Amerikansk] Slovenec
ust za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote
13. številka
.JoIi«?L. Illinois*. 4, marca 1910
PLAZ POTEGNIL BRZOVLAK V PREPAD.
Blizu Wellingtona, Wash., se je utrgal ogromen snežen plaz in je vse na poti potegnil doli.
NAD 80 OSEB STORILO SMRT.
Reševanje silno otežkočeno, ker pretijo nadaljnji plazi.
Everett, Wash., 2. marca. — Imenik vsled plaza blizu Wellingtona, Wash., usmrčenih oseb je vedno večji, in če je pravilen imenik mrtvih in pogrešanih oseb, ki so ga objavili uradniki Great Northern-železnice, utegne znašati število človeških žrtev 84. Po tem imeniku je bilo najdenih osem mrtvih potnikov in devet mrtvih želez-ničnih vslužbencev, dočim se 38 pasa-žirjev in 29 vslužbencev pogreša. Da se od zasutih še kateri izkopljejo živi, je komaj upati.
Potniki kakor železnični vslužbenci so z malimi izjemami prebivalci držače Washington ali drugih severoza-padnih držav. Čeprav je že 40 ur preteklo, odkar se je pripetil usodepolni sneženi plaz, še ni dospelo semkaj nobeno podrobno poročilo o nesreči. Ljudje, ki so prišli peš iz kraja nesreče v Wellington, so donesli posamezne vesti o nesreči, ki so se potem sestavile v poročilo.
Everett,. Wash., 2. marca. — Čim natančnejša poročila dohajajo o katastrofi, ki je zadela <jva osebna vlaka Great Northern-železnice in del mesta Wellington ob vhodu Cascade-tunela, kjer so se utrgali plazi, tem večja je videti nesreča. Sedaj je znano o 23 ljudeh, da so storili smrt, ko je masa snega, skal in izkoreninjenih dreves potegnila vozove s 70 spečimi potniki doli v ISO čevljev globoki prepad. Po zadnjih poročilih, ki so došla z lica mesta, se pogreša še nadaljnjih 25 o-seb. Polegtega je še 20 oseb bolj ali manj hudo poškodovanih. Popoln imenik mrtvecev in ranjencev bo šele dobiti, ko bodo reševalci izkopali izpod razvalin vse osebe. Dosedanji imeniki navajajo . samo imena železničnih vslužbencev, ki so bili usmrčeni ali ranjeni. Vlaka, ki so ju potegnili v prepad sneženi in ledeni plazi, sta bila proti zapadu vozeči "Spokane Limited' in prekocelinski poštni vlak, ki je imel isto smer. Zadnji ni mel potnikov^ Na ekspresnem vlaku "Spokane Limited" se je baje nahajalo začasa nesreče 40 potnikov. Razun teh je spalo v dnevnih vozovih 30 delavcev, ki so izkopavali vlake, izza dne 24. februarja tičeče v zametih. Plaz se je utrgal ob 4. uri 20 minut. Oba vlaka, tri lokomotive, štiri električne motore, ko-dvor in vodno shrambo je plaz potegnil v brezno. Hrup strašnega plaza, ki je bil miljo dolg, je bil slišati po vsej dolini, in superintendent, ki je vodil delo ponočnega oddelka, je hitel s svojimi ljudmi takoj na lice mesta. Kričanje in stokanje, ki se je oglašalo iz razvalin na dnu prepada, je kazalo, da še žive nekateri od onih, ki so bili potegnjeni v prepad, in reševalci so pričeli svoje delo z mrzlično hitrostjo. Ranjenci se začasno oskrbujejo v Wel-lingtonu, a bodo brž ko mogoče prepeljani v veliki hotel v Scenic Hot Springs. Prvo vest o nesreči je done-sel John Wentzel iz Wellingtona. Prisopihal je popolnoma onemogel v Sky-homish, ki leži 18 milj daleč od Wellingtona, in je s težavo povedal o nesreči. Tako zdelan je bil vsled svojega dolgega boja s snegom, da je trajalo več ur, preden je mogel v zvezi pripovedovati.
