Ce bi se izpolnile vse želje... Človek je zelo nehvaležno bitje... Ko mu pozimi zmrzuje nos, vzdi- huje: »O, ko bi le bilo vroče, ko bi le prišlo poletje! Zdaj pa, ko je po- letje tu, mu v pregretih možganih bdi le ena misel: »O, ko bi ne bilo tako vroče! — V pisarnah se je pojavilo na tisoče novatorjev in izumi- teljev, vsak s svojim neustvarljivim načrtom boja proti vročini. Nere- šeni akti v mapah in predalih pa »zmrzujejo« 40 stopinjam navkljub Ko bi se našel čarodej, ki bi hokus-pokus izpolnil želje, kaj vse bi se na mah zgodilo: Uradi bi se preselili v Savinjo. Tipkarica bi do pasu v vodi bila še na slabšem od šefa, ki bi kdaj pa kdaj pomolil glavo iz vode in nadaljeval diktat. Nekdo je pogrimtal, da pravzaprav ni tako vroče, da vročino povečuje optično barometer. Obrnil je živo srebro na- vzdol in se fakirsko pustil peči na soncu in si sugestiral, da sploh ni vroče. Pasji dnevi so zalotili ljudi v neenakopravnem položaju. Tisti, ki nimajo kopalnice, so prepričani, da bi s posestjo kopalne kadi bili od- rešeni vseh muk. Oni, ki kopalnico imajo, so mnenja, da se voda pre- hitro segreje in da bi morali imeti celo vrsto pip, iz katerih bi tekla odrešilna tekočina. Tisti pa, ki sta- nujejo vsaj deset metrov nad ni- vojem Savinje, kot začarani gledajo v neme pipe, češ, bo le kanila vsaj kapljica? Pri tem pa si delajo veter s časopisom, kjer med oglasi piše »Štedite z vodo«. Njihova vest je čLsta ... Na račun so prišli tudi tisti, ki so v senci svojih boljših polovic. Vročina jim je zaprla slapove besedi, očitkov in podobnih izlivov. Ali pa celo narobe: Zakaj nimamo kopalnice, zakaj ne frižiderja, zakaj smo v tretjem nadstropju, kjer ni vode, sosedje v prvem pa plavajo v njej ... Veliko veselje povzročajo v teh vro- čih dneh obiski. Kdor nima denarja za počitnlice na morju, kdor ima premalo cvonka da bi šel v hribe, ta se enostavno povabi k sorodnikom. Tako se nalezemo tet, stricev, bra- trancev in bratrank. Vsi so se pri- pravljeni stisniti — stisnejo pa se vedno le domači. Gostiteljem je v postelji v dvoje in troje gotovo manj vroče zaradi stiske kot zavoljo stro- škov, kajti »žlahta« pozna plačilo le s stiskom rok in »hvala« ob slovesu. Objava mestne občine, da je kopanje v Savinji v odseku regulacije pre- povedano, je glas vpijočega v pu- ščavi. Kar je prepovedano, je naj- slajše, to dokazuje tisočglava mno- žica vsEuk dan od jutra do večera ravno v prepovedanem odseku. Naj- brž bi tam našli tudi »grešnika«, ki je ta odlok diktiral v preznojeni srajci za spuščenimi roletami. Človek dobi mimogrede vtis, da je očete te prepovedi navdahnila drob- na hudobija, kajti kje naj si cenjeni someščani rešujejo težo, ko je ra- stočim cenam priskočila na pomoč še izmozgavajoča vročina v skupni zaroti. Hladna pijača, hladna jedila, vse to je neminovno povezano s hladil- nikom. Zato je hladilnik v ospredju želja. Toda kot izgleda, pri željah tudi ostaja. V trgovinah stojijo kot prividi, razgreti, sami ohladitve po- trebni. Dvojne ohladitve namreč. V ceni in uporabi, ker bo drugače ve- čina pozabila, čemu taka reč pravzaprav služi. Marsikdo se uračuna pri svojih finančnih 2unožnostih, stakne denar za frižider, potem pa se rado zgodi, da srečnega lastnika postavijo na hladno. Najbolj uspešno je: Obmimo barometer in čakajmo — ohladitev! Napašcojoci promet in otroci itolesorji Pred dnevi sem videl, kako je mali deček-kolesar le za las in po srečnem naključju ušel nesreči, in to mi je dalo