SLOVENKA Glasilo slovenskega žehstva Št. 16. V Trstu 31. julija 1897. Letnik I. Meseca avgusta praznuje se god teh-le slovanskih svetnikov: 2. Bojan, 4. Domogoj, 9. Ratibor, 11. Bolemir, 13. Svetopolk, 24. Borivoj, 25. Milvana, 27. Boleslav, Natalija. BO. Ljutomir. Slovenke ! Dajajte svojim otrokom le slovanska krstna imena. V veži. ,Kako lepo ! — Že veža vsa je v blesku, Kako prekrasno je še le tam gori, Za oknom in za svileno zaveso, Kjer v divanih se zibljejo gospodje, Puhteč, kot paše najfineji duhan,¦ Kier snivajo, kot boginje, gospice^ :,- Gospice nežne in gospe ponosne !.. Papiga zdaj kriči jim : dobro jutro ! Jn hišina pripravlja jim kopeli In guvernantke skrbne — in lakaji Stopicajo na rahlo po preprogah. Da kruto ne razjari se gospoda, Če točno ne postreže roka sužnjev.... Pa srečni so, — jedo jedila božja, Za delo zdaj jim ni prositi treba Želodcem lačnim po palačah svitlih, Kot meni baš .... ,No, kaj pa ti postopaš Okoli vrat, se mar ti česa ljubi? Tu sem poglej, na ploščico medeno In čitaj ako znaš, pa pomni dobro ! — Ne smejo psi v to hišo se voditi — In tukaj še : — Beračem ni uhoda ! — Očeti mestni imajo ta posel. Da polnijo želodce nenasitne. In tja gospod pošilja milodare. Da se izogne v hiši bedi gladni*... Trdo vratar je zaloputnil vrata In v mrazu revež tava in premišlja.... Vida. Prva sreča III. Slike po naravi — Ruski spisala M. Krestovska po izvirniku po- slov. Adolf Pahär. (Dalje). Aleksjej Markovič, njega oče, je bil tako izboren, velikansk, in lice njegovo je bilo tako prijetno, dobro; bradato, rudeče ; Zini so od nekdaj taka lica silno ugajala. Ona je takoj čutila do nju zaupanje in simpatijo in do- znala, da ju bode iskreno ljubila in da ji bo pri njih dobro. p-r^ Aleksjej-Markovič jo; je takoj imenoval hčerko in nežno, kakor otroka, pogladil po glavi in se pri tem tako dobrodušno in glasno zasmejal, da je Héléna vztre- petala. A njej. Zini, je zaradi tega še nekako bolje ugajal. In teta Aljošina ji je tudi zelo dapala, dasi se ji je zdela v prvem trenotji strašno smešna in nelepa, no pozneje je videla, da je samo od obleke in frizure taka, a v resnici nekaj prelest, ki se ravno tako prijetno, dobro- dušno smeje. Kadar se zasmeje, se njeni očesci zmanj- šata, a njen nosek se zaviha povsem navzgor, in okoli njega se naredé take smešne, dobre gube, da bi jo člo- vek kar poljubil. Héléni ne da bi ne ugajalo, a tako . . . Zina je potem slišala, kako je sestra govorila možu svojemu : — Dobri ljudi, a strašni provincijali ! Ko se je podajal čaj, je Zina zapazila, kako je njihov lakaj Aleksander s topo, ošabno fizijonomijo, za- radi katere ga Zina nikdar ni mogla trpeti, s preziranjem ogledoval njena prihodna sorodnika, posebno roke tete Lize, ko je prijela za svojo čašo. Res, roke so bile ve- like, rudeče, v kratkih rokavicah, kakoršne nosijo u Pe- trogradu samo sobarice ; a Zini se je zdelo to preziranje ošabnega lakaja tako razžaljivo, da ga je odslej še manje mogla trpeti. Za trenotje ji je prišlo v glavo, se li tudi Aljoša sramuje svojih staromodnih sorodnikov, ker je zapazila, da je celo Helena nekako lahno zarudéla, ko se je mej Priloga 91. št. „EDINOSTI" Str. 2 „SLOVENKA" St. 16 njihovo vizito nenadoma priyeljala neka znanka iz petro- grajskih gospej. No Aljoša je gledal na očeta in na teto s takim ljubečim, nežnim pogledom, da je Zina umela, da se jih ne samo ne sramuje, a da mu taka misel niti v glavo priti ne more. Srečal je Zinine oči in njegov lju- beči, radostni pogled je govoril : „Vidiš, kaka sta oba. Saj sem ti prej pravil, da jih bodeš takoj rada imela'* In Zina se je tudi radostno nasmehnila in mu z očmi odgovorila : ,Da, da, res je, kako krasna sta, in jaz te imam zdaj še raje, in izborno se bomo imeli med seboj !" Ko sta se odpeljala in je Arkadij, mož Helene jel norčevati se in oponašati, kako glasno se Aleksjej Markovič smeje, da se razlega po vsej dvorani, a teta Elizabeta Markóvna pri vsakem koraku govori „ne vzne- mirjajte se, prosim!" — tedaj je bila Zina tako raz- žaljena, da je skoraj zaplakala. Héléna pa se ji je ka- zala potem celo nekako ljubosumna na nove sorodnike. Provincijali ! Kaj je takega, ako so provincijali ? Kakor bi na deželi ne živeli ravno taki ljudje! Saj Aljoša pravi, da je taiii narod priprosteji, prisrčneji, in on ve, njen mili Aljoša, on vse ve ! Njej bi bilo zdaj veliko strašneje peljati se, ako bi oni ne bili taki .provincijali", ako bi se Aleksjej Markovič smejal bolj tiho in redkeje in bi kadil tanke cigare, kakor Arkadij, in bi teta Liza govorila po, francozko in nosila modne rokavice. To bi se jim tudi povsem ne prilegalo. Zdaj se počutiš pri njih tako lahko, prosto : kar rečeš, vse je prav, oni te ne sodijo ; a tedaj bi bilo treba vse premisliti in se zadr- žavati ! In sestre njegove ! Ena, recimo, je še deklica in brat tudi deček, gimnazist, — téh se ne boji — a sta- reja, njena vrstnica, kaka je ta? Morebiti zlobna, ne- mara ju res začne dražiti in spletkariti ... a ne, ne- umnosti : ali more biti Aljošina sestra neumna in zla, ko so vsi drugi tako dobri ! Gotovo se bodeta izborno razumeli in postaneta prijateljici! Aljoša jo zelo ljubi in hvali. On ji je večkrat pravil : „Moj Lizek je izvrsten fant* ! In ako on to govori, potem je tudi resnica, samo da jo šaljivo imenuje .fant-'. Na fotografiji je res po- dobna kmetskemu fantu. Nekako široka je vsa, lice je široko, nos je širok, in talja je široka, a vendar je tudi na sliki krasna. No po slikah se ne more soditi : slike so mrtve ; tudi sama svojo je tedaj onim poslala. Héléna sama jo je peljala k Bergamasku in tudi obleko je na- lašč za to dala narediti, belo z našivi. Napravili so jo tedaj kakor pužo in peljali k fotografu. Tam so zopet imeli opravka okoli nje — sam Bergamasko in Héléna popravljala sta zdaj gube, zdaj lase, zdaj obračala glavo, da sta se nazadnje utrudila ! A zato pa so se slike po- srečile, krasota ! Tako lepa je na njih, da se skoro n poznala, in vsem so se slike dopale, edini Aljoša nekako ni bil zadovoljen ž njimi, celo razpošiljati jih ni hotel. - Povsem napačno podobo kažejo ! — je dejal. Héléna se je tedaj nekoliko jezila nanj, no slike so vendar poslali. Samo da so menda res kazale napačno podobo, ker je teta Liza, takoj ko je