Poročila d nesreči so se poslala v Everett, kjer je bil brž sestavljen in odposlan pomožen vlak z zdravniki, strežajkami in delavci. Radi plazov, ki so se poprej utrgali in so razdejali del proge, je zamogel vlak priti samo v Scenic, odkoder so reševalci peš odrinili po snegu. Pozneje sta bila iz Everetta odposlana še dva vlaka. Zveza s krajem Scenic je na mnogih mestih pretrgana vsled utrganih plazov in težko je, dobiti natančnih podrobnosti o nesreči. Poroča se še, da so vozovi v prepadu jeli goreti in štirje so hitro zgoreli.
Tovarna zgorela.
Milwaukee, Wis., L marca. — Velika tovarna zvana “Milwaukee Stamping Works" ob 64. in Pullen avenue v West Allisu je skoro popolnoma zgorela. Škoda utegne znašati .kacih $50,000. T ovarna je izdelovala posebnosti železnega blaga. Kacih 100 mož je bilo v nji zaposlenih.
Črnec linčan.
Vidalia, Ga., L marca. — Črnec Will Williamson, ki je poskušal zločinsko napasti soprogo necega belokožnega farmarja in potem pobegnil, je bil prijet in linčan.
SNEŽEN PLAZ
je zahteval mnogo človeških žrtev v državi Idaho.
Wallace, Idaho, 28. febr. — Snežen plaz, pred katerim so se že nekaj dni bali prebivalci malega kraja Mace nedaleč od tu, se je ob gromskem hrušču ob pol polnoči zvalil navzdoli in je na svoji stezi pokopal 25 družin ali kacih 75 ljudi. Koliko izmed njih je bilo usmrčenih, bo znano šele pozneje, morda šele čez več dni, ker se poroča, da je dol napolnjen s 50 do 75 čevljev globokim snegom.
Spokane, Wash., 28. febr. — Dognano je, da je vsled sneženih plazov v rudniških okrajih severnega dela države Idaho storilo smrt 22 ljudi: 18 v krajih Mace in Burke, 2 pri Mullanu m 2 pri Dorsey. Da niso naglo dospeli na lice mesta junaški reševalci, bi bili v Burku zasuti vsi prebivalci. Reševalci so prihiteli iz okolnih rudnikov. Brez njihove pravočasne pomoči bi se bili mhogi zadušili, ki so bili živi izpod snega izkopani. Morda so še kateri živi zasuti, ampak reševanje je komaj mogoče, kajti sneg leži do 60 čevljev visoko.
Spokane, Wash., 28. febr. (Pozneje.) 60 človeških žrtev sta bržkone zahtevala velika snežena plaza, ki sta done-sla nesrečo nad dva rudarska kraja v bogatem Coeur d’ Alene-distriktu države Idaho. 25 moških malega kraja Mace je bilo zasutih pod snežnim plazom in ostali v spanju presenečeni pre-prebivalci. leže še vedno globoko pod snegom in ledovjem. Ob polšestih je prigrmel drug plaz nad mestece Burke ter strl kacih 20 hiš pod tisočerimi tonami zemlje in snega. 14 trupel so že našli v razvalinah kraja Mace in 16 v Burku.
Walla Walla, 28. febr. — Posebna brzojavka iz “Uniona” poroča: 500 mož je izkopalo sedem trupel, dočim je bilo 25 moških, žensk in otrok najdenih živih pod plazom, ki je ponoči zasul kraj Mace skoro popolnoma. Poroča se o nadaljnjih 100 mrtvecih. Plaz je bil pol milje dolg, in sneg leži sedaj trideset čevljev globoko.
Štrajk v Philadelphiji.