pobudo za pričujoči sestavek. Iz stranske Tovarniške ulice se je na glavno Mariborsko cesto na otroškem dvokolesu, precej hitro, pripeljal 6—8 letni deček. Mlademu kolesarju se je videlo, da še ni bil vešč vožnje s kole- som. Ne da bi se prepričal, če je cesta prosta, je zapeljal naravnost Fwred pol- tovornjak. Le prisebnost šoferja, ki je zavozil proti drugi strani ceste in hitro ustavil vozilo, je preprečila nesrečo. Takih in podobnih primerov, kjer otroci-kolesarji brez vsakega nadzorstva (tudi po najbolj prometnih-ulicah in ce- stah) ovirajo promet in se dnevno iz- postavljajo prometnim nesrečam, je vedno več. Staršem, ki so s kolesom napravili otroku veselje, potem pa ne skrbijo, kje in kako se z njim vozi, se lahko zgodi, da bodo objokovali svojo velikodušnost. Spričo dejstva, da promet z bliskovito naglico narašča, zlasti sedaj v najmoč- nejši turistični sezoni, bi bilo v cilju preprečevanja nesreč in utrjevanja pro- metne discipline prav, če bi p>odobne primere pristojni prijavljali sodniku za prekrške. O. I. DOGODEK POD GOLAVO Za letošnjo turistično sezono so v Pre- boldu pripravili kar dve presenečenji. Turistično društvo je postavilo v gozdič- ku poleg kopališča tri weekend hišice, ki so prikupno urejene in na razpolago turistom v vsej sezoni. Drugo presenečenje so pripravili lovci. Po vztrajnem in požrtvovalnem delu jim je uspelo, da so si pod vi-hom ro- mantične Golave postavili lep in okus- no opremljen dom. Pred dnevi je bila otvoritev, ki se je je udeležilo lepo šte- vilo ljudi. Lovski dom bo odprt vsako soboto popoldne in nedeljo ves dan. Vsi domačini in okoličani, ki ljubijo naravo in nedeljske sprehode, so dobili spet eno privlačno turistično postojanko. Osnovni ton o razvoju daje velenjski rudnik o SMERNICAH PETLETNEGA GOSP. RAZVOJA V ŠOŠTANJSKI OBCINI Ker je šoštanjska občina med tistimi redkimi v Sloveniji, ki je zadnja leta popolnoma spremenila lice, je prav, da si nekaj značilnosti petletnega načrta ogledamo. Dočim je bilo pred vojno tu nad 60% kmetijskih proizvajalcev, je sedaj teh le 22,2%. Tako ustvarja kmetijstvo tu le 337,6 milijonov ali 9,5% narodnega do- hodka. Najsilnejši razvoj v naslednjih petih letih bo napravila industrija. Do leta 1961 se bo povečala za 120% v primerja- vi z letom 1956. Narodni dohodek se bo dvigal letno za 15,2%. Tako se bo oseb- na potrošnja dvignila za 6—7% letno. V družbenem sdktorju gospodarstva bo- do zaposlili 1474 oseb ali 295 oseb letno. Glede na razvoj osebne potrošnje in iz- boljšanja življenjske ravni ljudi bi mo- rali organi družbenega upravljanja vo- diti konkretno politiko o dejanski upo- rabi razpoložljivih sredstev za osebno •potrošnjo in družbeni standard. Tako bodo tudi v tej občini stanovanjske skupnosti morale posvetiti vso skrb ure- jevanju pralnic, ustanavljanju otroških igrišč in zimskih zavetišč. Osnovni ton ,i>erspektivnemu gospo- darskemu razvoju daje rudnik lignita. Leta 1961 bo dajal skupnosti tri milijo- ne ton lignita. Poznano je, da ima ve- lenjski lignit 40% vlage in je njegova kalorična vrednost le 3200 kalorij. Zato je v perspektivi izgradnja sušilnice pre- moga. Vrednost lignita bi z osuševanjem dvignili za dva tisoč kalorij, njegovo težo pa zmanjšali za 30%. Program za izdelavo siišilnice je v teku, pričetek gradbenih del pa še ni določen. Z veča- njem proizvodnje lignita pri rudniku pa postaja vedno ostrejše vprašanje prevo- za. Rekonstrukcija savinjskega železni- škega omrežja je za prevoz