Steve Stonich Box 358 Chisholra.Minn. Z-Zl 189 1 STIRIDEf TI JUBILEJ 193 1 The Oldest and Most Popular Slovenian Newspaper in United States of America. amerikans a Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od hoja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) ŠTEV. (No.) 28. CHICAGO, ILL., TOREK, 10. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 10, 1931. LETNIK (VOL.) XL ČLAN ANGLEŠKEGA PARLAMENTA ODKRIL NADALJ NJE GROZOVITOSTI V SUŽENJSKEM RAVNANJU S SOVJETSKIMI KAZNJENCI. — PREDLAGA, NAJ ZADEVO RAZMOTRIVA PARLAMENT, IN NAJ SE ZA NJO ZAINTERESIRAJO TUDI ZED. DRŽAVE. ZDRAVILSTVU London, Anglija. — Angleški ministerski predsednik MacDonald je nedavno napro sil C. Bellairsa, člana parlamenta, naj po možnostih preišče »koliko je resnice na govoricah o "suženjstvu" v sovjetskih gozdovih. Imenovani se je spravil na delo in po temeljitem raziskovanju je ugotovil naravnost strahovite stvari ,ki jih je obelodanil javnosti preteklo soboto. Kar je pronašel ,ne le samo potrjuje vse dosedanje vesti, ki so jih razširjali od tamkaj pobegli kaznjenci, marveč pripoveduje tudi še o nadaljnjih grozovi-tostih, ki se dogajajo tamkaj. Najbolj pretresujoče stvari o razmerah v sovjetskih gozdovih je pripovedoval neki Nikolaj Mališov ,ki je bil obsojen na prisilno delo vsled pro-tisovjetske propagande na tri leta. Prebil je tamkaj eno leto, na kar se mu je posrečilo po MORATORIJ ZA VOJNE DOLGOVE V odpomoč svetovni depresiji naj bi Amerika za prihodnjih deset let ne zahtevala plačevanj obrokov na vojne dolgove. London, Anglija. — Gen. Th. C. Moore, član konservativne stranke, se je pri neki razpravi o današnji depresiji izrazil, da bo zahteval v nižji zbornici, naj Anglija odloži svoj ponos in naj se obrne na Zed. države s prošnjo, da ji dovolijo desetletni moratorij za plačila na vojne dolgove, .tor a j,., da.-bi ji skozi prihodnjih deset let ne bilo treba teh dolgov odplačevati. Ta korak bi i i...y . . ".„ .znatno omilil svetovno gospo- begniti. "Politični izgnanci', dargko krizQ_ nvaui \r KavaLran pravi, "prebivajo v barakah, ki si jih morajo na hitrico sami zgraditi. Barake pa nimajo nikake strehe in skozi strop pronica voda tajajočega se snega. Toplote v teh bivališčih ni nikake in tla, na katerih ni nič desk, so zamrzla skoraj skozi celo leto. "Da delavci ' pri delu zmrznejo, je vsakdanji slučaj. — Skoraj nobeden izmed njih namrečč nima tople obleke kljub strahovitemu mrazu, ki vlada v severni Sibiriji. Vsak delavec ima za vsak dan določeno, koliko dela mora izvršiti; naložijo pa vsakomur toliko, da ga zmaga le z največjim trudom. Kdor ne izvrši svojega dela, ga zvečer brez usmiljenja pretepejo." Ballairs je bil tako ogorčen nad vsem, kar je pronašel. da je stavil predlog, naj pride zadeva v razpravo v angleškem parlamentu, in naj se tudi skliče konferenca z Zed. državami, na kateri bi se kaj ukrenilo, da se konča to nečloveško ravnanje s sovjetskimi kaznjenci. Dva znamenita južnoameriška zdravnika sta odkrila posebno vrsto zdravljenja, ki se opravlja brez vsakih zdravil, Zdravljenje obstoja v tem, da se pospeši delovanje živčnih central skozi nosne prehode. Gornja slika je bila vzeta v New Yorku, kjer metodo preizkušajo. Po govornikovih izvajanjih je vzrok današnjemu položaju to, ker je Evropa prisiljena plačevati Zed. državam vojne dolgove v zlatu, kajti visoka ameriška carina ne dopušča, da bi jih plačevale v blagu. •— .Tako na eni strani postaja Evropa ubožna, dočim se na drugi strani kopičijo v Ameriki zlate rezerve. Posledica tega je, da se zmanjšuje kupna moč Evropejcev in Amerika jim ne more prodajati svojega blaga. Kakor se tudi neverjetno sliši, vendar je res, da je Ameriki kupičenje nje zlata bolj v pogubo, kakor v blagostanje, kajti, dasi ima denar, vendar ne more producirati blaga, ker nima kupca zanj, in tu ima svoj izvor strahovito število brezposelnih v Ameriki. Na drugi strani pa raste brezposelnost v Evropi iz istega vzroka, nadprodukcije. Evropa vsled obubožanosti svojega prebivalstva ne more svojega blaga prodati doma, v A meriko ga pa tudi ne more iz važati, ker je carina tako vi- IZGLEDI ZA PRIHODNJE VOLITVE M- ŠE ENO GLEDALIŠČE ORO-PANO Chicago, 111. — Posebno ljubeznivo oko so zadnje čase vrgli roparski banditi tukajšnjim gledališčem in kar po vrsti jim pada njih denar v roke. Tak napad se je izvršil preteklo soboto zvečer v Granada teatru, 6247 Sheridan Rd., kjer so trije zlikovci z orožjem v roki Pri predsedniških volitvah se bodo borile štiri glavne stranke. San Antonio, Tex. — Pri pogovoru s časniškimi poročevalci je senator J. H. Lewis, ki se je vozil preteklo soboto skozi to mesto, izrazil svoje mnenje ,da se bodo pri predsedniških volitvah prihodnje V ŠPANIJI BODO VOLITVE Španski kralj z dekretom odredil splošne volitve v parlament. Madrid, Španija. — Prvikrat od leta 1928, ko se je general Primo de Rivera polastil diktatorstva, se bo letos zopet dovolilo španskemu ljudstvu, izvrševati pravice, ki mu gredo po ustavi. Kralj je namreč KRIŽEM SVETA — Antverpen, Belgija. — Policija je aretirala v tem mestu nekega Estonca, 281etnega A. Meinerja, ki je obdolžen, da je spravljal v promet ponarejene ameriške 50 dolarske bankovce. — Minneapolis, Minn. — "Oče" proslulega prohibicij-skega zakona, Andrew J. Volstead ,se je moral podvreči o-peraciji na slepiču. Njegovo stanje se javlja kot ugodno. — Allahabad, Indija. — Okrog 100,000 glav broječa množica je izkazala zadnjo Čast 691etnemu panditu M. Nehru, ki je umrl pretekli petek. Pokojni je bil skrajno aktiven v sedanjem indijskem nacionalističnem pokretu. — Los Angeles, Calif. — Velik bengalski tiger je napadel krot.itelji.po Mabel Stark v Barnes cirkusu. Le takojšnji pomoči drugih uslužbencev se je zahvaliti, da je napadena ušla smrti. — Hankow, Kitajska.—'Nad štirinajstimi komunističnimi banditi, med njimi ena deklica, katere so ujele redne čete, je bila izvršena smrtna kazen kot v svarilni zgled n jih drugim tovarišem. -o-- AKO ŽENSKA PUŠI Ix Jugoslavije. VELIK POŽAR PRI KOSTANJEVICI NA DOLENJSKEM. — S PUŠKO NAD LASTNEGA BRATA. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE IN NESREČE. Nesreča s slamoreznico V Zadobovi pri Škof j i vasi v celjskem okraju je slamo-reznica zgrabila petletnega posetnikovega sina in mu razni esaril a desno roko. S skokom iz goreče hiše si re-(Vrhovnik je zadobil manjše šil življenje poškodbe. Novo mesto, 23. Jan. — V noči od četrtka na petek je v vasi Dobe pri Kostanjevici pri posestniku Jožetu Gorišek začelo goreti in ogenj mu je uničil vse imetje. Gorišek se je podal v četrtek večer že okolu 7. ure k' počitku. Iz spanja ga je prebudilo sumljivo prasketanje in pokanje. S strahom je opazil, da je ogenj v hiši. Na-gioma se je komaj napol oblekel in hotel zbegati ven skozi vrata, kar pa mu ni bilo mo goče, ker so ga v veži zadržali padajoči ogorki in je moral nazaj. Skočil je torej skozi okno in si komaj rešil golo življenje. Ogenj je prvi opa zil sosed Cimennan Franc in je tudi rešil živino iz hleva, ki pa je :z1B"g'žal'a v gozd. Goriško-va hiša, ki je bila lesena, je leto borile zA zmago štiri glav- podpisal dekret, s katerim raz- ne stranke, namreč demokrati, republikanci ,in poleg teh še stranka naprednjakov in pro-hibicijska stranka. Obe glavni stranki, republikanska in demokratska, ne boste pri volitvah nastopile, niti prva niti druga, kot odločne zagovornice prohibicije. Zla- pisuje splošne volitve v parlament. Volitve se bodo vršile za zbornico 1. marca in za senat 15. marca. Dekret obenem zopet dovoljuje ljudstvu prostost govora, svobodo časnikom, kakor tudi pravico zborovanj, kar je bilo do zdaj vse prepovedano. Na ta način se Roko mu je zlomilo Šofer poštnega avtomobila v Ljubljani, G. Majer, je hotel na glavni poŠti zavrteti motor. Motor je pa kontakt udaril nazaj s tako silo, da je Majerju zlomilo roko v zapestju. -o- Smrtna kosa V Radomljah je umrla Marija Kralj, roj. Cerar, stara 87 let. — V Dobu pri Domžalah ;je umrl Elija Bono, bivši mlinar v Studi. — V Splitu je na- popolnoma zgorela. Istotako J gloma umrl Franc Moder iz sti republikanska stranka se bo bo volilna kampanja lahko ne- v tem oziru znatno predruga-čila od zadnjih volitev. -o- ETBIN KRISTAN ODPOKLI-CAN ovirano vršila. Kakor poroča clevelandska soka, da bi blago prišlo pre-J "Enakopravnost", je g. Etbin drago. Evropa bi si mnogo od-i Kristan, vladni jugoslovanski pomogla, ako bi ji ne bilo treba pl&cevati dolgov ,kar bi bilo v korist njej, kakor tudi Ameriki. ZAROTNIKA ČAKA SMRT Rim, Italija. — Pred posebnim vojaškim tribunalom bo sojen M. Schirru, ki ga je kot osumljenca aretirala pretekli petek policija in doznala, da prisilili blagajničarko, da jim [je prišel v Italijo z namenom, je izročila večjo svoto denar-ida umori Mussolinija. Schirru ja. Vodja gledališča je na obvestilo takoj odhitel za njimi in pričel se je razburljiv lov, kateremu je bila priča množica avtomobilistov ,kajti banditi šo zbežali preko ceste, natrpane z avtomobili. Vendar pa je bil lov brezuspešen. je naturaliziran ameriški državljan. Pri aretaciji je dva policista ranil, enega ubil, nato pa še samega sebe skozi usta ustrelil, a ne nevarno. Fašistične oblasti so uvedle obsežno preiskavo, da najdejo še druge njegove zaveznike. izseljeniški komisar, odpoklican iz New Yorka in bo baje zanaprej nastavljen pri izse-ljeniškem uradu v Zagrebu. G. Kristan je ameriškim Slovencem znana osebnost izza časov ,ko je bil duševni vodja slovenskih socialistov v Ameriki. Proti koncu vojne je zavzemal odlično mesto v Repu-bličanskem združenju, katero je tudi zbiralo znani fond. Po vojni jo je mahnil v domovino. Tam je bil, kakor se je poročalo, izvoljen v državno zbornico, kmalu na to pa je dobil šaržo izseljeniškega komisarja. Mnogim se je malo čudno zdelo, in se še, kako je mogoče človeku sedeti zadovoljno v službi vlade, proti kakoršni obliki je preje energično delo- GEORGE K. SCHMIDT, ŽU PANSKI KANDIDAT Chicago, 111. — Izmed republikanskih vrst se je pojavi) še en kandidat, in sicer George K. Schmidt, z 4226 Sheridan Road. Zadnji teden se je organiziral njegov kampanjski odbor, ki bo agitiral za njegovo izvolitev .Schmidt je nemškega rodu in se je pojavil s svojo kandidaturo baje zgolj radi tega, /ia razcepi .kolikor največ mogoče republikanske glasove in tako oslabi Thompsona in njegovo fronto. Na severni strani mesta, kjer biva večina nemškega prebivalstva, je imel vedno moč Thompson iz razloga, ker se je vedno razglašal kot neprijatelja Angležev. Schmidt mu bo tu fronto oslabil. Politika je pač politika. Marion ,111. — Robert Ra-der je postal tako razjarjen, ko je videl, da njegova žena kadi, da jo je prisilil, da je morala ostanek goreče cigarete vzeti v usta in požreti. Žena pa je postala nad tem početjem tudi razjarjena in se zatekla k sodniji, katera je dala njej prav ter ji dovolila raz.-', poroko. BOJKOT PROTI KRUHU Chicago ,111. — Na pritožbo pekaren v okolišu Humboldt parka je sodnija vzela v roke zadevo, da1 preišče, koliko je resnice v navedbah, da so se tamkajšnje gospodinje organizirale in pričele bojkotirati kupovanje kruha ter se pri tem posluževale nasilnega pi-ketiranja pred pekarijami. — Namen gospodinj je, da prisilijo pekarne, zniižati cene kruhu od sedanjih 10 centov za funt na 6 centov. Napovedale so boj okrog deseterim pekarnam, pred katerimi so postavile straže, ki so nagovarjale odjemalce, naj ne kupujejo kruha. Ker so pri tem nasilno postopale, je sodnija piketira-nje prepovedala in uvedla postopanje proti krivcem. -o- je zgorel hlev, skedenj, svinjak in kozolec. Zgoreli so trije vozovi, 7 voz sena, 2 voza slame, vse poljsko orodje, vsa obleka, vsi pridelki, nekaj hektolitrov vina in čez poldni gi tisoč denarja, kakor tudi vsi vrednostni papirji. Sosedje so pripovedovali, da niso videli tako strašnega požara že več kot 20 let. Goreti je pričelo kar na dveh krajih obenem in imajo že požigalca na sumu. Sovraštvo med bratoma Tz Trebnjega poročajo o ža-lastnem primeru sovraštva in podivjanosti med bratoma Antonom in Alojzijem Wolfom iz Stare gore pri Trebnjem, med katerima so bile grožnje in pretepi na dnevnem redu. Vse prošnje sivolase matere in ljubečih sester niso popolnoma nič zalegle. Ko sta se pred Grosuplja pri Ljubljani, star 58 let. — V Ljubljani je umrl Leo Kralj, zobotehnik. — V Celju je umrl Anton Magdič, zvaničnik pri komandi celjskega vojnega okrolžja. --o-- Promocija Koncem januarja je promo-viral na zagrebški univerzi g. Vito Lavrič iz Ljubljane za doktorja vsega zdravilstva. Nos ji je odgrizel Jelena Jaramazovič je bila zaročena s Velimir Topalovi-čem v Subotici in bi se imela v kratkem vršiti poroka. Ker se je pa nevesta zadnji čas pričela kujati in je rekla da ga ne mara, je ženina tako pogrelo, da je skočil k nevesti in ji od-grizel nos. -o- Nogo