prišla, rekla : — No, hvala Bogu, nikakor ni podobna svojemu portretu ! ,Ah, da bi skoro dospela tja, da bi videla vse, o««, in dom, in vrt . . Aljoša je pravil, da je vas in vrt v Jablanah, a jablane so vse v cvetji ! Ah prelest ! In ona se je radostno nasmejala in stegnila roko proti možu. — Glej, — dejal je Aljoša, — kako luna igra na •vodi. . . . Vstala sta in jela hoditi po krovu. Vse okoli je bilo tiho, okna kabin so bila temna, samo v dvorani, jasno razsvitljeni z elektriko, je igrala na karte neka zakasnela družba, in čul se je počasno odmerjeni glas brodarja, ki je meril globino vode in naznanjal krmilcu : — Sedem . . . osem .. . pod teboj... ne, molči... Gore so v velikanskih orisih zaslanjale zvezdnato nebo . . . Noč je bila tiha, topla, vsa polna néme kra- sote, in Aljoši je bilo žal hoditi v malo zadohlo kajuto. Objel je ženo, in molče sta gledala, kako je igral in obsedel na vodi lunin svit . . . Pride še. Rojenice. Ko na večer zadnji ave Odmolile so vasice, Pribite iz gozdov mračnih V tiha sela Rojenice. Lahno stopajo pod okna, — In šepečejo skrivnostno, ' In odhajajo spet neme.... Pa vznemirjajo se srca In drhte, kot l)i slutila, Kaj grede je mimo oken Bela žena govorila. Vida. Majeva. Pred letom dnij — tako kot zdaj Pomlad je bila, — cvel je maj. In griči zeleneli so. In ptiči glasno peli so ! Da, — lepa bila je pomlad In lep je bil njen cvet in sad, A srce zanj mi znalo ni, — In ne za s^ečo mladih dni ! Morda, morda da še kedaj Pricvela bo pomlad — in maj, Da srcu spet se vrne cvet, Oj cvet in spev mladostnih let ! Bogomila. št. 1^6. »SLOVENKA« Str. 3 Obleka. Po dr. Ivanu Dežmanu. Dalje. Oblačiti se je treba tudi po načinu življenja. Člo- vek, kateri mirno leži ali sedi, diše z manjo močjo, v njem je pretvaranje telesnih sestavin mirneje in zato te- lesna toplota nižja, nego v onem, koji se mnogo giblje ali dela naporno, zato je prvemu treba toplejega oblačila nego drugemu. Kolikokrat vidimo težaka, kako dela po zimi golorok in z razgaljenimi prsi, a ne čuti mraza, v tem ko nas, dasi smo toplo zaviti, hudo zebe, ker ga gledamo brezposelni. Treba je še opomniti, da so nekatere obleke za gospe barvane sé strupom, največkrat z arsenikom to je n. pr. belo-zeleni tarlatan ; te obleke so često uzrok kro- ničnim ali naghm boleznim. Zelena boja je lepa za oko, ali ta boja se praši in trosi z obleke ter se morejo ti praški potegniti v sé z di- hanjem ; razven tega izkadi se arsenik ob večji telesni toploti in močnejšem izhlapivanju, n. pr. pri plesu, pre- tvarjajoč se v arsenikov vodik, kateri se prišteva k naj- močnejšim strupom ter more prouzročiti ne samo glavo- bol, krč, hrapavost, živčne bolezni, nego še bolj ostrupiti človeka. Tudi nekatere bele obleke so barvane z belim arsenikom in dasi pazi zdravstvena pohcija, da se ne razprodavajo take obleke, vendar nosijo se še. Evo vam načina, kako se morete uveriti, je-li v taki obleki strupa ah ga ni. Vzemite krpico te obleke ter jo denite v malo čašico, poljite jo z nekoliko destilo- vane vode in dodajte dve ali tri kapljice solne kisUne. Potem pomešajte sé stekleno paličico, da gre boja od nje, dodajte sedaj k temu žveplovodikove vode, katero morete dobiti v vsakej lekarni, pa tekočina takoj poru- meni kakor zlato, ako je v obleki bil arsenik, a na dno čašice sede narančasta gošča. Druga nezgoda, večja nego je otrovanje z arseni- kom, zgodi se lahko pri ženskih posebno plesnih oblekah in ta je : da se one obleke lahko vnamejo. Znanost je dolgo iskala sredstva, ki bi ne škodilo odevnemn blagu, a bi je vendar varovalo od gorenja. Neka plemenita gospa vžgala si je na plesu angležke kraljice obleko ter zgo- rela, tedaj je razpisala kraljica veliko nagrado onemu, ki bi našel sredstvo, s katerim bi se obleke varovale od ognja. Našlo se je tako sredstvo, našla so se celo štiri takova sredstva ali večina kemijkov zlaga se v tem, da je žveplenski amonijak najbolje sredstvo. Vzemite tedaj sto delov vode deževnice in denite va-njo 7 odstotkov prav cenene soli, da se v vodi razstopi, potem dodajte, nekoliko škroba (štirke). Sedaj ni treba druzega, nego obleko pomočiti v tej vodi in dobro jo ocediti, a ne iz žmeti, ko se je posušila, pogladiti jo z mednim gladil- nikom. (Ako bi se vzel železni gladilnik mesto mednega, ostale bi na obleki rjave pege). Ako se tako postopa, ne izgubi obleka v boji, ako je boja tudi najnežnija, pa tudi v blesku ne izgubi. Ako pride taka oprava do plamena, ne zagori, ampak ona bode samo tlela, a preneha skoro tudi tleti, ako jo odmaknete od plamena ali od sveče. Najbolje bode, da preiskovanje ako je strupenih tvarin v obleki, ali ako je gotova proti gorenju, prepustite kojemu veščaku lekarniku ali kemijku. Razven obleke vporablja svet že od davnih časov raznega lišpa, da svojo zunanjost ukrasi kar najbolje more. Tudi divjaki lepšajo svoje telo s perjem, školjka- mi, cvetjem, kamenjem in biserji. V prosvetlenem svetu nosijo gospe nakite v laseh, ušesih, okoli vratu, na pr- sih, na zapestju in na prstih — ne govore o nakitu na sami obleki. V obče je pravilo, da ne sme biti preveč nakita na telesu, ker se s tem ne kaže uglajen vkus. Ta vkus in estetična naobraženost kaže se še bolj po izbora in nošenju nakita. Čim jednostavneji je nakit, a vendar fino izdelan in dragocen, čim priložneje je nakit nastavljen ; čim primerneji je stanu in opravi osebe, tem lepši je in tem bolj krasi. Ako je preveč nakita na te- lesu, tedaj ne samo, da ne povišuje lep ote, ampak kvari celo dražest osebi, katero zatemnuje in skoro nedostaja po- leg toUkö zlata in biserjev. Največ je treba gledati pri nakitu, da ni ponarejen, kriv, a k temu še nenežno izdelan in da ne zavzame pre- več prostora. Ona, koja nosi biserje v bližini glave ali na vratu, mora paziti tudi, kako se zlaga boja bi- serjev z njeno poltjo. Dijamant in pravi biser pri- stoja vsaki polti in vsaki barvi obleke Osobito lepo pristoja rjavkastim (ako niso v licu preblede) beli biser. Plavkam pristojajo zeleni biserji, kakor smaragd. V obče mora se držati pri bojah nakita onih pravil, koja smo razložili o oblekah. Svrha mojega razpravljanja ni in ne more biti druga, nego, da se svojim poklicem in znanjem pogodim društvene običaje z napredkom znanosti. Čestokrat ne morem dragaci, nego