Philadelphia, Pa., 2. marca. — “The Philadelphia Rapid Transit Company" je spet pomnožila število svojih vozov, ki vzdržujejo promet po raznih črtah. Družba je izjavila, da ne misli na nikako poravnavo štrajka, če se ji stavi pogoj, da mora priznati unijo cestno-železniških zaposlencev. In družba nadalje ponovno izjavlja, da noče nobenega razsodišča; posebno vsi trgovci se namoč trudijo, da bi omenjeno družbo pridobili za razsodišče.
Po šesturnem posvetovanju zadnjo nedeljo je “Central Labor Union" naznanila, da so navzoči delegati 140 Unij odredili sočuten štrajk, ki se ima pričeti prihodnjo soboto. Štrajkovno povelje se tiče 125,000 oseb.
Tretji razsodnik kat. duhovnik.
Washington, 28. febr. — Rev. Dr. Wm. J. Kirby, profesor sociologije na katoliškem vseučilišču ameriškem v Washingtonu, D. C., je bil imenovan kot tretji razsodnik v razporu med Baltimore & Southwestern-železnico in Big Four-železnico ter telegrafisti obeh železnic. Imenovanje Dr. Kirby-ja sta izvršila predsednik meddržavne kupčijske komisije, Knapp, in zavezni komisar za delo, Neill. Ostala razsodnika sta Horace Baker, generalni vodja Queen & Crescent-železnice, in
J.	J. Dermody, podpredsednik zveze železniških telegrafistov.
Pridna štorklja.
New York, 27. febr. — V osemin-dvajsetič je botra štorklja včeraj obiskala domovanje znanega civilnega inženirja Oskarja Darlinga v mestecu Amityville, L. J. In gospod Darling, ki se ponaša, da je oče največje družine v državi New York, je bil istota-ko ponosen, kakor pred 40. leti, ko je držal v naročju kot srečen oče svojega prvorojenca. A vkljub veselemu dogodku je šel kakor navadno po svojih poslih. Gospod Darling je zelo delaven mož, kar je lahko umevno, če se -pomisli, da ima skrbeti za petkrat toliko lačnih kljunov, kakor povprečen državljan Od njegovih otrok jih živi 23. Nekateri so že poročeni in imajo sami otroke. V starosti so od 24 ur do 40 let. Odtod prihaja, da so nekateri strici in tete več let mlajši, nego njihovi stričniki in stričnice. Darling se je leta 1864. prvikrat oženil. Prva žena ga je obdarila s 15. otroci, od katerih je 5 umrlo. Po smrti prve soproge se'je Darling 20 let po svoji prvi poroki vdrugič oženil. Nevesta je bila stara 19 let. Povila je v 26. letih svojega zakona 13 otrok, ki vsi žive. Gospod Darling, ki je star 70 let, je med najbolj znanimi civilnimi inženirji Long Islanda. Iznašel je neko pripravo v vodovodne svrhe, ki se rabi v raznih krajih na Long Islandu.
PREDSEDNIK TAFT PAMETNO MISLI,
Izpit o izobraženosti priseljencev se mu zdi popolnoma neprimeren in odveč.
VPLIVAL BODE NA KONGRES.
Tako je izjavil izdajateljem časopisov tiskanih v tujih jezikih.
Washington, D. C., 1. marca.—Predsednik Taft je sprejel v Beli hiši delegacijo zveze izdajateljev v tujih jezikih tiskanih časopisov, ki je prišla protestirat proti sprejetju gotovih prise-litvenih predlog, ki jih ima sedaj kongres v rokah. Med razgovorom je predsednik našel priliko, peti hvalo judovskim priseljencem, ki spadajo po njegovih mislih tako v političnem kakor v gospodarskem oziru k zaželje-nim priseljencem.
Delegacija je protestirala posebno proti načrtu, da bi se pripust priseljencev napravil odvisen od prestanega izpita (skušnje) o izobraženosti, in predsednik je njen ugovor odobril, izjavljajoč, da so baš nezaželjeni priseljenci, kakor n. pr. anarhisti, navadno izobraženi ljudje, ki bi torej vkljub izpitu neovirano prihajali v deželo.