dveh mili- jonov ton premoga letno več kot nujna. Cim prejšnja izgradnja sušilnice bi ublažila to potrebo. Pri rudniku lignita bodo vlagali investicijska sredstva pred- vsem za preureditev sedanje kapacitete izvoza glavnega jaška od 7 na 11.000 ton dnevno ter za izgradnjo 1747 stanovanj. Med ostalimi podjetji v občini bo svo- jo proizvodnjo enkratno dvignila TE Šo- štanj, katere drugo fazo bodo zgradili do leta 1961. Za najstarejše podj&tje ob- čine, Tovarno usnja v Šoštanju, je pred- videnih za rekonstrukcijo 200 milijonov, za gradbena dela pri obnovi tovairne pa še 140 milijonov dinarjev. Kovinsko podjetje Gorenje preusmerja proizvod- njo na izdelavo štedilnikov Tobi, Galan- teriji Šoštanj pa bodo potrebni obliko- valni stroji za gumbamo. LIK Šoštanj obratuje v štirih oddel- kih, ki so v neprimernih prostorih. Pod- jetje bo z lastnimi sredstvi izboljšalo stanje mizarskega obrata. Glede na do- bro surovinsko zaledje bi že leta 1961 pričeli tu z gradnjo lesnega kombinata za tipizirana stavbena dela. Načrt predvideva tudi gradnjo tovar- ne opečnih izdelkov, katere investitor bo Gradbenik Šoštanj. Dajala bo 15 mi- lijonov opeke letno in bo za polovico pocenila opeko. Surovino — lurgi pepel — bo kot odpadek pri TE Šoštanj to pod- jetje dobro izkoristilo. Priznanje občini, da so vse priprave za gradnjo v teku. Tako širok razmah industrije, ki bo posebno občuten v Velenju, narekuje razvoj vseh tistih gospodarskih panog, ki odločilno vplivajo na življenjski stan- dard potrošnikov. Znano je, da je stanje obrti in trgovin tu porazno. V letu 1956 je bilo 29 trgovin, v Velenju 14. Do leta 1961 predvidevajo 58 trgovin v občini, v Velenju 35. Takrat bo v Velenju 11.905 prebivalcev. Nujno bo treba pomnožiti število obrtnih delavnic. Za izgradnjo teh, nabavo opreme in izdelavo načrtov je namenjenih 71 milijonov. Za izbolj- šanje gostinske mreže bodo zgradili v Velenju hotel s 50 posteljami in depan- danso gostinskega podjetja Jezero v Ve- lenju. Na področju občine je 63 učilnic s 3054 učenci. Lani je manjkalo 13 učil- nic. Leta 1961 bo okoli 3834 učencev, kar je za 770 učencev več kot lani. Po- rast bo največji v Velenju (520 učencev). Nove šole bodo zgradili v Belih vodah, Paki pri Velenju, Smartnem ob Paki in v Velenju. Z gradnjami bodo prido- bili 21 učilnic. Teh nekaj skopih podatkov kaže, da so pred občino ogromne naloge. Zbori volivcev bodo osnutek predloga za pet- letni družbeni načrt te dni še temeljito pretresli. -s- IZ SLOVENSKIH KONJIC NEDELJSKE PRIREDITVE V SLOV. KONJICAH Toliko prireditev kot jih je bilo v nedeljo v Slov. Konjicah, v tem kraju menda že dolgo ni bilo. Seveda so bile nekatere le take, ki so potekale le skozi mesto, so pa kljub temu pritegnile šte- vilne gledalce. Zjutraj okoli pol desete so prišli na vrsto radovedneži, ki so hoteli videti dirko starih avtomobilov, ki jo je pripravil imariborski Večer. Kmalu po dvanajsti uri pa so vozili skozi mesto kolesarji v tekmi po Slo- veniji in Hrvatski, kar je seveda pri- tegnilo številne gledalce. Popoldan ob treh so v dvorani Kul- turnega doma nastopili Beneški fantje s precej obširnim programom. Dvorana sicer ni bila tako polna kot pri Avse- nikovem koncertu, toda kljub temu je bilo kar lepo števEo predvsem mladih poslušalcev. Program prireditev pa so dopolnili še nogometaši, ki so igrali dve tekmi za sindikalno nogometno pr- venstvo konjiške občine. DoiK)ldan so igrali obrtniki z igralci TKO Zreče, popoldan pa nogometaši