da iztaknem in opišem neke na- pake ; ali uverjen sem, da moje čitateljice vvidijo, da delam to z najboljim namenom, da vzdržim zdravje in lepoto njihovo. Kakor človek, ki je dolžan pobijati, kar je nepravo in nenaravno, postavljam proti previdnosti isti- no, proti umetnosti naravo in podstavljam vedno materi- jo duhu. Sreča v nesreči. Slika iz življenja. Spisal M. C. (Dalje). ,,.Bih so časi' — je nadaljeval — „ko sem bil tako nespameten, da sem si domišljeval, da bode edina hčer, ki jo imam, ponos mojemu imenu in da pripomore moji hiši do večje veljave". Tu se je zopet pokazahi kramarska njegova nrav, kajti z besedama ,večjo veljavo- ni mislil druzega, nego prav bogatega zeta, naj bi že bil t;ik ali tak. ^Ali oče, povejte mi vendar, česa me dolžite?'' »Kaj imaš ti s tistim učiteljskim beračem ?" — zarohnil je grozovito nad njo. Sedaj ji je bilo vse jasno. Vest, da oče ve o njeni Str. 4 „SLOVE N K A« Ši 16 ljubezni, jo je tako presenetila, da v svoji sramežljivosti prvi trenutek ni vedela kaj odgovoriti. Rudečica pa ji je oblila ves obraz. Ogorelec videvši njeno zadrego, je bil o njeni krivdi še bolj prepričan. „Ali ne boš odgovorila" ! zavpil je nad njo, kakor še nikdar. ,Nič slabega, oče ! Da občujem prijazno ž njim, menda vendar ni zločin ! Saj ste mi vendar sami dovolili". ,Da, da, prokleta tista ura, ko sem dal to dovoljenje. Na cesto naj bi ga bil sunil kakor psa, ko je prvokrat prestopil prag moje hiše. Zapomni si : Gorje tebi, če le jedno samo besedo še spregovoriš ž njim ! Nikdar in ni- koli ne dovolim, da bi se moja hči obesila vsakemu be- raču na vrat!* — Besede te je govoril z grozovitim naglasom ; Ljudmili pa je bilo, kakor da bi ji kdo meso s telesa rezal, ko je čula tako sramotno govoriti o možu, na katerega je bila duša njena navezana z nerazrušljivo vezjo. — In jokati je začela, da bi se morala kamenu smi- liti. Bolj ko je jokala, tem divji je postajal oče, kajti njene solze so se mu zdele najbolji dokaz, da so mu ljudje poročali resnico. Y svoji jezi prijel jo je za roko in potegnil s tako silo k sebi, da se je opotekla in da bi bila kmalu padla. ,Zdaj pa hočem vse vedeti in če mi ne bodeš go- vorila resnice, ti razbijem glavo' — zavpil je nad njo. »Oče, saj vam hočem vse povedati", — vskliknila je m padla predenj na kolena. — „Da, jaz ga ljubim in njega značaj mi je porok, da je moje ljubezni vreden. Jaz nisem nikdar pozabila otroške svoje dolžnosti do vas, nikdar ni bil moj namen varati vas. Nikdar nisem pre- koračila mej, ki so predčrtane poštenemu dekletu ; za-to pa tudi ne umejem, kakim načinom da sem omadeževala čast vaše hiše". Govorila je tako prepričevalno, kakor more govoriti le deklica, ki nosi zavest nedolžnosti v svojem srcu. Upala je, da bode se svojimi prepričevalnimi besedami omečila očetovo srce, a vlivala je le olje v ogenj. Dokler je gojil le malo upanja, da se bode Ljud- mila morebiti vendar opravičila, se je še premagoval, sedaj pa, ko mu je priznala sama, sedaj, ko ni bilo ni- kacega dvoma več, prikipela je jeza do vrhunca. Spozabil se je toliko, da je dvignil roko in gotovo bi jo bil vdaril s koščeno pestjo, da se niso v tem trenutku odprla sobna vrata. Teta je namreč, čuvši njegovo vpitje, prihitela vsa preplašena gledati, kaj da je. Prizor, katerega je videla, pričal ji je jasno, da se je moralo zgoditi kaj posebnega. „Za božjo voljo, kaj pa se godi tu?" vskliknila je. Zdaj pa se je vsula ploha tudi na njo, češ, da je po- sredno tudi ona kriva, ker ni Ljudmile zadostno nad- zorovala. — „Mislil sem" — rekel je trepetajoči starki — „da čuvaš ti nad vsakim korakom lahkomišljenega dekleta, zdaj pa vidim, da si jo pustila, naj hodi svobodno po prepovedanih sramotnih potih. Vedi, da hči občečislanega moža ni nič boljša, nego navadna vi . . . !" Ni je še izgovoril grde psovke, in situacija se je kar mahoma premenila. Ljudmila popred jokajoča, kopr- neča in proseča, planila je kvišku kakor obstreljena zver. Psovka iz ust njenega očeta zadelajo je v globino njene duše. Zdaj se je videlo, kaj da zmore poštena ženska - in bodi-si naj pohlevniša če se čuti zadeto na naj občutljivejšem mestu — na njeni ženski časti. Ponosno, kakor kraljica se je postavila predenj in merila ga z lesketajočimi svojimi očmi. Kakor je stala tu pred njim, bila je v istini imponujoča prikazen. Ko se ji je poleglo: prvo razburjenje, rekla mu je s trdnim odločnim glasom: „Ni ga človeka na svetu, ki bi mi mogel očitati, kar bi se ne strinjalo s žensko častjo. Čast očeta, čast družine in moja lastna bile so mi vedno pred očmi. Kot hvaležen otrok sem spolnovala vsikdar svoje dolžnosti s škropu- lozno natanjčnostjo. Imajoč pa v sebi to sladko zavest, ne dovolim nikomur — tudi svojemu lastnemu očetu ne, da bi se dotaknil moje ženske časti." , Njena eneržija tudi na očeta ni ostala brez vtisa, Izpregovoril je nekoliko prijaznejše : Saj jaz sem te vedno rad imel, pozabiti hočem rad, kar je bilo, samo pozabiti moraš onega pritepenea, ki ti je se svojem sladkem jezikom zmešal glavo." „0n mi ni glave zmešal, ker se je vedel proti meni vsikdar odkrito, pošteno, kakor se spodobi poštenemu možu. Ravno zato, ker sem spoznala njega notranjo vred- nost, sem ga začela ljubiti. Da mi pa ne bodete mogli očitati nepokorščine, vam obljubim, da se ga hočem od- slej ogibati. Da bi pa ga pozabila, da bi ga ne ljubila več, tega ne morete zahtevati; to ljubezen nesla bom sabo v grob." Način, s katerim je govorila te besede, k'azäl je železno, neupogljivo voljo. To pa je očeta zopet razljutilo. „In jaz ti prisežem pri svoji možki časti, da mi bo od danes naprej glavna naloga mojega življenja, da ti tvojo peklensko trmo izbijera iz glave. Ne upaj, da me bode čas izpremenil ali solze omehčale ! Ni je oblasti, ki bi mogla ukloniti mojo voljo. Učiti te hočem, kako mora otrok spoštovati očetovo voljo." ,Oče, je to vaša zadnja beseda?" ¦ .Zadnja' ! Oče iu hči sta se ločila razdvojena, kakor še nikdar. Teta pa je ostala pri njem v sobi. Brat in sestra sta imela potem dolg, deloma zelo buren pogovor. Oče Ogorelec je bil vajen strahovati ves svet, gorje onemu, ki se je drznil oporekati mu. Danes pa sta se mu po robu postavili dve slabotni ženski, kar je bilo preveč za njegovo oblastno naravo. .Bomo že videli, čegava