"Seveda," je zagotavljal predsednik, "je kongres za to tu, da kako priseli-■ tveno predlogo sprejme ali odkloni. Ampak zvezi, ki jo zastopate Vi, gg. delegatje, obljubljam, da ne bom podpisal nobene priselitvene predloge, dokler ne doznam mišljenja in želja Vaše zveze. Sicer je mogoče, da se moje misli ne bodo ujemale z mislimi Vaše zveze, ampak škoditi ne more, da spoznam tudi nasprotno mišljenje, ker utegne vplivati na moj sklep.”
Glede judovskega priseljevanja je predsednik povdarjal, da so posebno v drugem zarodu prednosti naših judovskih sodržavljanov prav očividne. “Pred kacima dvema letoma,” je rekel predsednik, “sem obiskal predvsem po judih obljudeno vzhodno stran New Yorka, in kar sem tam videl, je pokazalo splošni položaj glede priselitvenega vprašanja v novi luči."
Priseljevanje.
New York, 27. febr. — Začasno poročilo o priseljevanju meseca januarja kaže, da je v prejšnjem mesecu dospelo 50,242 priseljencev, od katerih je bilo 36,899 moškega in 12,313 ženskega spola. V doteklih sedmih mesecih sedanjega fiskalnega leta je dospelo v Združene Države 473,224 priseljencev, in italijanski priseljenci so bili, kakor vedno v zadnjem desetletju, na čelu narodov. Dospelo je v sedmih mesecih
78,000	Italijanov, 55,948 Poljakov, 50,-662 Izraelitov, 36,398 Nemcev,. 27,276 Angležev, 20,678 Skandinavcev, 18,936 Grkov, 17,349 Ircev, 16,996 Hrvatov, 16,578 Slovakov, 13,350 Rutenov, 12,-390 Francozov in 40 pacifiških otočanov.
Povodenj.
Cleveland, O., 1. marca. — Povodenj v mnogih rečjih dolinah države Ohio, ki je zahtevala dve človeški žrtvi, napravila precejšno gmotno škodo, poplavila več mest in ovirala promet, je nekoliko upadla. Največja nevarnost vsled sedanje povodnjbje baje prestana, dasi ledovje tupatam še zaje-ža odtok, s čimer je treba računati. V nekaterih krajih nedostaje plina in prebivalci so brez luči in toplote.
Youngstown, O., 2. marca. — Vse jeklarnice ob reki Mahoning so zaprte, ker je voda stopila čez bregove.
Spokane, Wash., 2. marca. — Posebne brzojavke na “Spokesman Review”, ki so dospele iz notranje države, poročajo o povodnjih, kakršnih še ni bilo v oni krajini izza pamtiveka. Do polnoči je utonilo pet oseb, ki se niso dale posvariti. Ulice v Pullmanu so podobne rekam. Več hiš se je zrušilo. Mesti Davenport in Garfield sta poplavljeni.
V državi Idahu na severu naglo naraščata reki Clearwater in Snake River. Več oseb je utonilo.
Ameriški potni listi.
Washington, D. C., 28. febr. — Predsednik Taft je naročil ameriškemu poslaniku v Petrogradu, gospodu Rockhilju, da naj ruski vladi odločno pove, da se morajo ameriški popotni listL(prosi) v oni deželi vedno “rešpek-tirati". G. Rockhill bo baje carju o-sebno poročal o tem.
Klin s klinom.
Tokio, 27. febr. — V parlamentu je vložena predloga, po kateri nima biti nobenemu tujcu dovoljeno, imeti na Japonskem kako posestvo in zemljišče, izvzemši, aki je tujec doma iz dežele, kjer je Japoncem dovoljeno, pridobiti si zemljiško posest.