iz KOSTROJA in občine. Torej, prireditev je bilo res dovolj. GRADNJA NOVEGA STANOVANJSKEGA BLOKA V SLOV. KONJICAH Gradnja novega stanovanjskega blo- ka, ki ga gradita LIP in Komunalna banka, dokaj dobro napredujejo. V bloku bo 9 stanovanj, ki bodo deloma raz- lična po velikosti, od teh pa bo imela štiri podružnica KB, ostala pa LIP. Dela izvaja gradbeno podjetje Beton iz Celja. Na Stranicah pri Slov. Konjicah pa sedaj dokončujejo dela na stanovanjski stavbi za učiteljstvo, ki bo imela tri stanovanja. S tem bodo lahko izpraz- nili eno sedanje stanovanje v šoli in pridobili učni prostor, ki je več kot nujno potreben. Za ves šolski okoliš, kd šteje nad tisoč ljudi, sta sedaj na raz- polago le dva razreda. L. V. UREDITEV JARKA V SLOV. KONJICAH Vse kaže, da bodo dela za ureditev jarka skozi Slovenske Konjice nadalje- vali tudi od pošte naprej. Na občini pravijo, da je denar oskrbljen, tudi na- črti so pripravljeni, zdaj je potrebno vse to uresmoitii, da bo to mesto v okras, ne pa, tako kot sedaj, da kazi zunanje lice kraja. V Rakovcu na Pohorju pa bodo le- tošnje leto preuredili šolo. Nekaj de- narja bo prispevala občina, pričakujejo pa, da bodo z delom in materialom po- magali še prebivaloi tega kraja. POMANJKANJE PIVA Konjiška ljubitelji piva, pa tudi ostali, ki si radi v vročih dneh privoščijo osve- žujočo pijačo, so večkrat dokaj neje- voljni, ko jim v gostilnah ne morejo postreči s pivom. V gostilnah ga nam- reč dobivajo le v manjših količinah, ki zadostuje komaj za en dan. Sicer sku- šajo v gostilnah to zadevo rešiti na vse načine, toda kljub temu piva ne dobe za kritje najbolj nujnih potreb v času največje vročine. Ljudje se sprašujejo kje 90 vzroki, da tak kraj kot so Ko- njice ne dobi dovolj no količino piva v letnih mesecih. V MLADINSKO DELOVNO BRIGADO SO ODŠLI Iz konjiške občine je šlo pred krat- kim v mladinske delovne brigade za gradnjo ceste Ljubljana—Zagreb okoli 25 mladincev in mladink. Nekaj od teh je vajencev in študentov, kii bodo pri akciji ostali le mesec dni, ostaii pa so iz vrst kmečke mladine. Prav pri iz- biranju mladine iz vasi pomagajo tudi kmetijske zadruge. ODKUP MALIN V SLOV. KONJICAH Konij(iška kmetijska zadruga je že pričela s prvimi odkupi kmetijskih in drugih pridelkov. Med prvimi so prišle na vrsto maline, ki jih sedaj plačujejo po 90 dinarjev. RAZVITJE PRAPORA IN OTVO- RITEV NOVEGA GASILSKEGA STOLPA V TRNOVLJAH PRI CELJU v nedeljo je prostovoljno gasilsko društvo Trnovlje pri Celju pod pokroviteljstvom člana Izvršnega komiteja CK ZKJ tov. Leskoška Franca — Luke razvilo svoj prapor in otvorilo nov gasilski stolp. Razvitju prapora in otvoritvi novega gasil- skega stolpa so poleg predstavnikov iglasti in množičnih organizacij prisostvovali tudi gasilci sosednjih gasilskih društev. PROC S TRAVO OB PLEČNIKOVI ULICI Ob Plečnikovi ulici, po kateri vozijo vozila na Stari grad, raste trava, v ko- likor jo vozila ne uničijo, jarki pa so zasuti ter neurejeni. Prav bi bUo, da se ta ulica uredi, saj ni v ponos do- mačim in turistom, ki slučajno hodijo tod mimo. CENE NA CELJSKEM ŽIVILSKEM TRGU (Cene v oklepaju veljajo za državni sektor) Krompir 25 (20—26); čebula 50—80 (58-68); česen 150 (100—128); korenček 60-80 (60); pe- teršilj 100—120 (80); salata 50—100 (50-80); zel j v glavah 25-30 (20—25); cvetača 40 (40); ohrovt 30—60; paprika 60—80 (60—68); gobe (li- sičke)188; paradižnik 60 (56); črna rdkvica 30; špinača 100—120; jabolka 20—40 (20—36); hruške 25-60 (30—50); breskve 80—130 (120); borovnice 60; brusnice 300; jagode gozdne (gozdne) 450; grozdje (160; limone (280); Lubenice (46); Mleko 36; skuta 160; smetana 240; piščanci 150—450; kokoši 400—600; med 350; zajci 150—600. kronik:, nesreč 10 letni 'Anton Cater iz Bezovja pri Šentjurju je prestavil ročico pri električnem motorju, ki je bil pod visoko napetostjo. Z roko je prišel v stik s tokom. Dobil je težke opekline po telesu, ki jim je takoj podlegel. 