obvelja", zaklical je od- hajajoči sestri. Potem je sedel tja in napisal pismo uči- telju Zagradn-iku, ter nakopičil v njem toliko psovk, ko- likor jih zmore le prevzetna, surova duša. ,Zdaj sem mn pa povedal, kar mu gre', rekel je zadovoljno in oddal list na pošto. VIII. Teta je šla, zapustivša brata, naravnost k Ljudmili, i Našla jo je plakajočo. Vvidevši teto, tekla ji je Ljudmila št. 16 .SLOVENKA" 3tr. 5' naproti in se je oklenila okolii vratu. „Teta nioja, kako sem jaz nesrečna!" je vskliknila. Starka ji je sicer se silo hotela kazati strog obraz, karati jo in ji očitati njeno neprevidnost. Pa ni šlo in ni šlo. Prišlo je, kakor na- vadno. Starke — naj si bodo že matere ali tete — so navadno v takih položajih zaveznice mladih deklic. One so pribežališče, kamor priteče užaljeno mlado srce iskat tolažbe. In naj oče še tako rohni, naj nakopiči še tohko in toliko zatožeb proti hčeri, starka je in ostane vedno bistroumna njena zagovornica. Z advokatsko prebrisano- stjo najde vedno novih momentov v korist svojega mla- dega klijenta. Pokliče mu v spomin — če treba — kake dogodke iz njegovega življenja, kar je možu vidno ne- prijetno. Ni čuda : njegovi današnji .nazori so v očevid- nem protislovju z njegovo minolostjo. Teta je Ljudmilo tolažila, kakor je znala ; obljubila ji je tudi, da bode poskušala, kar bode mogla, da pri- vede očeta do druzih nazorov. „Teta moja* — rekla je Ljudmila — ,samo enkrat bi še rada govorila ž njim, da me ne bo krivo sodil, ako se ga bodem odslej ogibala". Teta ji je seveda tudi to obljubila. Prilika se je potem ponudila, ko je Ogorelec odpotoval za dva dni v bližnje mesto. * * * Bil je prekrasen poleten večer. Sedela sta skupaj ter zamišljeno zrla gori na jasno obnebje, na katerem je bhščalo tisočero zvezdic. Bledi mesec je pa hladno gledal na-nju, kakor da bi njuna osoda njega ne brigala čisto nič. Po dolgem molku vsklikne ona : ,Ivan, Ivan, zakaj imam jaz takega očeta?!" — in goste solze vlijó se po krasnem njenem lici. ,Da bi oče moj" — govorila je dalje — „go il le iskrico ljubezni do mene v svojem srcu, ne mogel bi biti gluh za vse moje prošnje. Ali kaj govorim o srcu ? Oče ki se s tako ledenimi pogledi ozira po svojem koprnečem otroku ; oče, katerega ne ganejo gorke solze jedine hčere, tak oče nima srca. On se ne more iznebiti predsodka da je le bogastvo prvi pogoj sreče. Ta predsodek dela ga tako trdega, nepristopnega in temu predsodku žrtvuje vse — tudi srečo svojega otroka". In zopet se ji vderó solze. V tem trenutku bila je do dobrega prepričana, da je ona najnesrečnejša stvar. .Vem, da je drzno od mene, da tako govorim o njem, ki mi je dal življenje, ali preobdali so me občutki in ljubi Bog, ki sodi vsako naše dejanje pravično, mi odpusti. Slednjič se vzdrami tudi Ivan. Vsaka beseda ne- srečne, od njega goreče ljubljene deklice, vreze se mu hudo v srce in polasti se ga zavest, da v tem položaju se možu ne spodobi, da bi jadikoval, nego, da se je treba postaviti trdno na noge in srčno kljubovati vsem nezgodam. Tedaj prime Ljudmilo za roko ter jo tolaži tako : „Ljudmila, ti si mi nekdaj sama rekla, da človek ne s^ie nikdar obupati. Te besede ponavljam danes jaz tebi. Tudi,,za naju pridejo; še srečni dnovi. Vedi, da moje živ- ljenje je posvečeno le tebi in da ne gojim druge želje, nego videti tebe srečno. Naj ti preti nevarnost od katere koli strani, v meni bodeš imela vsikdar zvestega zaščit- nika Jedino to te prosim, prisezi mi danes še jedenkrat, aa mi ostaneš zvesta, naj vihar okolu naju še tako raz- saja. Ta sladka zavest mi bode dala nepoznano moč v boju za najino srečo. Ljudmila je se slasto srkala v se z mladeniškent ognjem govorjene besede, ki so napravile blagodejen vtis na-njo. Mesto vsega odgovora položila je nesrečna in vendar tudi tohkanj srečna deklica glavico svojo na ljubljenega moža. Gorak, strasten poljub pa je bil priča stare, a danes na novo vtrjene zveze. (Zvršetek pride.) Mnenje. Kdor dela mojega ne hvali nič, Pokoja si zato ne kali nič. Da je govoril proste duše. V oceni duh se ne zrcali nič. Ki malo graja, malo boža. Samo, da delavca ne žali nič. Jaz menim, da je vsako delo Nazadnje mnogo vredno — ali nič. Življenja pot. Oh kadar zdela večen trud Telesom našim sleharn ud. Tedaj še le spoznamo. Kako je pot življenja hud. Tedaj nam tudi v srci Ni žal nikakovih zamud. Očita rad, a hvalo Nerad priznava slepi ljud. Kaj čuda, če nam vstane Do vsega dela časih stud ! A. Medved. V Trstu, 15. julija 1897. M i 1 a m o j a ! Tvoje poslednje pismo je tako stvarno in tako objektivno, da Ti odgovarjam kar javno ; morebiti najde tudi kdo drugi kaj, kar ga utegne zanimati. Vprašaš me najprej, da li nevem, zakaj je bil od- stavljen naš okrajni šolski nadzornik. Kako bi ne vedela; saj to je samo po sebi umevno sedaj v teh razmerah, kakoršne so na Primorskem. Mož je značaj, evo Ti njegove krivde. Oprosti, da zahajam v politiko, ki ženski baje ne pristpja, ali baš ta je sedaj v nas tako kričeča in nam tako sovražna, da jo zapazi lehko tudi ,— nepo- . litična ženska. Značaj Je bil naš nadzornik, ki ni hotel str. 6 »SLOVENKA^ St. 16 zatajiti svojega prepričanja, svoje narodnosti, pa se tudi ni dal teptati, da bi v strahu klečeplazil okoli višjih, ker to jim je baje zelo všeč in taki ljudje so jim dobrodošli. On je hotel vrediti in deloma je tudi vredil — šolstvo v okolici. Ti zvračaš vso krivdo na naš magistrat, ah beži no, krivda je pač na višji instanci. Priliko imam videti in opazovati, da kdor je v magistratovi službi, se giblje mnogo, mnogo lože nego oni, ki je v c. k. Naši Lahi pa tudi nimajo oči, kjer bi bilo treba, da vidijo. Ropotajo in kriče zoper nas, ovčice in se nas boje kakor vraga tako, da v tem strahu ne vidijo pra- vega sovražnika njihovega in našega. Kako lepo puščajo, da se širi nemščina in nemška politika ob Adriji ! Niti tega ne zapazijo, da se sliši po sprehajališčik in shodih toliko nemščine, kolikor talijanščine. In Nemci se svobodno gibljejo, svobodno napredujejo in svobodno množe v Trstu, kjer se jih nihče ne boji, nihče ne ovira. Vidiš, jaz bi vse to rada povedala našim Italijanom, povedala, da na nemških šolah nastavljajo le takih moči, ki znajo samo nemško ; kdor zna italijansko ali slovensko še zraven, ta jim ni ljub, zato