ZA OBČNO KORIST.
John D. Rockefeller ustanavlja s svo-. jimi milijoni imenitno družbo.
Washington, D. C., 2. marca. — Senator Gallinger je v senatu podal predlogo, po kateri se podeljuje ustanovitvi zvani “Rockefeller Foundation” v distriktu Columbia korporacijska pravica. Predloga je. bila odkazana odseku za sodstvo. Namen ustanovitve je, ustvariti organizacijo, ki se bo pečala s splošnimi človekoljubnimi deli. Pravijo, da bo to družbo John D. Rockefeller bogato založil, da bo celo to priliko uporabil in velik del svojega velikanskega premoženja izdal v občno korist.
V predlogi imenovani ustanovniki so John D. Rockefeller, John D. Rockefeller ml., Fred T. Gates, Starr J. Murphy in Clias. O. Heydt. Ti ustanovniki so pooblaščeni, izvoliti sodeloval-ce, ne več nego 25, a skupno število ne sme nikdar znašati manj nego 25.
Po predlogi namerava ustanovitev "pospeševati blagostanje in prosveto ljudstva Združenih Držav in njihovih posesti v inozemstvu, pridobivati in razširjati vedo in znanost, prepredati in lajšati stisko in trpljenje ter pospeševati vsakovrstni človeški napredek".
Senator Gallinger je izjavil, da je Rockefeller izdal v splošnokoristne svrhe že $52,000,000 in da sedaj išče primernega načina, da bi uporabil svoje .premoženje v korist človeštva.
Noben nov kardinal za Z. D.
Posebni rimski poročevalec “New York World-a" piše:
Ne pričakuje se, da bo kak ameriški prelat povišan v kardinala v prihodnjem konzistoriju, ki se bo vršil dne 15. marca. Vkljub vsem govoricam, ki se raznašajo od časa do časa, navsta-lim iz neznanih virov, da bode eden ali več ameriških kardinalov imenovanih, smemo poročati skoro zagotovo, da. se bo morala rimsko-katoliška cerkev v Ameriki, dokler bo živel kardinal Gibbons, zadovoljevati s tem edinim zastopnikom v zboru kardinalov.
Roosevelt v Rimu.
Theodore Roosevelt, bivši predsednik Združenih Držav, je sv. Očetu naznanil svojo željo, da ga sprejme v avdijenco. Po nekem rimskem poročilu- zadnjih dni pa smatrajo v vatikanskih krogih za samoposebi umevno, da bode šele po svojem posetu v Vatikanu obiskal Kvirinal. Ali misli tudi on, kakor g. Fairbanks, govoriti v metodistovski cerkvi v Rimu, še ni znano, vsekakor bodo hujskači vse poskušali, da tudi v tem slučaju dobe snovi za sumničenje sv. Stolice.
Nj. prevzvišenost Falconio,
papeški delegat za Združene Države, je označil, kakor poroča “Ass. Press", izvajanja premil, nadškofa Irelanda glede slučaja Fairbanks za popolnoma primerna. Zajedno je izrekel svoje obžalovanje nad tem, da papež pod obstoječimi okolnostmi ni bil v položaju, sprejeti bivšega podpredsednika.
Brezžični brzojav.
Dunaj, 28. febr. — Grof Arco je iznašel aparat za akustično ubiranje glasov električnih isker pri brezžičnem brzojavljanju. Ob enem se s pomočjo posebne priprave ti glasovi za de-settisočkrat pomnože, kar bo silno olajšalo delo uradnikom na postajali za brezžični brzojav. Novo napravo za brezžično brzojavljenje z “donečimi iskrami” so namestili in preizkusili na dveh Woermann-ladjah in se je poizkus v razdalji nad 3000 kilometrov izvrstno obnesel.
Delo počiva.