si je zlomila 45 letna Viktorija Pristov-nekaj tedni mudila brata prijšek, žena šolskega upravitelja 10 KRIMINALNIH BLAZNE-ŽEV POBEGNILO val. Kaj, ko bi to lawndalski Janez, ali pa veliki nadzornik Francelj, slovenski javnosti enkrat obrazložila, Nashville, Tenn. — Pri požaru, ki je izbruhnil pretekli petek v tukajšnji državni norišnici ,so morali vsled nevarnosti izpustiti okrog 600 blaz-nežev. Vse so pa zopet nazaj ujeli, razen 24, ki se še nahajajo v prostosti. Med njimi je 10 nevarnih zločincev, ki so bili pri sodnih obravnavah proglašeni blaznim. j kočarju Sitarju v Stari gori, 'sta se zopet sprla. Gluhonemi brat Alojz ni mogel bratu odgovarjati in mu je le dajal razne znake, kar je pa Antona še bolj razkačilo, da je skočil v brata, ga osuval in o-brcal ter ga tako znatno poškodoval, da mu je ta s težavo ušel domov. Za njim je pridrvel še Anton. Ves poln sovraštva in maščevalnosti, je zagnal v hiši strašen krik, da je vse pobegnilo iz hiše. Zagrabil je puško in ustrelil na brata, ki je zaječal in se zgrudil na tla. Najtežje je to, ker gluhonemi brat ne more povedati, zakaj je nastal prepir. Surovi napadalec pa vali vso krivdo na nesrečnega brata. --o- Eksplozija v tovarni smodnika V kamniški tovarni smodnika se je pred kratkim pripeti la v patronski stiskalnici manjša eksplozija, ko se je vnel samo prah smodnika in ne pravi smodnik. Razbitih je samo nekoliko oken in delavec na Vrtači v Ljubljani si je doma pri padcu zlomila nogo. -o--- Z nožem nad strica Z nožem se je spravil 21 letni brodar Ferdinand nad svojega strica Antona Kolundro in mu prizadejal rane in poškodbe na desnem in levem po-lektju. Napadel ga je med Spodnjim in Zgornjim Creš-njevcem. Sedaj se pa mora zagovarjati pred sodiščem. -o—— Po 17 letih iz ujetništva Neki Desois, ki je bil pred vojno delavec v Vitrovici se pred kratkim vrnil iz Rusije. Vjet je bil na ruski fronti kmalu v začetku svetovne vojne. 8 mesecev je iz Rusije potoval peš in prišel na Madžarsko, kjer je dobil listine in se vrnil v domovino. -o- Nesreča V tovarni Saturnus v Ljubljani je padel z lestve 2Uefcni ključavničar Viktor Kamnikar in si zlomil levo nogo. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 10. februarja 1931' AMERIKANSKI SLOVENEC The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-ieljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: 45.00 _ 2.50 _ 1.50 4» celo leto —---------------------- Za pol leta--------------— Z% četrt leta____—.................. Za Chicago, Kanado in Evropo: U celo leto______________________$6 00 U pol leta ____________________3.00 Za četrt leta ................................. 1-75 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. CO. Published by: EDINOST PUBLISHING Adress of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ...................... For half a year ................. $5.00 . 2.50 . 1.50 For three mpnths ..................-......- Chicago, Canada and Europe: For one year ---------------------------------$6.00 For half a year --------------------------- 3.00 For three months .................... 1.75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker t tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je žas dočetrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____ zavisna od evropskih velesil. Saj so ji te pribori'e svobodo in Pariz, London in stari Petrograd so imeli zato dolga desetletja odločilno besedo v novih Atenah. Po voj&i sta ostala Pariz in London; grškim politikom ni bilo nikda-r vseeno, kaj menijo tamkaj o njihovi politiki. Italija hoče participirati na tem vplivu, hoče se uveljaviti v bližnjem orijentu. Venizelos vidi te težnje in smatra za oportuno, da se jim brez potrebe ne postavlja po robu, marveč jih po možnosti izrabi in se spravi v neki odnošaj z njimi. Tako politiko mora vsakdo pravilno razumeti in ji ne more oporekati, dokler ne gre na račun in oškodovanje interesov tretjega. Ker pa tega ni — tudi pojavi o priliki Marinkovičevega atenskega poseta so to pokazali — se nad Venizelosovimi izjavami ne more nihče zgledovati. Stališče Grčije Venizelos je opravil tudi zadnjo postajo svojega diplomatskega potovanja; zapustil je Rim in se vrnil v Atene. Kakor je bilo pričakovati, je njegova pot sprožila obilico komentarjev v evropskem časopisju, osobito v bližje prizadetih državah. Pospeševal jih je prav za prav sam Venizelos, ki ni varčeval z izjavami; novinarji so mogli od njega izvedeti marsikaj, kar je imelo gotovo obilo dobrih posledic. Ravno s tem, da se ni zavijal v meglo redkobesednosti in formalnih na- SVARILO IZ BARBERTONA Barberton, O. V družini Frank Smrdel na N. Court je že več časa bolj veselo kot po navadi. Vzrok ni morda nov radio in godba in petje, ki se potom njega dobi, ampak mali sinček, kateri vse to preskrbi brez elektrike, brez antene, brez vsakega obračanja gumbov. Ravno tako je pri družini Andrew | rjti vesti Blažič na 26th St. W. Častita-mo! Družini Frank Smole na 14th St. je umrla mala hčerka, vedb, je daj komentarjem določnejšo smer in jih očuval pred stara n mesecev. Cer prefantastičnimi, z ničemer utemeljenimi kombinacijami. Dosegel je s tem, da so časopisna poročila izgubila primes senzacije in se omejila na več ali manj stvarno in trezno registriranj«. Venizelosovi rimski razgovori niso sprožili prevelike živahnosti o komentiranju. Tudi zato ima glavno zaslugo sam Venizelos, ki je že prej ponovno pokazal glavne smernice, merodajne za grško zunanjo politiko. Med nje spada pred v,sem izjava, da je Grčija zoper vsakršno revizijonistično politiko in da bi pomenilo vsakršno prizadevanje za revizijo mirovnih pogodb vznemirjenje tudi Grčije. S tem se je Venizelos odločno odmaknil od onih, ki jim je poglavitni cilj sprememba sedanjega mednarodno-političnega stanja in poprava mej, določenih z mirovnimi pogodbami. Grški interesi so tedaj v tem pogledu popolnoma različni od onih, ki jih javno ali prikrito izpovedujejo nekatere od nekdanjih centralnih držav in njim v oporo tudi apeninska velesila. Dalje Venizelos ni izpustil nobene prilike, da ne bi naglasi,1, kako trdno priajteljstvo veže Grčijo in Jugoslavijo. V tem pač ne moremo videti samo formalitetnih izjav, marveč pravo iskreno izpoved, ki sloni na spoznanju pravih nacijo-nalnih interesov. Grčija se še spominja, kako jo je z malo-azijskega primorja odpihnila ofenziva kemalistične Turčije, — prav