pa tudi izvabljajo ljudi iz ,prav trdih nemških krajev", naše pa odstavljajo. »Ich möchte deutschen Geist einführen", dejala je neka šolska avtoriteta in ko se mu je odgovorilo, da za naše kraje je dovolj avstrijski duh, se je odgovo- rilo : Ach, Sie verstehen mich nicht". A teh se Lahi ne boje; boje se nas, ki zahtevamo le borno ljudsko šolo — Nemci imajo krasna šolska po- slopja — boje se naših revnih kmetov, peric, prodajalk in — volov. Ako bi ne bili tako zaslepljeni, morali bi uvideti pravo pogibelj, katero bi jim moral tudi kdo naših pojasniti v kakem italijanskem listu. Ne, oni po- magajo z mirno vestjo Bismarkovi politiki, pomagajo ne- hote razširjati nemščino, nam se pa baš zdaj godi prav slabo. Po vsej pravici je, pisala .Edinost": .Hrvatom in Slovencem se uže dolgo ni godilo tako slabo, nego ravno sedaj, ko so mladočeški voditelji toli zadovoljni z vlado".. A propos o Čehih ! Spominaš se Hrvatov, ki so se sešli z nami predlanskim pod planinami ? Spominaš se, ko smo govorili o slovanski vzajemnosti, da je eden njih dejal : pazite Slovenci, ne zanašajte se nego na same sebe, mislite li res, da vam bodo Čehi pomagali ako dosežejo, česar žele ? Kako radi si ustvarijo tedaj novih zahtev in kako lahko pozabijo vas in nas ob tem ! Spominam se, kak.o sva sé spričkala, kajti ta njegova trditev se mi je zdela naravnost grozna in razžaljiva za vse slovanstvo. Ali on mi je dejal zopet mirno : ,.Možno, da bi Slovenci storili bas tako ali mi Hrvati tudi*. Hudo mi je bilo, a nadejala sem se vendar in nadejam se še, da je bil oni Hrvat le pesimist, meni se zdi, da brat ne sme ostaviti brata.... Dolgo sem politizovala, preidimo na slovstvo. Ti si mi zamerila, da sem v svojem članku ,Shod slovenskih književnikov in umetnikov* pisala, da v Slovencih je prav malo slovstvenega vkusa, prav malo slovstvene kulture. Ne samo, da potrjujem one besede, ponovim ti jih tudi, ako hočeš. Evo vzgleda! Spise, v katerih se riše otrok ali otroško življenje prav mojstersko, sploh spise, v katerih ni ljubezenskih prizorov, vtikajo v nas v otroške liäle. Počasi moja draga, glej divnega Turgeajeva, koliko je napisal prekrasnih slik iz otroškega življenja ali nikomur ni prišlo na nm, staviti njegove spise v otroške knjige. Otroci se popisujejo in njih življenje, pa ne za otroke, ampak za odrasle, ki imajo fin in izobražen vkus. Ti si čitala «Le petit chose" od Alf. Daudeta, velika večina te knjige so otroški priz-ori in knjiga vendar ni za otroke. Lansko zimo sem dobila nek star letnik našega otroškega lista »Vrtca". Bil je hud dan in otrok je bilo prav malo v šoli. Vzela sem torej »Vrtec" ter jela čitati svojim učenkam (4. 5. in 6. šolsko leto) neko povest, katere nisem po-- znala. Naslova se prav ne spominam, ali povest je bila prevedena iz ruskega. Spoznala sem prav skoro, da je to povest napisalo mojstersko pero, vnela sem se v čita- nji, bilo je podrobno, fino opazovanje muk o nekem psu. Meni je zastajala sapa in v grlu me je dušilo; ozrla sem se po svojih učenkah — one so se igrale z rokami, gle- dale okoli, ali mene razuneto. Prekrasnega, finega, podrobnega opisovanja niso ra- zumele, ker ni bilo zanje. In kaj bi bilo, ako bi bil do- tični prevajalec poslal ono povest našim listom za »odras- le"? Skoro gotovo bi jo poslali »Vrtcu", kamor ne spada, ali bi jo prezrli kot otročjo. Misliš si morda : a „Srce" De Amicisovo ? Da, ono je za otroke, dasi ne škoduje tudi odraslim. Vidiš, pri takih le spisih je treba nečesa... necesaiiiW jaz ne vem kako bi nazivala oni nekaj, ki je potre- ben, da se spoznajo in tisti nekaj mora biti prirojen, to mora narekovati nežno in blago srce poleg razuma. Razgovorila sem se dovolj ; naveličana bodeš, a kriva si Ti, ki si me izzvala. Sto srčnih pozdravov ! Marica. . Besede iz ženskih ust. Po nemškem pi-iobeila M. Ako je vpliv žen v vsakem oziru mogočen, najmoč- neje vpliva žena vendar sé svojim govorom. Žena učini lehko neizmerno mnogo dobrega s to- lažilnimi besedami. S finim čutom, obdarovana s priro- jenim taktom, zna, ne da bi preučevala, ne da bi s skrb- jo tehtala besede, na jti uprav ono, kar upliva na ra- njeno srce kakor balzam. ' One, ki tožijo ob mrtvaškem odru dražega bitja, spominja na Nebo, od koder prihaja vir prave tolažbe. Rada posluša o umrlem, pripoveduje z ljubezni polnimi besedami, kar zna lepega iu dobrega o pokojniku ter do- voljuje opravičeni boli na dan, kajti tudi bolečine za- htevajo svoje pravo in hudo je, ako kdo hoče po sili za- držati prebridko bol. Prava žena ima pomirljive besede za svojega moža, ko ji žaljen v svojem poklicu, ali v opravkih nesrečen zaupa svoje skrbi. Žal daje tudi takih žen, pred katerimi se St. 16 .SLOVENKA« Str. 7 mora bati tudi najpogumnejši mož, ako se mu zgodi ka- kova nesreča, ker mu taka žena očita na najsurovejši način nevednost, lenobo, in nesposobnost ali ga se strast- nim govorjenjem podpihuje proti tistim, ki so krivi nje- govih skrbi. Dobra žena ravna drugače. Ona čita v moževih po- tezah, ako ga tare žalost, izvabi iz njega popolno izpo- ved z ljubeznivimi besedami, pusti ga govoriti mirno ter ga samo tu in tam sočutno povprašuje. Ona ve, da mož težko prestaja razžaljenje, bolečino in ona sočustvuje ž njim. Prava žena skuša, da mož po- zabi z ljubeznivim in pazljivim ravnanjem v rodbini. Pravijo, da so žene hudobne in nestrpne, ko sodijo o drugih in to je v mnogih slučajih istina. Kdor izgu- blja cele ure ob kavi ali na ulicah v pogovoru, mora med drugim povedati tudi marsikaj nedovoljenega. Kdor pa živi za svojo rodbino in svoje gospodinjstvo, ta ne bode tako lahko opravljal. Kako se lepo poda, kadar zna žena z eno samo besedo zagovarjati slabosti svojega bližnjega, ko navaja nedostatno odgojo, slabo družbo, mesto, da bi padšega kamenala ! Plemenito srce misli in govori dobro o člo veku tako dolgo, dokler sc ne prepriča o nasprotnem in še tedaj najde za reveža milo besedo. Samo pomanjkljivi ljudje vidijo povsod pomanjkljivost, saj pravi nek velik mislitelj, da pokvarjeno srce in pokvarjen želodec se spoznata na jeziku. Neizrecno važne so besede, koje govori žena svojim •otrokom. Kako neumno govore nekatere* matere se svojimi otroci, tako nekako kakor se ljubkuje psiček ali opica. Tu vendar bi morale biti materine