South Bethlehem, Pa., L marca. — Štrajkujočim zaposlencem Bethlehem Steel-kompanije se je posrečilo, delo v tukajšnji jeklarnici skoro popolnoma ustaviti. Samo nekaj sto mož se je davi zglasilo k delu. Mesto je mirno, a je še pod močno policijsko zaščito. Delavci, ki so ostali družbi zvesti, so izostali prejšnji dan od dela predvsem iz strahu pred napadi štrajkarjev in njihovih prijateljev..
“Bethlehem Steel Co.” je zadnji petek odredila, da se v njenih tovarnah delo ustavi. Zajedno je izjavila, da se z delom ne bo pričelo preje, dokler ne bo tukajšnja policija vstanu, zadostno ščititi delavce, ki so ostali družbi zvesti. Ta sklep je bil posledica napada, ki ga je izvršilo 500 “irtozemcev” v petek dopoludne na zaposlence jeklarni-ške družbe, ko so bili na poti k delu, m ki se je ponovil, ko so šli z dela. Tako je prišlo okoli 9000 delavcev začasno ob delo in zaslužek.
V soboto so prišli iz Philadelphije državni konstablerji, ko so takoj začeli trdo in grdo ravnati s štrajkarji. Med spopadi je bil en “inozemec”, neki Jos. Sambo, ustreljen, a več drugih je bilo ranjenih.
POUČILO 0 NABORIH IN OROŽNIH VAJAH.
Dr. H. Schwegel, avstro-ogrski konzul, skrbi za svoje rojake glede vojaških zadev.
ZA AVSTRIJSKE PODANIKE.
Kako in kdaj se morajo zglaševati, kam pošiljati prošnje itd.
Dr. H. Schwegel, avstro-ogrski konzul v Winnipegu, Canada, nam je dopo-slal velevažno poučilo za avstrijske in ogrske podanike, podvržene naboru ali orožnim vajam, s prošnjo za objavo istega. Odličnemu rojaku s tem rade-volje ustrezamo. Poučilo se glasi: -—
Vsled mnogih popraševanj odstrani tacih Avstrijcev in Ogrov, ki imajo še vojaške dolžnosti v stari ^domovini, objavlja konzulat sledeče:
Tisti, ki potrebujejo poučila in pojasnila v vojaških zadevah, ga lahko dobe osebno med uradnimi urami v konzulatu ali na pismeno vprašanje po pošti, in sicer zastonj.
Vojaški nabor novincev.
Vsak avstrijski ali ogrski nabornik lahko pri svojem najbližjem c. in kr. konzulatu ali osebno ali pismeno prosi za oprostitev od prihoda pred domačo naborno komisijo v Avstro-Ogrski, ako je vstanu brezdvomno dokazati z listinami (popotnim listom ali delavsko knjižico) svojo osebno istovetnost (to je, da je on dotični nabornik). Potem ga pri konzulatu zdravniško preiščejo, in samo če je tam spoznan za sposobnega (tauglich), je potem dolžan, priti pred domačo naborno komisijo.
Tisti, ki nimajo na razpolago nobenih izkaznih listin, lahko dokažejo svojo istovetnost z uradno potrjenimi fotografijami. Takošno si lahko oskrbe, če pošljejo svojo fotografijo na svojo domačo oblastnijo ter istej navedejo imena in naslove tam bivajočih sorodnikov ali drugih jim osebno do-broznanih oseb kot priče in prosijo za uradno potrditev, da fotografija predstavlja njih (dotične nabornike).
Vojaškozdravniške preiskave se vrše pri konzulatu po razmerju nabranih zglasil ter se kandidati pravočasno obvestijo o kraju in uri. Nabornik ima plačati preiskovalnemu zdravniku pristojbino 3 dolarjev. Razun tega zneska ni plačati nobene druge pristojbine.