lahko si more predstavljati, da bi jo na sličen način mogel sunek s severa vreči tudi s traškega primorja, Če bi se sedanja situacija na Balkanu spremenila in bi se Jugoslavija oslabila. Taki in slični preudarki so merodajni vedno vsaj za kulisami, tudi če se javno ne govori o njih, in na njih sloni resnična državna politika. Zato uo Jugoslavijo in Grško pač trajno vezala tehtna skupnost interesov, kljub eventualnim trenutnim nesporazumljenjem, kakor jih poznamo iz prve povojne dobe, ki pa so sedaj tudi vsa odstranjena. Nekateri nam nenaklonjeni komentarji so skušali pokarati nekako odtujenost med Grčijo in Malo antanto — na osnovi Venizelosovih izjav. Taki komentarji so popolnoma odveč. Člani Male antante sami prav dobro vedo, da ima Mala antanta opravka predvsem z zadevami in problemi, ki se Grčije niti najmanj ne tičejo. Kaj naj se v Atenah razburjajo zaradi madžarskega šovinizma in habsburških restavracijskih poskusov ter stremljenj? Ali iz tega ni treba sklepati na kako nasprotje med grško in maloantantino politiko. Za nas je marveč važnejše, da tvori most med Malo antanto in Grčijo Jugoslavija in po drugi strani Rumunija za one zadeve, ki se tičejo Balkana, in to zadostuje. Seveda je Venizelos povedal ponovno prav prijazne besede tudi na naslov Italije. Temu se ne more nihče čuditi. Grčija je bila ves čas svoje nove državne samostojnosti zelo ravno je zelo hudo po njej, se tolažijo s tem, da je postala angelj-ček in se oprostila vseh zemeljskih skrbi in težav. Farani naše slovenske cerkve so priredili dne 8. t. m. sprejem v dvorani društva Domovina našemu novemu žup niku Rev. Meden. Tukajšnja podružnica SŽZ. se pripravlja za igro "Pri kapelici", katero priredi okoli Velike noči. Demonstracije brezposelnih, t. j. shodi in parade, so tuk'aj in v okolici na dnevnem redu. Brezposelni v našem mestu so imeli že več takih shodov in parado dne 2. februarja. Odbor teh je šel na sejo mestne zbornice, na kateri je stavil sledeče zahteve za brezposelne: prost plin, luč in vodo; prosto vožnjo na poulični železnici in busih; $15.00 na teden za neoženjene in $25.00 za oženjene; znižanje plače vsem, ki so zaposleni pri mestu na minimum $2000 letno; naložitev davka vsem tistim, ki imajo nad $3000 dolarjev dohodkov na leto. V sosednem mestu Akron se že več tednov pere umazano perilo grafta, v katero so zapleteni mestni možje, policija in tudi mestni sodniki. V tem mestu so začeli nenavadno preganjati kršilce pro-hibicije. Razbijajo pohištvo in vse kar jim pride na pot. Grozijo, da bodo deportirali vsakega, ki ponovno krši prohibi-cijo in sploh postave, in ki ni državljan. Našim ljudem je priporočati, da se vzdržijo vsakega vodenja javnih de- monstracij brezposelnih. Je sicer dobro in koristno in v redu, da se sliši glas brezposelnih in lačnih, vendar vodstvo takega gibanja naj imajo v rokah tukaj rojeni. Oblasti že tako skrbno opazujejo vsako tako gibanje in ako so .voditelji inozemci, ne glede na to, ako so državljani, se kaj rado gleda na stvar v drugi luči. — Kaj rade se potem začnejo ši-da so na delu inozemski agitatorji, ki hočejo porušiti tukajšno obliko vlade in vpeljati boljševizem in drugo. Vse, kar je treba v takem slučaju, je, da kdo dvigne ameriško zastavo in pozove vse, da naj jo branijo pred nevarnostjo, ki ji preti od ino-zemcev in preganjanje je tu. Anton Okolish. KAKO SMO PROSLAVLJALI GL. PREDSEDNIKA KSKJ. Waukegan, III. V soboto večer, dne 25. jan., so naša zavedna društva, ki spadajo h KSKJ., oziroma njihovi člani in članice priredili v cerkveni dvorani imeniten "surprajz party", v počast novo nastopnemu gl. predsedniku KSKJ., Mr. Franku Opeka. Možu, ki je vreden priznanja in spoštovanja od naše strani. On je že veliko storil za dobrobit naše slovenske naselbine. Veliko je storil za cerkev, veliko tudi za naša društva. Rad je pomagal, kadar ga je kdo prosil pomoči, kadar je le mogel. Najbolj navdušen jn njegovo največje veselje je pa delati za napredek KSKJ. Delegatje 17. konvencije se niso zmotili, ko so njega izvolili. Kot 301etni član Jednote in kot 161etni član gl. odbora ima prav gotovo dovolj skušenj o poslovanju in bo tudi on vodil Jednoto od napredka do napredka. Kar. se pa tiče naše naselbine, je pa tudi lahko ponosna, da ima v svoji sredini predsednika najstarejše in najbogatejše slovenske Jednote v Ameriki. — Kako smo na to ponosni, so pokazali udeleženci omenjeni večer, ki.so se v velikem številu zbrali v cerkveni dvorani, kajti zbralo se je samo članov ^^ WHtKtf hihi i i iini liiimim um iiiiimnii min n nn k n it hihhh i imutitimtimse in članic do 250 in raz njihovih obrazov si bral samo zado-voljnost in veselje. A. K. ——o- POMLAD IN DRUGE VESTI OD ZAPADA Enumclaw, Wash. ' Vreme imamo tukaj na za-padu tako lepo, kakor pravo pomlad. Cvetlice, kakor vijolice in trobentice, so že začele odpirat vrata pomladi. Tudi žabe so se že začele oglašati s svojim "rega" zborom,- tako da v resnici vse izgleda, kakor da bi imeli že mesec april v deželi. Edino slabo, kar nas je do sedaj obiskalo, je bolezen, namreč influenca in pa koze, in je veliko družin, ki imajo zaradi bolezni zaprte domove. Upamo pa, da bo kmalu bolje. — Glede dela je tudi tukaj prav slabo in ne vemo kaj bo, če se kaj kmalu delo ne odpre. Po mestih je veliko ljudi revnih in lačnih. Na farmah ni še ravno hudega, dokler je še dovolj krompirja, zelja in svinjskih reberc. Zelo pa občutijo udarec kokošjerejci, ker so kokoši in jajca tako po ceni. Upamo pač. da bo zgod-na spomlad vse na bolje obrnila. Ker se ravno bliža pust ali Kurent in pa da ne bo vse tako klaverno in žalostno, so nam obljubila tukajšnja podporna društva, da bodo priredila na pustno nedeljo skupno plesno veselico, v nedeljo, dne 15. febr. zvečer v Krain dvorani. Bodo tam tudi maškare, za katere bodo pripravljene štiri nagrade. Prva nagrada bo za najpomembnejšo, druga za najlepšo, tretja za najsmešnejšo in četrta bo tudi za lepo. Vabite se na to prireditev rojaki od blizu in daleč, ker bo to zadnja veselica pred postom. Igrala bo izvrstna godba, ki nas bo razveseljevala, da bomo pozabili na vsakdanjo revščino. Josephine Richter. —-o- DELAVSKE RAZMERE IN DRUGO Milwaukee, Wis. Pri nas v Milwaukee se res prav dobro imamo, ker nam ni treba kaj preveč delati, kakor menda tudi drugod po Ameriki ne. Po mihvauških glavnih križiščih ni treba več tako dolgo čakati za prehod na drugo stran ulice, ker