besede nepo- zabne za otroka ! Njene besede morajo biti čiste, svete, razločne, da ne dvomi o njih otrokova duša, kažejo naj najsrčnejšo ljubezen, tudi ko ga mora grajati, materine besede naj ne kažejo nikdar nestalne volje. Ženske ustne so že mnogi slikali in opevali ali res- nično lepe so le tedaj, ko izgovarjajo besede miru in lju- bezni. Pela sem. Pela pesmice sem glasne, Ko p-ricvela je pomlad. Doba sreče vzorne, jasne. Doba upov — rajskih nad ! Glasni spevi po dolini So odmevali okrog ; In na brdu, na planini Z mano pel je pevec mnog ! Kaj da spev več ne glasi se Kot glasil se je nekdaj ? Kaj da v srcu ne vzbudi se Kot vzbudil se je tedaj ? . Zdaj pač v dušni globočini Drugi spevi mi žive ; Le v spominih, le v spominih Prve čuva — — mi srce ! Bogomila. Književnost in umetnost. Knjiga Lavre Marholmove : Das Buch der Ftäuen. (Po češkem listu „Zensky Svet'). V 'prvem predgovoru pravi pisateljica, da jej ni nič do slik Marije Baškirceve v Lonozu, do prijateljske slave Ane Leffler-Edgrenove in Amalije Skramove, do dramatičnih uspehov Duseve, do doktorstva in do Bordinove nagrade, katero je dobila Sonja Kovalevska ; — ona raziskuje v njih samo pojave njih ženskega- čuta. Vse so se povzpele nad površine — a vse, pravi, so bile nesrečne. Ostale so neplodne pred zaprtimi durmi, za kojimi so se vršile svete tajnosti — so hrepenele po oživljajočih strastih, katerim so se same odpovedale. Na podlagi teh nazorov, katerim sicer večinoma silno nasprotuje že samo pripovedovanje g. Marholmove, je osnovala svojih šest poglavij : Tragedia mlade deklice — Marija Baškirceva ; .... (?) Ana Charlotta Leffler- Edgrenova, vojvodinja Cajanelle; Moderna žena na po- zorišču — Eleonora Duse ; [Nervozni fundamentalni toni (?)] — Dve knjigi : Key-noter od mis George Egerton in „Dilettantes* od ; Naturalistka — Amalija Skramova; žrtva dobe — Sonja Kovalevska. Prej nego na kratkem pogledamo teh šest oddelkov, oglejmo posebno stališče naznačeno v predgovoru, katero nam podaja nekakov ključ k duševnemu delovanju L. Marholmove. Dočim borilka za žensko vprašanje, torej žena istinito moderna, ustenovlja v ženi najprej človeka in šele potem ženo, kakor se je vedno godilo pri možkih, nasprotno pisat. Marholmova, katera hoče vendar biti moderna in še več kot moderna, ker hoče gledati v dobe, ki bodo še le sledile sedanjemu ženskemu gibanju, gleda in želi imeti v ženi ne človeka, ampak ženo, le ženo. Toda ta teorija je celo opasna, ostra kakor dvo- rezno orožje. Kajti ko bi obrnili načelo ter iz njega iz- vajali, da možki je najpreje mož in stoprav zatem človek, bi prišli do čudnih sklepov. Kaj ko bi se životopisi slavnih mož pisali kakor L. Marholmova opisuje življenje slavnih žen? Ko bi se od njih osebnosti odločilo vse, kar je na njih čisto možkega? Vzemimo si n. p. kot protiprimer k Sonji Kovalevski kakega znamenitega matematika. De- lajmo se, kakor da bi ne znali za njegov sijajni talent, 3 katerim je dosegel marsiktero doktorstvo in dobi še T* mladih letih proifesuro na odhčni evropski univerzi ter razne nagrade v razUčnih deželah ; delajmo se, kakor da bi ne poznali njegovih učenih spisov — in pazimo samo na njegovo nespretnost in ničevost v drugih točkah člo- veške vede in umetnosti, na njegovo burno mladost, na njegovo surovost v družbi in v družini. Ali pa mesto Eleonore Duse, vzemimo si kakega svetovnoznanega igralca, n. pr. Keana, prezrimo njegove tragične uspehe Str. 8 .SLOVENKA" St. 16 in iščimo v njem samo pijanca, pobojnika, razsajalca. j Istotako vzemši v poštev samo osebne podatke o Shake- spearejn, ne da bi gledali na njegove genijalne spise, bi dobili zelo slične posledice. Ne znajo povsod (a u Čehih najmenj) s kakim zaničevanjem in s kako nepri- jaznostjo ste gledali na lord Byrona Britanija in Ame- rika, dasi je on napolnil ves svet z visoko slavo angležke poezije. Naj si le prečita kdorkoli predgovor k lepi ilu- strovani izdaji Routlegeovi ; niti prijatelju Byronovemu I in njegovemu najboljšemu biografu Tomažu Mooreju se ni posrečilo dovelj osvetliti temni obraz, ker mečejo pre- velike sence nanj sami dopisi Byronovi. A oni gnus An- glije in Amerike se ni dotikal Byrona pesnika, ampak le moža. In treba je znati (če tudi ne verujem obtožbam pisat. Beecher-ötowe), da ta odpor ni bil brez razlogov, kajti mož Byron nikakor ni čisti podoba, in le plemenito postopanje napram podjarmljenih Grkov in tragična smrt pesnikova sta rehabilitovali možtvo lordovo. Z enakimi primeri bi se moglo lehko nadaljevati brez konca, in tako, mesto podob milovanih velikanov, bi dobili lepo galerij« možkih obrazov, katere bi se svojim nimbom ozarjeva! »možki jaz*. A kakov krik, kako ogorčenje bi nastalo iz tega ! Te so le same supozicije, kajti nobenemu ni ne prišlo na um tako literarno po- čenjanje. Ker ^a za žene ne sme veljati drugače pra- vilo, moramo odločno oporekati metodi pis. Marholmove, ker je nalašč izbrala šest ali sedem žen duševno delu- jočih, a ob enem nemirnih in nesrečnih (vsaj tako si v njih domišlja sama g. Marholmova), dočim bi se dalo drugim dobiti cel red žena, katere so se sličnemu poklicu posvetile, in vendar so bile srečne. Vse to je popolnoma individuvalno, in pisat. Marholmova, katera se v svojem (drugem) predgovoru postavlja tako odločno proti ge- nerahzovanju in predloževanju razvoja ter proti vsakemu pretiranju, bi ne smela [škatulkovati (?)] n. pr. žene, ki se je posvetila ljubezni do moža in do družine, žene mi- sleče in duševno delujoče, rekoč ji apodiktički : Ti boš in moraš biti nesrečna, — ti si zavrgla svoje ženstvo, ti bodeš edino za veselje možu. Prečitamo li n. pr. ži- votopis Vaškirceve in Kovalevske, zlasti kakršnega nam podajajo dotična poglavja pis. Marholmove, se nam zdi da tu opisane veleumne žene bi bile že iz svoje narave nesrečne v vsakem slu'^aju, tudi ko bi ne bile razvile svojih umetniških in znanstvenih talentov, in bi si ne bile pridobile tolik« slave se svojimi deli. usoda Marijina, ki je tolikokrat ljubila brez nade in katero, že boleznijoj razgledano in privedeno na prag smrti, samo k zad- njemu pojmil in uslišal Bastien-Lepage, istotako telesno uničen, je bila sama posledila posebnih rodbinskih in društvenih razmer, posledica ki bi bila mogla lahko do- leteti tudi