Naborna dolžnost avstrijskih in ogrskih državljanov se začenja v letu, v katerem postane 21 let star. Naborniki 1. in 2. Starostnega razreda, če vlože tozadevno prošnjo potom pristojnega konzulata, so lahko po pristojni domači oblastniji oproščeni tudi zdravniških preiskav v dotičnih letih in imajo potem priti k naboru samo v 3. starostnem razredu. Tisti, ki so se pred doseženo naborno starostjo izselili in so si pridobili ameriško državljanstvo ozir. angleško podaništvo (v Canadi) naj bi vposlali konzulatu tozadevno 'uradno potrditev, da se zbrišejo iz na-, bornih listin v stari domovini.
Orožne vaje.
Rezervistom, ki bi bili radi oproščeni udeležbe na orožnih vajah, ni treba pošiljati nobenih prošenj na svoja dopolnitvena okrajna poveljstva. Svojo prošnjo lahko ustmeno v konzulatu predlože in tam oddajo svoje vojaške liste, nakar konzulat vse nadaljnje u-krene uradnim potom. S tem niso zvezani nobeni drugi Stroški kakor plaćanje poštnine. Kdor ne more o-sebno priti, ima vposlati konzulatu svoj vojaški list z navadnim pismom, slučajno pozivnico in 25 centi v znamkah za poštnino.
Zglaševanje.
Rezervisti, ki žive v mestu ali okolici kacega c. in kr. konzulata, lahko ustmeno zglašujejo svoje bivališče ali premembo stanovanja ozir. odpotova-nje in prineso svoj vojaški list v svr-ho vpisa; tisti, ki stanujejo izven mesta ali njegove okolice, se imajo tozadevno zglasiti pismenim potom, ter morajo pismu priložiti svoj vojaški list in dovolj poštnih znamk za povrnitev istega.
Spored za Rooseveltov sprejem.
Pariz', 1. marca. — Pariško vseučilišče je odobrilo spored za slavnosti, ki se imajo prirediti dne 16. marca v čast Theodore Rooseveltu, ako bo ta zadovoljen z njimi. Spored je sledeči: Ob 1. uri popoludne bo g. Roosevelt uradno pozdravljen, ob 3. uri bo imel predavanje y velikem amfiteatru sor-bonskem, ob 7. uri bo gost rektorja in vseučilišča pariškega pri slavnostni pojedini, in potem ob 10. uri bo sledil sprejem, na katerem mu bodo predstavljeni najslavnejši pariški učenjaki, pisatelji in umetniki.
Letnik XIX.
ANTON FOERSTER
priredil svoj prvi koncert v Chicagi in očaral poslušalce.
Gospod Anton Foerster, naš rojak (rodom Ljubljančan), znan kot briljanten koncertni pianist po vsem omikanem svetu in od zadnje jeseni profesor godbe na veliki šoli “Chicago Musical College”, o čegar prvem nastopu v Ameriki smo poročali svoj-čas, je zadnji četrtek v Chicagi spet slavil zmagoslavje. Priredil je svoj koncert, o katerem so zelo pohvalno poročali vsi svetovni ’ listi chicaški. Znani glasbeni kritik Gabriel Katzen-berger piše v “Westen und Daheim” z dne 27. febr. takole:
G. Anton Foerster od fakultete “Chi cago Musical College” in o čegar izvanrednih sposobnostih kot pianist in glasbeni predagog smo že podrobno poročali po njegovem prvem javnem nastopu v uvedbenem koncertu (z gospodom Seebaldom) v Orchestra Hallu, je priredil v Ziegfeldovi dvorani zad nji četrtek zvečer svoj prvi recital tukaj. Tridelen, tehtovit spored s Schubertom, Beethovnom; Chopinom (4 točke) in. Lisztom (3 točke) je že vnaprej naznanjal velik muzikalen užitek. Krasna Schubertova fantanzija, z “Allegro con fuoco”, laskavim, milo zvenečim “Adagio”, v katerem uporablja Schubert “Wanderer”-melodijo, in potem