež?" je vzkliknila jezno skozi solze. f„Raj sem ti napravila? . . . Zakaj? . . .“ On pa je sedel neprestano na istem mestu, prepaden in s povešeno glavo, čuden občutek jeze in ponižanja mu je z žgočo bolečino polnil srce. Prvič je izkusil ponižanje pohabljenca; prvič je spoznal, da utegne njegova slepota zbuditi v drugih ne le isočutje, ampak tudi strah. Kajpak da se ni še jasno zavedel, od kod ta bridki občutek, toda zaradi nejasne in motne zavesti o tem ni bilo njegovo trpljenje nič manj bridko. Občutek žgoče bolečine in ponižanja mu je stopil v grlo; padel je na travo in zajokal. Ta jok je bil vedno silnejgi, krčevito ihtenje je pretreslo njegovo drobno telesce tembolj, ker ga je neki prirojeni ponos silil, da bi potlačil ta izbruh. Deklica, ki je bila že zbežala z grička, je slišala to ihtenje in se je začudeno obrnila. Ko je zapazila, da leži njen novi znanec z obličjem na zemlji in bridko joče, se je zbudilo v njej sočutje. Tiho se je povzpela spet na griček ter obstala nad jokajočim dečkom. „Poslušaj," je rekla tiho, „zakaj jočeš? Gotovo misliš, da te bom komu zatožila? No, nikar ne joči, saj ne bom nikomur povedala." Sočutne besede in ljubeznivi glas so izzvali v dečku še krčevitejši jok. Tedaj je deklica počenila k njemu; ko je tako nekaj minut posedela, se je rahlo dotaknila njegovih las, ga pobožala po glavi in nato s potrpežljivo vztrajnostjo matere, ki tolaži kaznovanega otroka, dvignila njegovo glavo in mu začela z robcem otirati oči. ,,No, no, nehaj vendar!" je rekla s poudarkom odrasle ženske. ,,Saj se že davno ne jezim več. Saj vidim, da ti je žal, ker si me prestrašil ,,Nisem te hotel prestrašiti," je odgovoril z globokim vzdihom, da bi potlačil ihtenje. # „Dobro, dobro! Saj se ne jezim. . . . Saj ne boš več-‘r Dvignila ga je z zemlje in si prizadevala, da bi sedel poleg nje. Ubogal jo je. Zdaj je sedel kakor prej, obrnjen proti zahodu in, ko mu je deklica spet pogledala v obraz, ki so ga razsvetlili rdečkasti žarki, se ji je spet zazdel čuden. V dečkovih očeh so še stale solze, toda oči so bile nepremične kakor prej; mišice na obrazu so neprestano podrhtevale od pretrplega joka, toda vse obličje je izražalo ne-otroško globoko in težko gorje. ,,ln vendar si zelo čuden," je rekla z zamišljenim pomilovanjem. „Nisem čuden," je odgovoril de- • ček in žalostno kremžil obraz na jok. „Ne, nisem čuden . . . Jaz . . . sem slep." ,,Sleep?“ je vzkliknila zateglo in glas ji je drhtel, kakor da je ta bridka beseda, ki jo je deček tiho izustil, neizbrisno zadela njeno mlado ženski* srce. „Sle-ep?“ je ponovila in glas ji je zadrhtel; in kakor bi iskala varstva pred neudržljivim čustvom žalosti, ki. jo je vso prevzelo, je hipoma objela dečkov vrat in prislonila svoje lice k njegovemu. Premagana od nepričakovanega žalostnega zakritja se mala ženska ni vzdržala na višini svoje trdnosti. V hipu se je spremenila v ogorčenega in v svojem ogorčenju onemoglega otroka in tedaj je tudi ona udarila v bridek, neutolažljiv jok. • Slepi muzikant, odlomek STRAŠNA NOČ Ne vem več točno, kako se imenuje tisto mestece v nagi deželi, kjer se je to dogodilo, toda dobro se spominjam njegovih tesnili ulic in starih trgovin, ki so še iz turških časov. Spominjam se tudi starega mostu, ki se vsakokrat, kadar se razpenjena reka zaganja v majave opornike, trese, kakor hi imel mrzlico. Valovi se vzpenjajo, preskakujejo in se z novo silo zaletavajo v tramovje, kjer se razprše v tisoč kapljic. Most pa se trese, ziblje in ječi, da se zdi, kakor da se ho vsak hip sesedel v razbesnelo vodo. Ko pa voda