najnavadnišo mladenko. Sonja pa nikakor ni ostala pred durmi hrama, v katerim se pevajo tajnosti velike ljubezni ; nji je bilo dano zakonstvo in materinsvo, in k temu (po pis. Marh.) marsiktera rafinovana ljubezen. y poglavji naslovljenem : Mn Zettopfer ona bi se nam zdela ena izmed večno razgretih duš, katere cenijo le to, kar je nedosežnega, a kar imajo, smatrajo za puhlo in vsakdanje (primeri zavrženo zaroko z ljubljenim Rusom K. i. dr.). Nam bi se zdelo da v Sonji duh ima prevago nad tem, čemur Nemci pravijo »Gemiif, da v nji ni go- rečnosti — da zanemarja svoje mlade mile hčerke — da je žena silno nagnjena k gnjevu — da ni „žrtva dobe*^ žrtva svoje individuvalitete.) (Konec pride.) Slotanslia knjižnica. Snopič 6.3. Punčika. Mestni obraz. Poljski spisal Stanislao Grudzinski. Poslovenil S. P—ov. Profesor Vadvič je poročil krasno porcelanasto pun- čiko ter si tako vničil vse svoje življenje. . »Čujte mene in verujte ! Nijeden Toricelli ne na- pravi umetno take praznote, kakor je v uekateri ženski glavi in srcu ! . .. Ali se pohujšujete nad tem, kar sem rekel ? In' gotovo bi hotel vsak izmed vas prosredovati proti temu^ ker je imel mater, ki ga je ljubila, sestre, ki so ga ne- govale in vse te ženske so imele srce polno sočutja ia glavo polno poštenih misli ? Ah ! Tndi jaz sem imel tako mater, tudi jaz poznam moč ženske ljubavi, ki rosi na, človeka kot blagoslov božji. Nočem žaliti vaših čustev in ne mislim žaliti ženstva sploh. Ali jaz vas ljubim,, bratje moji in rad bi vas rešil usode, kakoršna je za- dela mene samega. Čujte ! Nikar ne verujte porcelanastim punčikam, naj bi tudi dihale v vas na vso moč, naj bi vas tudi očarovale z najlepšimi očmi, naj bi tudi kazale, na videz, da imajo srce in dušo. Mehanična umetnost je dospela dandanes do take dovršenosti, da punčike s prazno glavo in kodeljo na mestu srca znajo plesati^ vzdihovati, prevračati oči, prisegovati ljubezen in se tako pretvarjati, da bi jim utegnil verovati vsakdo izmej vas^ Slušajte me, tudi jaz sem veroval taki ! . , . Ljubil sem nashkano punčiko kot svetost, kot živo ženo, ki mi pri- nese srečo ! Ali pa veste, kaj take delajo ? Ker nimajo lastnega srca, kradejo naše, — kakor pijavice izsesavajo kri iz njega s svojimi rožnatimi ustnami ! . . . Njih oči nam izpijajo mozeg kakor tlačilna sesalka ; ker so same popolnoma prazne, delajo iz naših src pustino! Čuvajte se ! Bog vas varuj, da bi se kdo oženil s porcelanasto punčiko : kajti potem bode preklinjal življenje, kakor se je to pripetilo meni" ... Ker je takih porcelanastih punčik po v,sem svetu mnogo in niso osamljene te varšavske, o katerih piše pisatelj : ker je mnogo takih igračic s prazno glavo in praznim srcem, ki očarajo na prvi hip, a onesrečijo moža za vse življenje, svetujem kar najsrčneje vsem „kandidatom sv. zakona* naj premišljeno prečitajo ta snopič slovanske knjižnice. Onim pa — in mnogo je takih med Slovenci — ki časte take porcelanaste lepote ter se tako zelo boje izobraženih (po njihovem emancipiranih) žensk, privoščim iz srca prav krasno in tako mehanično porcelanasto pun- čiko, kakoršna je bila — Lala. Marica. St. 1.^ „SLOVENKA- Str. 9 Razno. t Janko Kersnik. V sredo po noči je umrl pisatelj Janko Krsnik, v prejšnjih časih najpriljubljeuejši pripo- vedovalec slovenski. Obširneje izpregovorimo o duhovitem in plemenitem pisatelju prihodnjič; zdaj mu le kličemo: Počivaj v miru ! Kako naj čitamo. Dražestna, mlada Slovenka mije poslala dolgo pismo svojega izkušenega prijatelja, češ : tudi čitateljice Slovenke mogle bi iz pisma zajeti kaj ko- ristnega. Dasi je pismo vse dovolj zanimivo, vendar naj- zanimiveje je to, kako piše o čitanju. ,Ker vem, da se z glasbo ne pečate in tiste opere za mojo novelo se tudi ne učite in se Vam je, žal, menda nikdar ne bo učiti, pa h knjigi ! ,0h to vedno čitanje, človek se sa naposled nave- liča, pa koj naj tudi čitamo, ko smo že vse precitale, kar prinašajo naši slovenski listi in je vsega tega še premalo. Tako mi ugovarjate in soglasno z Vami tudi dragi mi sestrici P. in M. Slikal sem Vas menda že tožiti tako, ako se ne motim. Da, da, Slovenke in Slovenci navadno tarnajo tako o tej stvari. In zakaj ? Zato,ker vsi običavajo čitati ,po slovensko". Kaj se pa to pravi ? Jaz imenujem tako ono čitanje Slo- vencev, osobito slovenskih spisov in knjig, ki je gotovo karakteristično, a gotovo vse prej nego lepo in koristno. Hlastno segajo po vsakem spisu, vsaki slovenski knjigi, ki se javlja v našem slovstvu, čitajo jo še hlast- neje. niti oddahniti se ne utegnejo, dokler je niso preči- tali do konca, potem jo pa odlože za.. vselej. Najduhovitejši pisatelj se je trudil noč in dan. me- sece in leta, da je dovršil lepo knjigo, naši Slovenci pa so jo precitali v štirih, petih urah — recimo, ako je bil posebno milostiv, v jednem dnevu. Kakovo čitanje, kakova zabava, kak užitek je to, kak hasek ima od tega čitanja in kaj mu je ostalo v spominu iz knjige? Kakor je treba slišati opero večkrat, da se spoznajo njene lepote, njen duh, nje podrobnosti, tako je treba citati lepo knjigo večkrat, da se človek vglobi va-njo, da jo uživa, da mu čitanje koristi. Drugi narodi to drugače, o tem sem se uveril oso- bito v Lahih in Nemcih.*) Zlasti v naših „Ijubeznjivih" sosedih Nemcih sem imel priliko to živo opazovati, ko sem bil na vseučilišču. Vse, staro in mlado, ženske in možki je čitalo eno in isto knjigo mnogo, mnogokrat, v pravem pomenu be- sede »con amore". Spominam se še sedaj, kako so Marlittine knjige in druge romale iz rok v roke in kako so se trgali za nje. Vprav uživeli so se va-nje. To se jim je tudi videlo Jaz sem pa videla v Lahih in Nemcih, da se čita tudi „po slovensko*, kakor sem videla in sama vem, da je v nas ljudi, ki čitajo z razumom, srcem in dušo ; ne sme se torej reči, da noben Slovenec ne ume citati in tudi ne, da znajo čitati vsi Nemci, in Lahi. op. ur. ob vsaki priliki, v vsakem razgovoru. Vsakdo je znal go- : voriti o slovstvu ia raznih spisih, znal je nebroj rekov, cele stavke na pamet in pojedine osebe iz pročitanih po- ' vesti so jim bile zaane kakor bratje in sestre. Ob takem čitanju človek ne more z lahka tožiti, da mu nedostaje berila. Za tako razsodno, hasnovito či- tanje imate v svoji rodbini najlepšo priliko. ¦ Pet