so se avtomobili precej zredčili na cestah in ulicah. Mnogo avtomobilov je pa tudi vsled lepega vremena letošnjo zimo zamrznilo po garažah ali pa stoje na kaki .prazni loti zapuščeni in čakajo na boljše čase, kateri se nam že dolgo obetajo. Po cestah je sedaj največ takih avtomobilov, čijim gospodarjem pšenica zori po letu in po zimi. Res, tukaj v Milwaukee nam obetajo za letos prave zlate čase. Posebno tukajšnji angleški listi, še najbolj pa Wisconsin News ima vsaki dan veliko poročati o velikanskem izbolj- šanju delavskih razmer. Delavci pa, kateri delajo, še prav nič ne vejo o kakem izboljšanju. Pač pa prav dobro vedo, da je vse to le bluf. Vedo tudi predobro, da so delavsko plačo skoro povsod znižali kar za 10 odstotkov. Vsak bo-rad priznal, da je to precejšen udarec za ubogega delavca. Kapitalistična banda seveda poroča potom časopisja, da so delavske razmere v decembru in januarju ravno na isti višini, kakor je to bilo pred letom dni, da imajo ravno toliko delavcev na plačilni listi in še več da jih je, kar je pač lepo znamenje, da gremo in da smo celo že prišli do precejšnjega napredka. Vse to je prav lahko resnica, da jih imajo ravno toliko na plačilni listi, ali pa morda še katerega več kakor lansko leto, Ne omenijo pa, da je precejšnja razlika, ako eden dela vsak dan po 8 do 10 Ur, drugi pa same po tri dni na teden po 6 do 8 ur, ali pa nekateri morda komaj po pav ur na teden. Ti so seveda Vsi na plačilni listi in kakor je videti, štejejo le imena in potem dajejo V časopisje, da gre dobro. Toliko in toliko delavcev dela. Tega, koliko delavcev je pa bilo odpuščenih od dela, ni pa poročal noben angleški list. Ako pa vzamejo par sto starih delavcev nazaj, pa tako zatrobijo v svet o nekem velikanskem napredku a industriji, da bi človek, če bi ne vedel, kako vse gre, res mislil, da je vse strašansko dobro. Lansko jesen pred volitvami se je govorilo, da bodo takoj po volitvah začele obratovati pivovarne s polno paro in da bo za 20.000 delavcev dela samo pri izdelovanju piva. — Nekateri farmarji so se že tudi veselili, da bodo ječmen prodali in jim bo prinesel lepe dobičke. Še znani mihvauški milijonar, pivovarnar Pabst, si je nabavil za celih $200,000 modernih strojev za izdelovanje izvrstnega piva. — Težko smo že pričakovali zaželjenih in obetajočih dni. Vsi smo pa bili presenečeni, ko smo izvedeli za poročilo iz Washingto-na, D. C., od tistih 11 mož, katere je kongres pooblastil, da naj preiščejo, je li prohibicija potrebna ali ne; Presenetilo nas je poročilo onih 11 mož, ki so se izjavili, da je prohibicija potrebna in koristna za ameriško ljudstvo. Seveda niso ti možje nič omenili, koliko dobička jim znaša prohibicija in tudi niso omenili, koliko dobi od prohibicije kralj chicaških butlegerjev Al. Capone. Ko je mogočni naš predsednik s svojim senatom slišal poročilo teh izvedencev, kako koristna je prohibicija, so se takoj vsi razumeli, nakar so določili 50 milijonov dolarjev za vzdrži, vanje suhe postave ter najeli še 130 novih vohunov, ki bodo šnofali po naših "bejzmentih" za bakrenimi kotli in cevmi._ Res je, da,to v Milwaukee,ne vemo posebno dosti, kaj je prohibicija, ker je cel Milwaukee moker od enega konca do drugega. Kakor do sedaj vse kaže, bo ameriško ljudstvo še nadalje "žlumpalo" vodo in pa smrdljivi "near beer". Po mojem mnenju hi bilo dobro, da bi kongres izvolil tistih 11 mož, da bi naj šli skat vzroka, zakaj se kruh ne poceni, ker ima še vedno isto visoke ceno, kakor jo je imel, ko je bila pšenica na najvišji ceni. Kruh je ostal na isti višini, pšenica je pa padla, cla ima sedaj sramotno nizko ceno. Jaz bi rekel, da bi taki možje, ki so tako učeni, lahko našli vzroka, zakaj je tako. Re3 srečni smo, ko imamo tako modre može. G. W. R&lv. TO IN ONO POZNO SE IZKAZALA NEDOLŽNOST Dessau. Nemčija.— Kot slaboten starček je J. Theer-rriann zapustil pretekli ponedeljek tukajšnjo ječo, v kateri je prebil 40 let. Pred tolikimi leti je bil obdolžen umora nad neko žensko in bil obsojen, dasi je zatrjeval svojo nedolžnost. Pred kratkim pa je pravi morilec na smrtni postelji priznal čin. Na podlagi tegv. je bil Thermann zdaj izpuščen. — Dali so mu sicer prostos*. a izgubljenega življenja mu ne morejo vrniti. -o--- STRAHOVITA AEROPLAN-SKA NESREČA London, Anglija. — Devet oseb je bilo ubitih pri katastrofi, ki je zadela eno največjih vodnih letal angleške armade preteklo sredo pri vojaških vežbah v bližini Plymoutha. Dočim ni bilo na letalu opaziti nikakega defekta, se domneva, da pilot pri pristanju ni dobro preračunal distance, in letalo je s silovitim zaletom treščilo v vodo, pri čemer je nastala eksplozija. Letalo se je razbilo in glavni trup se je potopil z osemčlanskim moštvom vred. Trije so se rešili, a je eden pozneje umrl. -o--' — London, Anglija. — V 66. letu starosti je umrl tukaj F. M. Hale, iznajditelj bombe, ki je med svetovno vojno razstrelila prvi Zeppelin in potopila prvo nemško podmorsko ladjo. V čevljarni. — Kako se vam prilegajo ti čižrni, gospa? — Še so mi preveliki. Saj mi niti prstov ne tiščijo! * PODLISTEK * ,s Edgar Wallace: VRATA IZDAJALCEV Roman (Dalje.) "Prodno izročite knjižico Mavvseyu, jo spravite v kuverto in zapečatite. Kuverte najdete v pisalni mizi v tretjem predalčku. To storite vsak večer. Sežgite ta listek." Znova je Graham ubogal in sežgal listek. Pri tem ga je vrtnar napeto opazoval. —- Dobro, Mawsey, — je dejal Graham in se pripravil k čitanju. — Pokličem vas, ko bo knjižica prečitana. Vrtnar je zmajal z glavo, rekoč: — Obžalujem, gospod, toda naročene mi je ostati tu. Dejal je, da ne smete ničesar prepisati. — Kdo je vam to rekel? — je vprašal Graham, misleč, da zve od vrtnarja kaj zanimivega o Traynu. " — Ne poznam ga po imenu, glasil dogovorjeni odgovor. Od desetih do ene je sedel Graham nad knjižico. Prečita! jo je, da bi mu postal načrt jasen. Opetovano je osupnil in se zgrozil nad drznim naklepom. Ko je pre-čital do konca, se je vrnil k začetku. Počasi je prebiral stran za stranjo in učil se je na pamet vsake zamotane podrobnosti čudovitega načrta. Ob eni je zaprl knjižico, kajti črke so mu začele plesati pred očmi. Spravil jo je v kuverto, katero je zapečatil. Cele tri ure je sedel Mawsey nepremično, držeč roke na kolenih. Zdelo se je, da ga ta čudna naloga prav nič ne utruja. Enkrat je Graham nehal citati in ponudil vrtnarju cigareto. — Ne kadim in ne pijem, — se je glasil odgovor in Graham se ni več zmenil za vrtnarja. Vrtnar je vzel zapečateno kuverto, jo skrbno spravil v žep, voščil je Grahamu lahko noč in odšel. — Jutri večer me ne bo doma, — je dejal Graham. — Vem — je odvrnil vrtnar. Graham ga je začudeno pogledal. —- Zdi se, da vam gospod brezmejno za- DR. ALLAN J. HRUBY Specijalist za srčne bolezni Stanovanje: 1130 No. Lore! Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Tel. Rockwell 3364 Uradne ure: 5 d 9. zveč. l-azcn sred; ob sredah U. do 11. dop.: ob sobolah 1 do 4. pop. se je upa. — Verjame vam, gospod. Tem bolj lahko verjame meni, — je odgovoril vrtnar predrzno. Zjutraj je odšel Graham v vas po novi-ne in po knjige, ker se je dolgočasil. Našel je garažo "Pri kroni" in najel avtomobil. Zvečer se je napotil v mesto. — Kmalu po solnčnem zahodu je bil v Green-wichu in zavil je k "Trem lepim mornarjem". Kraj ni bil nič kaj- prikupljiv. Bila je umazana gostilna; razsvetljena s smrder čim plinom. Toda tu so se zbirali vsi drzni mornarji, na teh s peskom posutih tleh so bili sprejeti mnogi mornarji v službo, pa tudi mnogo zahrbtnih načrtov je bilo sko-vanih v posebni sobi, katero so nazivali "salon". Graham je odprl težka vx*ata in vstopil v izbo, kjer so sedeli trije mo'zakarji. Nekak potepuh se je gugal v starem wind-sorskem naslanjaču, stoječem v kotu točilnice, ki je imela obliko črke L. Roke jc imel sklenjene na želodcu, klobuk potisnjen globoko na oči. Za točilno mizo, obi-to s pločevino, je stal mož orjaške postave. Na sebi je imel grobo piavaško haljo, pod njo pleteno volneno jopico, na sivi glavi pa zamazano mornariško čepico, potisnjeno nazaj na tilnik. Njegov obraz ni bil simetričen, kar se pa ni preveč poznalo, ker je ,nosil mož zalisce in dolge brke. Imel. je rdeč, zabuhel obraz in ma jhne s krvjo zalite oči. Posebno prikupljiv torej ni bil. Graham Hallowell, ki je videl v jet-nišnici v Dartmooru mnogo duševne in telesne ostudnosti, je moral priznati, da še svoj živ dan ni videl človeka, kateremu bi bila narava tako skopa mačeha. Velikan si je Grahama ogledal, potom se pa na videz sploh ni zmenil zanj. — Ali bi ne hoteli trčiti z menoj ? Velikan je pogledal Grahama s krvavimi očmi in odgovoril: — Velja. Kozarec brinjevca. Kapitan Eli Boss ni bil velik govornik. Graham ni vedel, kako bi se seznanil z njim. Zato je začel govoriti o vremenu, kar pa kapitana ni nič kaj preveč zabavalo. Popil je brinjevec, se pretegnil in dejal: — Domov sem namenjen. Ali bi me hoteli spremljati gospod? Grahamu se je zdelo, da doni globok, kropeč glas od nekod iz podzemlja. Kapi- tan se za Grahama Sploh ni zmenil. Graham je prikimal in odšel za njim iz točilnice. Dolgo sta korakala skupaj molče. Pot ju je vodila proti Silvertownu in šele leo sta prispela v zapuščeno stransko ulico, se je orjaku razvezal jezik. — Gospod mi je dejal, da bi radi ključ od vrat kabine. To se pravi vreči denar proč, toda naj bo, dobite ga prav tako, kakor ročno blagajno. Pošljete mi oboje k Tigleyu -na Little Perch Street. On vodi moje posle. Za vašo udobnost bo poskrbljeno. Toda ne pozabite, da "Pretty Anne" ni "Mauretania". Moj princip je: mnogo in dobro jfesti. Igrate jukr? K Graham ni znal igrati jukra in kapitan je godrnjal, da je premalo izobražen.' — Prinesite s seboj nekaj knjig, — mu je svetoval, — Moji dečki malo čitajo in tudi jaz nisem navdušen za knjige. — Kdaj pa odpotujete? — je vpraišal Graham. Eli Boss ga je pogledal po strani. — Menda ste hoteli reči, kdaj odplujete sami, — je zamrmral. — Okrog šestindvajsetega? ŠIRITE 'AMER. SLOVENCA!' 0000010105000202010104010202020102020206000200010002010100485353005301010102020002 Torek, IG. februarja 1931 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 TEDENSKI KOLEDAR 15 Nedelja — Favstin in Jovita. 16 Ponedeljek — Julijana. 17 Torek — Beg v Egipt. 18 Sreda — Pepelnica, Simeon. 19 Četrtek — Konrad. '20 Petek — Mildred. svetnic, katerih podobo nosijo, posebno varstvo božje. Ne svetinja sv. Krištofa, katero ima kdo na. avtomobilu, naj 'ga varuje nesreče, temveč- priprošnja tega patrdna avtomobilistov itd. Iz tega jasno sledi, da to niso vraže, da ne verujemo preveč, da je popolnoma v skladu božje volje in božjih zapovedi, ako častimo Marijo, svetnike, se-jim priporočamo, jih prosimo pomoči in varstva po njih posredovalni priprošnji pri Bogu. IZ NEODREŠENE DOMOVINE 21 Sobota Feliks. Rev. K. Zakrajšek: TRETJA PREDPEPELNIČNA NEDELJA Ako ne smemo preveč verovati, ali se ne pregrešimo proti prvi božji zapovedi, ko častimo Marijo, svetnike, ko častimo njih ostanke (relikvije), njih slike, njih grobe, ko nosimo ška-pulirje, svetinjice, ko se kropimo z blagoslovljeno vodo? Da, drugoverci nam to kaj radi očitajo. Je to rea? Ne! 1. Vsak kristjan ve, da mi samo Boga molimo, t. j. častimo po božje. Marijo in svetnike pa samo častimo, t. j. jim skazujemo samo spoštovanje in čast, ker jih je že Bog počastil. Zato molimo: "Srce Jezusovo, usmili se ras!" Toda sv. Marija, prosi za nas!" "Sv. Peter, prosi za nas!" Zato samo pred tabernakljem poklekujemo, pred Marijinim oltarjem, ali svetniškim, se pa samo poklonimo. 2. Marijo častimo, ne molimo, za Bogom najbolj. Saj jo je počastil tudi sam Bog bolj, kakor kakega drugega človeka. Po nadangelu jo je dal pozdraviti z "Ave" — Ceščena, milosti polna! Počastil jo je sam Bog Sin, ko si jo je izbral za mater. Svetnike častimo, ne molimo, kakor častimo vse velike može, Washingtona, Lincolna, Barago i. dr. Samo, da se tem še priporočamo za priprošnjo pri Bogu, ker jih je Bog ravno p tem posebno počastil, da je na njih priprošnjo kakemu človeku skazal kako posebno milost. Za svetnika namreč ne more biti nihče proglašen, ako ga preje Bog ni počastil s kakim čudežem. 