uplahne, si most opomore, kakor da se namerava še dolga leta upirati času in vodovju. Onkraj reke leži trg, kjer je na stotine majhnih trgovin, ki se prav tako hrabro upirajo starosti. Stiskajo se v gručo kakor starčki, ki podpirajo drug drugega in skupaj pričakujejo zadnjo uro. Na zunaj so si vse trgovine podobne. Ena pa se vendarle razlikuje od drugih po tem, da jo vedno oblega gruča otrok, ki občudujejo razstavljene igračke. Te žde nepremično v izložbenem oknu in so neme priče ,,nenavadnega" sveta. In kdo ve, kako dolgo bi bilo mirno v trgovini igrač, če hi se ne bilo dogodilo ne-* kaj čudnega. Začelo se je takole . . Nekega dne so pripeljali zaboje, na katerih so bili naslikani kljukasti križi- Trgovec, ves upognjen od teže let, je odtrgal pokrove in začel jemati iz njih tanke in topove s 'kljukastimi križi, vojake z nemškimi čeladami ter letala, podobna tistim, ki so vsak dan preletavala nebo s težkim, oglušljivim bučanjem. Igračke so se svetile, ker so bile nove. Starec jih je razložil po prašni polici, ki se je kar upogibala in ječala pod njihovo težo. Ko je končal z delom, si je poveznil kapo na glavo, zaklenil vrata in odšel. Počasi, korak za korakom, je odhajal spat tudi dan, s planine pa se je priplazila noč, ogrnjena v dolg. črn pajčolan. Vse bige v mestu so ž<’ dremale, ko je udarila ura na visokem stolpu polnoč: Tonk, tonk, tonk . . . Dvanajstkrat. Mesec je vestjo pohajkoval od oblaka do oblaka, se trkljal po temno modrem nebu in razlival po strehah srebrno mesečino. Iz votlih debel so se vzdignili netopirji in začeli krožiti v zraku. Njih cviljenje je razburjalo zvezdice, da so mižale od strahu. . Iz bližnje mlake se je zaslišala pesem: žabji zbor je brez konca in kraja prepeval svojo himno. Nenadoma je nekaj zahreščalo. Mački, ki so prenočevali po strehah, so skrivili hrbte, naježili svetlo dlako in napeli ušesa. Ob misli, da je morda miška pobegnila mamici in se sama potepa po podstrešju, so jim zažarele oči- * „Rrresk!“ je spet nekje zahreščalo. ,,Rrr-rrresk!“ Z meseca se je spustil srebrn žarek, da vidi, od kod to hreščanje. Prihajalo je iz trgovine z igračami. Pokukal je skozi ključavnico prav v trenutku, ko se je svinčeni vojak z nemško čelado pretegnil in zahre-Iščal: „Nemški vojaki, pokonci! Razbijmo in požgimo vse, kar tukaj ni nemškega!" ,,Naprej! Na to smo zmeraj pripravljeni!" so zavpili vražji vojaki, se pretegnili in krvoločno zavrteli oči- Ob njihovem besnem vpitju se je prebudil zaspan topič- Zazdehal je, pri tem pa mu je ušla iz železnih ust majhna granata. INI ,,Zzz . . .! Tresk!" je zletela in zadela naravnost v okno. ,,Ovenk!“ se je zdrobila šipa, da so odleteli kosci na vse strani. * lz luknjice je pogledala miška, si s šapico pomela očke in pomahala in lmšknila nazaj v svojo luknjico. V' tem hipu so nove igračke nenadoma navalile na stare, ki so se prestrašile in zmedle. Pajac,, ki je bil- oblečen v pisane krpe, se je zbudil in preplašeno poskočil ter dregnil škatlico vžigalic poleg sebe: ,,Ha, vstani, zdaj je po nas! Vojaki nas bodo poteptali." Škatlica se je predramila iz globokega spanja, široko zazdehala z izsušenimi usti in takoj vsa budna vprašala: v Kaj?" Iz ust ji je prilezla vžigalica, pri tem pa padla, se zadela z rdečo glavico ob škatlico in se vžgala. S tem je vse izpremenila. Zajela je s plamenom nemškega vojaka in ga raztopila. Ko so druge igračke to videle, so se spet opogumile. Balonček, privezan na nitko, se je zakrohotal in se pri tem tako napel, da se je razpočil na devet in devetdeset kosov. Tedaj so tudi druge