Vas je, cel areopag. Ko ste vsi prečitah eno in isto lepo domačo knjigo, potem pa na mejsobno razo- jevanje utisov iz knjig, na isto razumevanje, na preso- j jevanje, na ocenjevanje, sploh na leposlovno domačo kri- tiko. Prekrasna zabava ! Škoda da nisem z Vami, imeli bi prave leposlovne kritične boje. Res je, naša literatura je še skromna, osobito v ' primeri z velikimi svetovnimi, a hvala Bogu, njen lepo- . slovni del je za nas že precej obilen in lep in ,,naš" ter zadostuje človeku, ki ne čita „po slovensko", temveč z : duhom in srcem. Povedati Vam moram, da sem citai Stritarjevega Zorina in Juricičevega, „Desetega brata" neštevilnokrat (?) in celo zdaj v svojem duševnem mrtvilu Govekarjevo naj- novejšo povest „Ljubezen in rodoljubje" že trikrat. Ali ste jo Vi in gospici P. in M. tudi citali? Ne dvomim Kaj ni li to divna biser-kniga za nas?" Chic. Se svojim lehkotnim slogom, z eleganco, pri- rojeno že italijanskemu jeziku, je pisala o c h i c-u duho- vito Markiza di Riva : Pred nekaj večeri se je razpravljalo, kaj je „chic", o čemur vsi govore in kar pozna le malo ljudi. Da se reče komu „chic', ni dovolj da je plemenite krvi, ni dovolj, da je miljonar ; treba imeti nekaj, sama ne vem kaj, kar je — „chic". Ona piše tudi o možkem „chic", no jaz posnamem le ženski „chic". Ženski „chic" se javlja v mnogih, mnogih rečeh , I od tona njenega glasu, do tega, kako ona sede, od barve peresa na njenem klobuku do zanjke, ki ji diči steznik. Ne govorim o tem, kako je opravljena njena hiša, saj baš to kaže — kakšna je žena. Nekdaj sem morala pohoditi neko gospo, katero ni- sem poznala. Srečala sena jo na stopnicah, ko je baš odhajala. Pozdravili sva se in nekoliko pogovorili. Bila je lepa in \ zelo prijazna žena, a imela je klobuk neverojetno velik ' i in na ustnih veden smehljaj — Ne ngaja mi posebno — rekla sem sama sebi , — in čudim se, kako more ugajati svojemu možu fja, '. žena, ki mora bili skoraj vedno iz doma. Vrnila sem se drugikrat in vstopila v sobo. Ali • kakšna soba ! ' Bila je neka luknja, v njej le malo pohištva in še i to je bilo slabo. Stene gole ; neka miza s tremi prsti praha na mramoru in na tem dve ali tri slike umazane od muh. Ne šopka svežih cvetic, ne kosa staromodnega '. blaga, ne zaklopnice za sladčice, ni za delo, ne ene onih i j malenkosti ki javljajo, da je v hiši ženska. i Sodila sem jo prav. Zanemarjenost, nered, praz-; Str. 1o. .SLOVENKA. St ir. nota sobé, v katerej sem stala, govorila mi je jasno, da | je bila gospodinja slaba mati in slaba žena. | In nišo minoli štirje meseci, ko sem čitala v časni- kih grozno istino : njen otrok je zgorel, ko ga je osta- vila dekli, a ona je hodila ure in ure po Rimu .. Tega sem se spomnila glede hišne oprave, ki jav- lja, kakšna je žena. «'.: Vrnimo se k predmetu „chic". Vse umetnosti so „chic'' in nad vsemi kiparstvo. Seveda večina žen ne more pričakovati uspeha gospodične Dufre, vredne učenke svojega slavnega očeta, ki je izdelovala velika dela. Lepo je tudi improvizovati kaj na listih kacega albuma, slikajoč po naravi. „Chic" je tudi igrati klasične skladbe. Gluck je oboževan v ljudeh, ki imajo izvrsten vkus, a jako modem je Norvežec Grieg. Od italijanskih romanopiscev, je najpriljubnejši Fo- gazzara, nežen idealist in pravi pesnik. Med Francozi je Bourget med najbolj znanimi (jaz imam tisočkrat rajši Alfonsa Daudeta*) ali najbolj „chic" je Peter Soti, mornar- poet, osobito v nedosežnih popisih jutrovih dežel. Ugaja Quattrelles radi svoje duhovitosti..... Ali roman, ki ugaja dan danes nad vse, je — ruski roman. — Pred vsemi ugajata Tolstoj in Dostojevski. Citati Dostojevskega „Hudodelstvo in kazen" je prav tako ,,chic" kakor (za nekatere ljudi) jesti kavijar in piti kimel (alasa). A v Slovencih, kakšne pisatelje naj čitamo za „chic'" ? Marica. Milanski «Osservatore cattolico' o družbi sv. Mo- tora. Kakor je znano, je napadel Žid Morpurgo v itali- janski zbornici družbo sv. Mohorja. Na ta napad odgo- voril je nekdo v «Osservatore cattolico" Milanskem tako-le : Minole dni je eden izmed spoHoianlh iz zbornice italijanske napadel družbo sv, Mohorja. Lahko in prav lahko, proslaviti se s psovanjem proti Slovanstvu v dobro premišljenih momentih in v krajih nalašč za to izbranih : to je tako lahko, da svava, katera izvira od tod, je prav blizo vulgarnosti, da ne rečemo hujšega. Nič bi ne rekli, ako bi Sjjoitocuui (žid najboljše vrste) ne opravljal tako strastno in javno družbe, ki je v največjem pomenu besede izobraževalna in zdrava in samo toliko pohtična kolikor je s^joetoixini kristjan. Za- man bi bilo navajati družbina pravila, potrjena, proučena in obdarovana z odpustki Pija IX blaženega spomina od dne 18. maja 1860. Pojdimo bolj naravnost in v gotovo. Naj preišče s^'ostocani in vsi drugi slabo poučeni vsa izdanja imenovane družbe in če najdejo v njih en sam dokaz njihovih trditev, en sam stavek, ki priporoča in širi panslavizem, tedaj naj le udarijo po družbi, mi jim bomo ploskali in kričali : Bravi, pri Abrahamu, to ste bravi 1 Do tedaj pa zaničujemo vaš prazni patrijotizem in bobneče vaše besede in vpijemo ex toto corde : Živila družba žv. Mohorja ! Rasti, cveti in rodi obilo sadu ! Neprecenljive so dobrote, katere je storila omenjena družba se svojimi izobraževalnimi, poučnimi in kratko- Jaz tudi ! Marica. Časnimi izdajami. Ona ni družba, ki bi razširjala ideje in idejale pohtične, ampak razširja le dobro čtivo na katoliški podlagi, ta družba je, kakor mislimo, najbolje organizovana in relativno najbolj razširjena izmed vseh enake vrste. Ni ga kotička slovenske zemlje, kjer bi ona ne imela svojega naročnika. Dovolj bode, ako rečemo, da izmed milijon in tristo tisoč Slovencev, šteje ona pet- iHsedemdeset tisoč dvesto in sedemindvajset udov, med nji- mi 682 v Ameriki in skoro 200 v Afriki. Taka družba, tako razširjena bi se veselila v Italiji milijon in. osemsto tisoč udov. Vsak ud plačuje bor goldinarček na leto in dobi pet knjig in koledar, ki je sam vreden toliko, kolikor se da za vse knjige. Družba ima krasno lastno hišo in tiskarno v Ce- lovcu, nemško-liberalno mesto na Koroškem, pravi cen- trum za razširjevanje panslavizma ! Njen predsednik je' nemški celovški škof. Vsa izdanja so bila dovoljena od cerkvenih oblasti. Za spn.