3. Slike in kipi svetnikov nam samo ohranjajo spomin na te svete može in žene,in zato, ako častimo njih slike in kipe, častimo samo nje same. Slike in kipi svetnikov imajo tudi ta namen, da nas navdušujejo, da sledimo njih lepem zgledu življenja, katerega nam dajejo. Škapulirji, svetinjice in druge blagoslovljene stvari,,vemo vsi, daso samo mrtve stvari, ki nam ne morejo nadnaravno ne koristiti, ne škodovati. Verujemo pa v molitev in priprošnjo, s katero jih je sveta cerkev posvetila, da bi onim, ki jih bodo nosili, jih pobožno rabili, naklonili vsled cerkvene molitve in vsled pobožne nošnje in pa po priprošnji svetnikov, Nezaslišan napad na goriškega nadškofa in slovenske duhovnike Tržaški "Piccolo" z dne 21. januarja uporablja otvoritveni govor višjega državnega tajnika Julijske krajine, Ma-druzzatto kot napad na .slovensko duhovščino in na njenega predstojnika, goriškega nadškofa. Kaj tako brezobzirnega in nesramnega se do sedaj še hi bralo v nobenem fašističnem, listu. Imenovani list porpoa, da je govor visokega dostojanstvenika (Maclruz-zatto), ki je obenem goreč katoličan, odkril vso protidržav-no in protiitalijansko miselnost slovanske duhovščine in njenega poglavarja, goriškega nadškofa, kateri uporabljajo vse sile samo v obrambo neke slovanske kulture, proti kateri govori zgodovina in vsak dober okus. Protiitalijanska miselnost jorba proti našim rojakom. %» Isto noč so neznanci poskušali zažgati ljudsko šolo ^Štanjelu na Krasu, kar se jij®lud; ni ^posrečilo. . ^ /Sit Ir« -v. 'mit re mora mladina zahajati, ko dovrši šolo. Drugo sredstvo za poitalijančevanje mladine so razna zabavno - poučna in kmetska društva, v katerih se mora šoli odrasla mladina zbirati. Tu bodo fašistovsko nao-obraženi učitelji in organisti izobraževali v smislu italijan-stva in fašizma vso slovensko mladino. — Vsa prememba slovenskih učiteljev in vse 8-letno učenje samo italijanskega jezika torej le še nima posebno močnega uspeha, ker kakor se vidi, se slovanska mladina še premalo zaveda, da je "italijanska". se na vso moč trudi, da bi no- nadaljevalnih tečajih, v kate ve pokrajine docela organizirala še preden bi kdaj prišlo do revizije mirovnih pogodb, da ji ne bo kdo očital, da prebiva na njenem ozemlju ne-italijanski živelj. Akcije za u-ničenje vsega tujerodnega prebivalstva ne vodijo samo fašistične organizacije, ampak sploh vse državne oblasti. — Začeli so Slovencem in Hrvatom kratiti še zadnji privilegij, ki so ga do sedaj imeli, da so namreč do sedaj v cerkvi lahko svobodno molili V svojem jeziku. Z vso silo so se sedaj vrgli na cerkve in na duhovnike. Napadajo goriškega nadškofa Dr. Seckja i-n tržaškega škofa Dr. Fogarja. V parlamentu so nn glasa li, da če ne dosežejo sporazuma z Vatikanom, bodo sami na svojo pest uredili to vprašanje. — Poskušali so že v Krkavcih, ko je pregnanega duhovnika nadomestil Italijan, pa je moral na pritisk fašistov cerkev zapreti in se vrniti v Trst, ker kljub njegovim pridigam v italijanskem jeziku je ljudstvo še nadalje molilo v svojem lastnem jeziku. — Pred nedavnim časom je prišel iz Vatikana nek prelat z namenom, da prouči položaj cerkve. To je pognalo ves faši-stovski tisk, da je delal strahovito propagando proti cerkvenim oblastem, fašisti so pa neprestano prirejali po cerkvah demonstracije. -«-o-- Hruševju, češ da je on najel 2 človeka, ki sta umorila Blazino. Dokazati mu seveda niso mogli ničesar, pač pa so ga odgnali. v konfinaqijo na Lipar- ske otoke. M Premalo zavednosti C.elih osem let so učili slovensko deco v italijanskih šolah v "muzikalični govorici", kakor poroča tržaški "Piccolo" in dostavlja dalje, da b« Ne zaupajo slovenskim dijakom Kakor ' poroča pariški list "Italia", so na vseh italijanskih univerzah nabiti oglasi, da se več ne sprejemajo v fašistično univerzitetno organizacijo dijaki iz po vojni zasedenih krajev. Do sedaj so fašisti trdili, da ni cela Italija samo ena država, ampak tudi en sam narod in so silili dijake, da so se vpisali v omenjeno organizacijo. Sedaj pa. kakor se vidi, smatrajo dijake iz zasedenega ozemlja ali za manj vredne i-n nižje vrste, ali jim pa ne zaupajo. ' Na Liparske otoke Dne 7. jan. je. bi! v Hruševju pri Postojni ustreljen Bogo mir Blažina. rniličar in občinski nameščenec. Temu so fašisti v1 Hruševju postavili spominsko ploščo. Ob odkritju plo 'če je govornik pripovedoval, kako da je Avstrija pošiljala v te kraje slovanske elemente z Vshoda. da je zatirala italijanski živelj. — Po vseh Še pet let — in goriških Slovencev ne bo več Po posebnem fašističnem načrtu mora biti vprašanje slovenstva na Goriškem likvidirano v petih letih. Na nekem sestanku fašističnih zaupnikov v Gorici je bilo sklenjeno, da se slovenski kmetje na nasilen način pritisnejo, da se uklonijo. Prav tako se bo postopalo a slovenskimi duhovniki, gostilničarji in ostalo inteligenco. Potem upajo, da bo boj s širokimi kmečkimi masami bolj la-hak. V zvezi s tem je bilo 13. jan. v okolici Tolmina aretiranih okrog 40 najuglednejših slovenskih kmetov, bivših županov in odličnih kmečkih voditeljev'. Fašistični tajnik Ve-nanti pač misli z aretacijami v masah izprazniti Goriško vseh Vplivnih slovenskih elementov. --o-- IZ DOMOVINE Meteorološka postaja V zdravilišču na Golniku so pred kratkim montirali vse potrebne naprave in instrumente, katere rabi moderna vremenska postaja, ki že brezhibno deluje. Kraj je postal sedaj naj privlačnejša točka za vremenoslovee. —.—o— Cerknica Iz Cerknice poročajo, da se letošnja '-zima ' iz vseh norce brije. Enkrat, pravijo, pripeka solnce, da vse teče od streh. Drugi dan pa naenkrat pritisne mraz, da bi Človek skoraj sredi ,ce^e Zihrxnil. Kranjsko prva slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki priredi prihodnje poletje v staro domovino. i 1 Omenjeni izlet se bo vršil na svetovno znanem, modernem brzoparniku CUNARD LINIJE iH ENGA ki odpluje iz New Yorka DNE 21. JUNIJA 1931. Izlet, kakor vse kaže bo nekaj posebnega, nekaj pomembnega in veselega za vse, ki se bodo izleta udeležili. Med potjo se bodo izletniki ustavili v "LISIEUX" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke sv. Terezije". Dalje si bodo potniki ogledali Pariz in druge znamenite posebnosti na Francoskem, Nato se bo odpotovalo proti Ljubljani, kjer se bo počastilo grob slovenskega pijonirja in ustanovitelja K, S, K. Jednote pokojnega Rev, F. S. šušteršiča: Počastilo se bo razne druge dostojanstvenike in ogledalo se bo razne zanimive kraje naše stare domovine. Ravno tako bo dana prilika vsem, ki se bodo želeli pokloniti sv. Očetu v Rimu, da bodo to lahko storili. Iz tega je razvidno, da bo izlet nekaj zanimivega in veselega, Zato se vabi vse rojake sirom Amerike in Canade, da se tega pomembnega izleta v obilnem številu udeleže. Glede potnih listov, permitov, voznih listkov itd, pišite za nadaljria pojasnila na nižje podpisanega Josip Zalar, gj. tajnik, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. '(MmmmmmimmiM^ Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 10. februarja 1931 SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jo s. Poljanec IIIIUHIMIIIIIBUIIHU llB "Bog kristjanov jih je skril pod svoje krilo. Radujmo se z onimi, katere je zavrgel," so vpile ženske in vlekle zadnjega ujetnika na žrtvenik. Mislil sem, da je bilo vsega konec, vendar ni bilo tako. Omenil sem že, da sem razbral neki skriven namen iz mrkih oči indijanskih žensk, ko so delale barikade; kmalu mi je bila dana prilika videti, kaj so nameravale. Blaznost je še vedno razvnemala srca teh žensk; žrtvovanje je bilo končano, ampak pravo praznovanje je imelo še priti. Umaknile so se na drugo stran piramide, kjer so nekaj časa ostale in se pripravljale, ne meneč se za krogle, ki so zdajpazdaj zadele katero izmed njih. Na onem kraju so bile namreč popolnoma izpostavljene španskemu ognju. 