vžigalice pomolile rdeče glavice iz škatlice in gledale, kako se sovražnik topi. Junaštvo njihove tovarišice jih je tako navdušilo, da so začele še same udrihati z glavicami po škatlici, vžigati se ter se zaletavati v svinčeno stražo. Končavajoč v lastnem ognju, so zažigale smrtnega sovražnika. V tem hipu je pretresla ozračje nemška motorizacija, kakor bi hkrati peklensko zahrumelo dve slo bombnikov. Polipa je zaškripala pod njihovo težo. Lesene igrače, gumasti topiči, zajčki, konjički in mucki so se pognali v beg. Le kolona pasjih bombic se je postavila v bran. ,,Izginite, reve, da vas ne stremo v prah in pepel!" so zagrgrala železna vozila. ,,Kar sem, da se pomerimo!" so odvrnile pasje bombice. Ko je prvi tank zavozil na bombico, se je zaslišala eksplozija in tank je zletel v zrak. Tedaj sr je oglasil s tretje police s slamo nagačeni zajček : ,,V svojih lepih ušesih slišim, da bodo zmagale pasje bombice." ,,Jaz pa čutim to v klobuku," je pristavila klobučevinasla mačka, ki je tiščala v šapicah zaplenjen top. ,,Bum! Resk!" so jima pritegnile bombice. „Bum! Bum!" Pajek, ki je dremal v kotu svoje mreže, se je zanihal in prestrašeno izbuljil Oči. ,,Bum! Resk!" Miška, ki je kuka- Karel Destovnik-Kajuh: 3amlad fiuAaja Pomlad prihaja, po dolinah in hribih bujnih rož je natrosila. Že vejevje golo s cvetjem je in naravo tožno prej [obsula v gaj vesel je spremenila. ■ Pomlad prihaja ,4. . A duši moji cvetja ni, ni cvetja in* sladkosti. Le trnje bolno dušo mi prepleta, kri išče novega življenja sveta. In našla je nekoga, ki trnje je pobral in ki je sladkosti kupo pili dal. Pomlad je prišla, v duši ni osata več ne trnja, z nežno roko ga je nekdo pobral. In ko pomlad mine, mar takrat spet vrnejo v srce se bolečine? O ne, ves č»s ho ljubica pri meni stala in osat, trnje z duše moje bo jemala. la iz svoje luknjice, si je navdušeno grizla levi brk. ,,llo! ho!" se je zakrohotal pajek, ko se je zaletelo v njegovo mrežo nemško letalo in si* zaman trudilo, da bi se izmotalo. „Jle! he! h e!" je veselo pomahala z repom miška, ko je videla, kako strelja zaplenjeni nemški top na Nemce, da kakor brez glave letajo okrog. ,,Hura!“ je navdušeno zavpil pajek, ko se je ujelo v njegovo mrežo drugo letalu. ,,Halo, tovarišica Ostrozobka, kaj se ti ne boš bojevala?" ,,Bom,“ je rekla miška in planila nad Nemce. S svojimi ostrimi zobki je trla njihove oklepe kakor orehe. Majhen lesen možiček se je obesil na rdeč balonček in letal z njim pod stropom ter udrihal s staro zakajeno pipo po nemških letalih.. ,,IIalo! Pazi, kod letaš, da se ne zaletiš v mojo mrežo!" mu je zaklical pajek. Nekaj balončkov je počilo od smeha ob pogledu na preostale nemške vojake, ki so bežali, kar so jih noge nesle, in se poskrili v mišjo luknjo. ,,Tovarišica, pazi, da ti ne bodo ukradli sir, ki ga hraniš za rojstni dan!" je zavpil pajac. Toda miška ga ni slišala. Grizla je nemškega komandanta, ki je moledoval : ,,l'smiljenje! UsnViljenje!“ Toda nihče se ni zmenil za njegovo vpitje. ,,Vdamo se, vdamo se!" so kričale nemške igračke, toda že jih je obliznil rdeč plamen in jih začel topiti. Bližal se je konec . . . Mesečev žarek,, ki je kukal ,skozi luknjico v ključavnici, je čisto preslišal, kako ga je klical mesec nazaj. Petelin v bližini je zaprhutal s krili, se izkašljal in zakikirikal: ,.Dobro jutro! Dobro jutro!" Mesec je v naglici pobral zvezdice na nebu v svojo čepico in se napotil za planine. Za njim je ves zasopel in prepoten tekel njegov žarek in vpil: ,,Očka! Očka! Počakaj! Pozabil si me!