8 letni Božo Klinar iz Štor si je pri kopanju s steklom razrezal nogo. 10 letni Stanko Petrič iz Celja je zvrnil po sebi lonec z vrelo vodo. Dobil je težje opekline po telesu. Pri padcu je dobila težek pretres možganov Marijajustin iz Tekačevega pri Rog. Slatini. Kolesar je podrl Franca Nagliča iz Leskovca pri Ljubečni Naglič ima poškodovano glavo, Justina Povše iz Vojnika je padla s kolesom. Poškodovala si je nogo. Stanislav Kroflič si je pri padcu zlomil nogo. Alojziji Smrekar iz Letnša je v pretepu nekdo zlomil nogo. V neki gostilni v Vitanju je v pretepu nekdo s steklenici udaril po glavi Ivano Kotnik in ji prebil lobanjo. . , ., Ana Uratanič iz Vojnika je padla in si zlomila ""prT delu na lesnem skladišču se je vsekal v roko delavec Aleksander Glavač. Marija Logar iz Ljubljane je pri Kaplji vasi padla z motorjem. Zlomila si je ključnico. Pri delu si je zlomil nogo Mihael Brečko iz Gotovelj. „ . ,,, S strhe je padla Marija Kresnik iz Klanca pri Dobrni. Poškodovala si je obe nogi. Marija Kužner iz Pooanske gorice pri Šmarju je padla s skednja in si zlomila nogo. I^ib^ ^^o probivalstvp. v času od 26. julija do 2. avgusta 1958 je bilo rojenih 23 dečkov in 40 deklic. Poročili so se: Janez Gobec, ključavničarski pomočnik in Vilma Lazički, delavka, oba iz Celja. Marjan Stojilovič, električar iz Teharja in Ana-Ladi slava šešljar, trgovska pomočnica iz Spodnje Hudinje. Franc Lampe, strugarski pomočnik m Ida Gorenjak, blagajničarka, oba iz Celja. Karol Žerovnik, komercialist in Ivana-Marija Stojan, profesorica, oba iz Celja. Umrli: . . ^ . Martina Andrinek, gospodinja iz Kozjega, stara ?3 let. Marija Ivanjko, otrok iz Gotovelj, stara 18 dni. Alojz Avsenak, uslužbenec iz Se- novega, star 56 let. PLANINSKO DRUŠTVO ZRECE Planinsko društvo v Zrečah bo prire- dilo v nedeljo prvi širši :izlet v oko- liške kraje za svoje člane. Ob tej prili- ki bodo nagradili mladinski odsek društva, ki je na nedavnem tekmovanju med okoli 70 odseki v Sloveniji dosegel 24. mesto. To društvo je bilo ustano- vljeno šele letos ter je tak usi>eh mla- dine vsekakor dokaz dobrega dela v premagovanju začetnih težav. Precej članov ima društvo v zreški tovarni kovanega orodja, ostali pa so iz Zreč ter vseh okoliških pohorskih vasi. Ta izlet bo tudi prvi skupni sestanek vseh članov in bo združen s primernim raz- vedrilom. KOZ J ANI DOBE KOPALIŠČE V Kozjem so se zagrizli, da bi se radi kopali in Bizjakov Franci, požrtvovalni učitelj, je žrtvoval počitnice ter se lotil odgovorne naloge. Pripravil je načrte v okviru sredstev, ki jih je nudila občina v znesku 80.000 din ter organiziral še prostovoljno akcijo mladine, da so se lotili zajezitve hitro tekoče Bistrice. Zdaj izgrajujejo lep bazen, ki bo lahko sprejel kopanja željne Kozjane. GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 13 si)rejme pisarniško uslužbenko z znanjem strojepisja in kurirja Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene po- nudbe pošljite na naslov podjetja do 20. avgusta 1958.