2 njimi so šli tja tudi žrtvovalni duhovni, drugi moški pa so ostali na svojem mestu v mrkih gručah in gledali, kaj se je zgodilo; nobeden izmed njih ni vzdignil ne glasu ne roke, da bi zabranil njihovo peklensko namero. Ena ženska ni šla ž njimi, in ta ženska je bila moja žena Otomi. Ostala je pri žrtveniku; bila je pomilovanja vredna videti; njena razburjenost ali pravzaprav njena blaznost se je bila unesla in sedaj je bila zopet kakoršna je bila po navadi. Tam pri žrtveniku je stala, strmela s široko odprtimi, preplašenimi očmi sedaj na znamenja tistega brezbožnega obreda, sedaj na svoje roke — kakor da bi mislila, da so rdeče od krvi; in stresla se je ob tej misli. Približal sem se ji in se je dotaknil za ramo. Urno se je okrenila in zahropla. "Mož! Mož!" "Jaz sem," sem ji odgovoril, "ampak ne reci mi več mož."- "Oj! Kaj sem storila?" je ječala in se nezavestna zgrudila meni v roke. Na tem mestu hočem nekaj dostaviti, kar mi tačas še ni bilo znano, kar mi je bil šele dolga leta pozneje povedal župnik naše fare, jako učen človek, dasi je imel svoje predsodke. Da bi bil to takrat vedel, bi bil tudi v tisti uri bolj prijazno govoril s svojo ženo O-tomi in bi boljše sodil o njeni hudobnosti. Kakor vse kaže, tako mi je rekel moj prijatelj župnik, so izza najdavnejših časov one ženske, ki so pripogibale svoje koleno pred poganskimi bogovi, zlodeji, — in taki so bili tudi anahuaški bogovi — kaj lahko vsak čas postale obsedene od njih, tudi potem ko so že opustile njihovo čaščenje, in so lahko šle tako daleč, da so izvršile največje zločine. Med drugimi primeri mi je povedal, da pripoveduje neki grški pesnik, Teokritos po imenu, v eni svojih idil, kako je neka ženska z imenom Agava, ko se je udeležila neke skrivne verske orgije na čast nekega hudobnega duha z imenom Dionizos, zagledala svojega sina Penteosa, ki je opazoval obhajanje skrivnosti; tedaj jo je obsedel hudobni duh, planila je nad sina in ga umorila s pomočjo drugih žensk. Zavoljo tega jo je pesnik, ki je bil sam častilec Dionizosa, proslavljal, ne grajal, ker je storila to dejanje na zapoved boga, "in tako dejanje se ne sme grajati". To sem napisal iz gotovega vzroka, dasi nimam jaz nič opraviti s tem. Kakor je namreč Dionizos obsedel Agavo in jo prisilil do nenaravnega umora, tako je tudi, kakor vse kaže, Iluicelkotl obsedel mojo ženo Otomi; tako mi je pozneje tudi sama rekla. Prepričan sem namreč, ako so imeli hudiči, katere so Grki častili, tako moč, da je bila še večja moč dana anahuaškim bogovom, ki so bili med v semihudobnimi duhovi prvi. Ako je temu tako, kakor verujem, potem ni bila Otomi, ki sem jo videl pri žrtvovanju, ampak hudobni duh Huicekotl, katerega je nekdaj častila in molila, in ki je zavoljo tega imel moč, da je namesto njenega lastnega duha prešel za nekaj časa v njeno telo. ŠEST IN TRIDESETO POGLAVJE. Predaja. Vzel sem svojo ženo v naročje in jo nesel v eno izmed skladišč poleg templja. Tamkaj je bilo mnogo otrok, da so bili na varnem, med njimi moj sin. "Kaj je materi, oče?" je vprašal fant. "Zakaj me je zaprla k tem otrokom, ko je zunaj boj?" "Mati je padla v omedlevico," sem odgovoril ; "brez dvoma te je dala sem noter, da bi bil na varnem. Sedaj pa skrbi zanjo, dokler se ne vrnem." "Bom," je odgovoril deček; "gotovo pa bi bilo boljše, da bi se boril s teboj zoper Špance, saj sem že velik, namesto da bi ostal tukaj in stregel bolnim ženskam." "Stori, kakor sem ti velel," sem rekel, "in ti zapovem, da ne zapustiš tega kraja, dokler ne pridem zopet pote." Odšel sem iz skladišča in zaprl vrata za seboj. Malo trenutkov pozneje sem si želel, da bi bil ostal, kjer sem bil. Na ploščadi je moje oči pozdravil prizor, ki je bil vse straš-nejši od vseh prejšnjih. Tam so namreč bile ženske, razdeljene v štiri oddelke, nekatere z otroci v naročju, in stopale proti nam. Prihajale so pojoč in skakajoč, in mnoge so bile gole do pasu. Ampak to je ni bilo vse; pred njimi so tekali pabi in one ženske, ki so bile visokega rodu. Ti voditelji,-moški in ženski, so tekali, skakali, prepevali, klicali imena svojih zlodejskih bogov in proslavljali hudobnost svojih prednikov, za njimi pa so se vsipale tuleče množice žensk. Drvele so po ploščadi sempatja; sedaj so se poklonile podobi Huicelkotla, sedaj zopet so se vrgle na tla pred njegovo odurno sestro, boginjo smrti, ki je sedela poleg njega okrašena z ovratnico polno človeških lobanj in rok; sedaj so se priklanjale okoli žrtvenika, sedaj zopet iztegovale gole roke v plamen svetega ognja. Celo uro ali še dalje se je vršilo to pošastno rajanje, čigar pomena niseni razumel, dasi prav dobro poznam indijanske šege in običaje. Naenkrat so se pomaknile, kakor da bi jih navdajal en sam duh, na sredo odprtega prostora, se razpostavile v dvojnem krogu, sredi katerega so bili pabe, in zapele neko pesem tako divje in tako vreščeče, da mi je kri zastajala v žilah. (Dalje prih.) -o- "Amer. Slovenec" nudi tekom svoje jubilejne kampanje zašito-žek vsem! K0NGRESN1K SABATH ZA LAG0DNYA Priporoča svojim prijateljem, da ga podpirajo. Chicago, 111. — Kongresman Adolph J. Sabath in njegov brat Morris Sabath, demokratska voditelja v 21. wardi priporočata volilcein 21 warde za aldermana Mr. John J. Lagod-nya. Mr. Lagodny je demokrat in v političnih krogih zelo znana osebnost. V 21. wardi se energično udejstvuje že dolgo let in bo kakor kaže njegovo dosedanje delovanje vreden naslednik dosedanjega aldermana Horana. Primarne volitve bodo 24. februarja in volilci naj ne pozabijo na Lagodnya. (Ogl.) I fooooooooo OOOOO OOOOOOOOn-0Ooc«»*xh* ■ o y Trunk vooooooooor>« i ooc«»"-!>t" 0 )i jvi Trunk vo