“ A lam doli se je od .starega mosta počasi bližal trgovec z igračkami, Pred trgovino si je globoko oddahnil. Nato je odklenil vrata, ki so zaškripala v zarjavelih tečajih. Ob prizoru, ki ga je zagledal, se je prijel za glavo, ge včeraj nove nemške igračke šo bile vse križem raztresene po tleh, strte in raztopljene, stare pa so mirno stale na svojih policah. Le iz mišje luknjice je veselo žarelo dvoje očesc kakor dvoje zvezdic v temi. Peter Klepec Peter Klepec je lnl doma v ca-bru. Ker je bil išibkega in slabotnega telesa, so mu poredni tovariši pogostemu nagajali. To mu je težko delo in želel je, da bi bil močnejši od njih, tako močan, da bi bil vsakomur kos. Ko je nekega dne pasel ovce na zeleni grivi, je povzdignil oči k nebu ter mol'hi in prosil boga, da bi mu dal moči zoper hudobne tovariše. Še preden je odmolil, je slišal glas: ,,Peter, moč ti je dana; primi za grm in izderi ga!" Peter je prijel za grm in ga izdrl s korenino vred. In spet je čul glas: ,,Peter, primi za brezo in izderi jo!" Peter je veselo zgrabil za brezo in breza je šla iz tal kakor izpodjedeno žito. In tretjič se je čul glas: „Peter, izderi hojo!" Peter je poslušal in stara, debela hoja je ležala pred njim kakoi\slam-nata bilka. , Za pridobljeno moč je bil Peter bogu zelo hvaležen. Njegovi,tovariši, ki so ga poprej zaničevali, so se ga odslej bali in mu niso več nagajali. Zdaj bi se bil lahko maiščeval nad njimi, a ker je bil usmiljenega srca, jim je odpustil vse razžalitve in ni storil nikomur nič žalega. Peter je doraščnl in z njim .jr rasla tudi njegova moč. Prihajali so hudi časi. Ošabni torek je gnal svoje čete nad kristjane. Cesar mu je šel naproti in bi ga bil rad pregovoril ter odvrnil hudo vojsko, Ali zaman. Ošabni Turek se ni vdal lepim besedam; vendar toliko je odnehal: ako cesar noče velike vojske, naj bi se posamezno udarila dVa, en Turek in en cesarski. Imel pa je turški sultan grozovitega orjaka v vojski; na tega se je zanašal. Po vseh svojih deželah je poslal cesar pisma in iskal človeka, ki hi se šel merit s Turkom. Prišel je"že večer pred dnem, .napovedanim za boj. Cesar je bil v veliki zadregi. Zamišljen je sedel v svoji sobi in ni vedel, kako bi si pomagal. Kar vstopi preprosto oblečen mladenič. Bo- ječe sc približa cesarju in mu reče: ,.Dovolite, s vetij cesar, da se poskusim s turškim orjakom: ako bog da in sreča junaška, oprostim vas in svojo lepo domovino." Toda cesar sc je bridko nasmejal, zmajal z glavo, češ tako šibak mladenič, kakor je bil na videz Klepec, kako bi ta premagal orjaškega Tur-čina! Povprašal ga j,e dalje in vrli junak mu je dobro odgovarjal. Peter mu je tudi povedal, da je močan in kako je prejel svojo čudno moč. Cesar ga je bil vesel in ga povabil k večerji. Pri večerji so sc cesarski služabniki bornemu mladeniču posmehovali in ni so mogli verjeti, da bi bil kaj junaški, a še (nanj, da bi gel nad turškega orjaka. Prinesli so •mu konjsko podkev in mu rekli, naj jo zlomi, če je res tako močan, da si upa nad Turka. Klepec pa jim je velel, naj prinese sedem novih podkev; ko jih je prijel, je zdrobil vse v (mi roki kakor kos kruha. Ko so zjutraj zarana v turškem taboru zvedeli, da je cesar dobil bo-jevalca, je šel turški borilec brž svojemu nasprotniku naproti. Se-šla sta se na planjavi blizu turškega tabora. Ko je Turek mladega Klepca ugledal, se mu je zaničljivo zasmejal. ,,Dobro jutro, oče!" mu je rekel Klepec in mu ponudil desnico. Turek je segel Klepcu rahlo v roko; Klepec je prijel za Turkovo desnico in mu jo odtrgal. Turek je zatulil in udaril po Klepcu z drugo roko. Toda urni Klepec se mu je umaknil in prvi počil Turka. Turek se je zvrnil pa ni vstal več. Sultan, videč, da je zmagan, je ukazal vojakom, naj potolčejo Klepca. A Klepec je izdrl bližnje drevo pa otepal in treskal z njim po Turkih ter jih pometal kakor smeti po planjavi. Pobil je vse, kar mu jih ni zbežalo. Tako je mogočni Klepec naklepal Turke na tešče zjutraj zarana. In Turki od tistega časa niso več prišli na slovensko zemljo. Tudi pri nas: Enotnost je nujna Blato, 15. marca. —- Iskreni in pogleni so I)iIi v blaški občini poizkusi od strani Demokratične fronte, da Iti nastopili Slovenci v tako izrazito slovenski občini pri občinskih volitvali skupno in enotno z nestrankarsko lisi o. Vsi, ki so si prizadevali, da bi dosegli enoten nastop, niso kili ozkosrčni, o<“ pri izbiri naziva Mranke, niti ne pri sestavljanju kandidatne liste. Pošten namen pravih rodoljubov jo bil izročiti slovensko občino v upravo Slovencem, kakor je bilo na Mlalu od nekdaj. Veliko je kilo razumevanje pri naših najboljših za ta način votivnega nastopa, posebno v začetku votivne kampanje. Pa so se našli ljudje pod goto-vimi vplivi, ki so iskali navodila in informacije v Viktringerringu v Ge-• lovcu, pri ljudeh, ki so ]M'i jesenskih volitvah zapeljali del ljudstva v kalne vode Volkspartaje, one naš*1 prijateljice, ki je postavila na primer v Pliberku na svojo listo gotovo ,.vzorne “ krščanske može, kakor Her-nianna von Metnilza in mizarja For-slnerja, ki je iz same ljubezni do predstavnikov vere ravno v teh dneh leta 1938 s puško v roki letel za takratnim pjiherškim kaplanom gospodom Tevžejem Nageletom. Brez dvoma pa so pliberški Volks-Parlajevci duševni očetje svojih pajdašev po okoliških občinah in kakšen (lul) izhaja iz tega gnezda ni troha posebno brihtne glave, da bi tega ne vedel. In tako so zvesti navodilom in v •svoji ozkosrčnosti podminirali euo-h‘n nastop in končno predložili listo s strankarskim imenom KLS. V zaskrbljenosti, da se ne bi cepili slovenski glasovi, so naši možje prevzeli kandidaturo v tej listi in za slovensko stvar pozitivno posegli v vojivno kampanjo z naprednim gospodarskim, socialnim in nacionalnim programom. Močim so volivci, ki so v jeseni OGLAS Naprodaj je zemljišče med §1. Jakobom .v Rožu in Podgorjah, oh cesti z vodovodom in električno napeljimo. Informacije v gostilni pri gi-nieju v gl. Jakobu v Rožu. volili Demokratično fronto, 100 % -no storili svojo dolžnost, in glasovali za to enotno listo, čeprav je nosila strankarsko ime, se to pri velikem delu prejšnjih volivcev KLS-a in OeVP-ja ni zgodilo, ker so bili v jeseni po vodstvu iz Viklringerringa demoralizirani in ne vidijo v OeVP naših velikih sovražnikov v vsakem oziru in so nasedli varanju, da so oni zaščitniki vere, ter so oddali svoje glasove OeVP-ju. Tako je bilo pri jesenskih volitvah skupno 355 slovenskih glasov, pri občinskih volitvah, dne 13. marca, pa h' 263. Nasprotno pa je naraslo število OeVP-glasov od zadnjih volitev od 157 na 338, kar ji' vsekakor za našo občino značilno, ker so skoraj povsod drugod OeVP-glasovi padli in so mogli pri nas narasti le po krivdi ponesrečene politike onih, ki so razbili nestrankarsko enotno listo. Posledica lega ji\ da imamo v blaški občini le 5 odbornikov, ker, če bi imeli danes toliko glasov, kakor vsi skupaj v jeseni, bi morala imeli OeVP m/inj glasov ter bi imeli mi večino občinskih odbornikov in s lem tudi svojega župana. Dejstva in številke govorijo jako nazorno. Danes se spel bolj kol prej marsikomu dani in tako tudi govorijo, da bi bila enotna lista edino prav in da z ozkosrčno, enostransko in strankarsko politiko s koroškimi Slovenci ne bo šlo naprej ter so te ugotovitve dobra š°lu za bodočnost. Deščica - Loče. Dne 1. marca l. 1. smo spremili k zadnjemu počitku trgovko Magdaleno gternikovo. Bila je pridna gospodinja in je s svojim možem v trdem delu zgradila hišico, da je imela družina svoj dom. Radi smo hodili kupoval v. njeno trgovino, ker je bila prijazna in poštena žena. Toda bolezen jo ji' zadnje mesece pri -klenila jia postelj in smrt jo je prekmalu odtrgala od moža in i§e malih otrok, ki jim ji' bila dobra mati in vzgojiteljica. Ob grobu ji je zapel logaveški zbor žaloslinke, gospod župnik pa izpregovoril poslovilne be-sebe. Iz okolice Božjega groba. V šoli pri Božjem grobu .pri Pliberku je bila ena učiteljica premeščena, zaradi lega ima ena skupina šolarjev le vsak drugi dan pouk. Prej je bil vsak teden vsaj še drobno urico slovenski pouk, danes pa je tudi la ura slovenskega pouka odpadla in pogosto na slovenščino v šoli popolnoma pozabijo, seveda namenoma in načrtno. Orl nemško nacionalnih učiteljev do predstavnikov koroških političnih vladnih strank ,je vse na delu. oropati slovensko mladino dragocene dobrine da bi spoznala in se naučila VABILO NA POKRAJINSKI ZBOR Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške ki bo v nedeljo, dne 3. aprila 1950 ob 9. uri v gostilni ..Linsied-ler“ v Celovcu, Kinkstrasse 3 (pod Križno goro). Delegatje, odzovite se povabilu polnoštevilno! Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške Glavni odbor svojega maternega jezika, in jo tako narodu odtujiti in napraviti iz nje narodne odpadnike. Tega si seveda ne bomo pustili nikdar dopasti, ker previsoko cenimo in spoštujemo sami sebe in gledamo odpadništvo kol moralen padec in one, ki rene-gatstvo nasilno pospešujejo, za zločince. Slovenski kulturni filmi na Koroškem Slovenci na Koroškem smo imeli pretekli mesec priložnost gledali slovenske filme, ki jih proizvaja filmsko podjetje ,,Triglav-film“. Slovenska prosvetna zveza in Ljudska prosveta Slovenije sta posredovali, da so nam poslali filma ,,V borbi za plan“ in ,,Partizanske bolnice “ ter sta na ta način izvedli lepo kulturno poslanstvo med nami. Filma so predvajali zaporedoma v okviru prosvetnih društev in sicer 34. februarja v Borovljah, 25. v Pliberku, 26. v železni Kapli, 27. v §t. Jakobu v Rože in 28. v.Vrbi. Povsod je bilo zanimanje veliko in dvorane polne slovenske kulture željnega občinstva. Filma sta po umetniški in ideološki plati skrbno pretehtano in izbrano delo. Bodočnost mladino... (Nadaljevanje s 1. strani) likovec, Sele —, na kraje, kjer so bile večje partizanske borbe, zakaj to bi služilo spoznavanju naše zemlje, njenih zgodovinskih mest in naravnih lepot. Enotnost z avstrijskimi ženami Ob koncu je tov. Groblacherjeva poudarila ustvarjanje enotnosti in sodelovanje med slovensko in avstrijsko delovno ženo. Tudi njo tlačijo ista bremena kot nas. Neznosen socialni položaj v Avstriji, brezposelnost, nemogoče razmere med cenami in zaslužkom, vse to občuti prav tako avstrijska kot slovenska žena. Zato je eno izmed naših poglavitnih nalog, da prikažemo našim tovarišicam pravo pot, kako zboljšati današnji neznosni položaj. S tem bomo doprinesle ogromno h kovanju bratstva in enotnosti med delovnimi ljudmi obeh narodov. ■lllllll■■■lllllllBnlll■llll■■llll■lll:■ll!||•H< Citateljem! sporočamo, da je danes vsled pomanjkanja prostora izpadlo nadaljevanje organizacijskega poročila na Pokrajinskem zboru DFDL, ki ga bomo prinesli v prihodnji (številki Uredništvo Lririir,LriirtrixirixiSTiirwi