s “Preste-Allegro”, je namah poživila občinstvo. Gospoda Foersterja izvajanje je bilo najčistejše umetniško stvarjanje, ki je vsakogar navdalo z nemotenim, nemešanim, čistim veseljem. Umetnik je umel, napraviti “Wandererja" na Kimballovem klavirju spevnega. Od lirsko nežnega do mogočno dramatičnega nas je razno dušno stanje spet sladko obhajalo, ki je razodeva divni “Adagio”. Resnična radost je, slediti gospodu Foersterju na klavirju v njegovem duhovitem in plemenitem igranju. Vse njegovo vedenje, mir in jasnost v njegovem shva-tanju vpliva z izvanredno privlačnostjo na njegove poslušalce. — Njegov igralni red ni bil morda kronologičen, pač pa čisto estetična razvrstitev, ki je nudila najlepše bisere omenjenega skladatelja. Žal da smo zamogli slišati samo še Beethonov “Rondo” ter Chopinov “Impromptu” in njegove "Etudes”, ki so se igrali z istotoliko briljantnostjo, z istotako globokim u-metniškim čutom in sijajno tehniko.—
Tako znameniti chicaški kritik. In mi Slovenci smo lahko ponosni na g. Foersterja, ki je naše gore list.
Nemci se penijo jeze.
Dunaj, 28. febr. — Da je cesar odstavil nemškega ministra-rojaka dr. Schreinerja (najhujšega zatiralca slovenskih in čeških pravic, op. prest.), še vedno vznemirja nemške kroge, ki so skrajno ogorčeni proti vladi. Nemške svobodomiselne stranke so sklenile, u-stanoviti nemškonarodno zvezo, ki ima združiti vse nemške življe v boj proti češki nadutosti (!) in izzivalnosti (!), kakor tudi v obrambo svojih pravic (bolje rečeno: predpravic, op. prest.) nasproti vladnim silam (?). Vse nemške stranke se pozivajo na boj. (Strašno! Op. prest.)
Dvoletna služba.
Dunaj, 1. marca. — Državni vojni minister fzm. baron Schoenaich je poslanski zbornici sporočil, da je predloga glede uvedbe dvoletne službene dobe dogotovljena. Pričakuje se samo še potrebni dogovor z Ogrsko, ki vključuje tudi rešitev denarnega vprašanja.
Car sprejme kralja Petra.
Petrograd, 1. marca. — “Novoj e Vremja” poroča iz dobrega vira, da srbski kralj Peter spomladi obišče Petrograd. Doslej ni kralja sprejel še noben vladar in car ga sprejme prvi, nakar mu bodo gotovo sledili tudi drugi vladarji.
Petrograd, 26. febr. — Car Nikolaj se je v ekvipaži pripeljal brez vsake spremljevalne-straže iz Carskega/Sela v Petrograd, kjer je obiskal, bolgarskega (kralja Ferdinanda.
Minister ustreljen.
Kairo, Egipet, 24. febr. — Butros paša Ghali, egiptovski prvi minister in minister vnanjih zadev, je bil obstreljen in resno ranjen, tako da je danes za ranami umrl. Napadalec je neki dijak, ki je že v zaporu. Vzrok zločinu je bil političen.
Radovoljne mučence,
smemo nazivati ljudi, ki trpe na pogostnem glavobolu, a bi lahko ustavili svoje trpljenje, če bi uživali Se-verove Praške zoper glavobol, ki so varni, zanesljivi in izdatni. Navadno že prvi užiti prašek prežene glavobol kakor bi 'trenil. Pomoč je vsakemu dostopna, zakaj te praške prodajajo lekarniki in trgovci skoro povsod. Kupi si škatlico danes. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
Joliet, 111., 2. marca. — A. S. se prav dobro počuti v svojem novem domu pod h. št. 1006 N. Chicago St., kamor se je preselil koncem predzadnjega tedna, kakor smo zadnjič poročali. In čeprav v novem tiskovnem domu še ni vse urejeno, kakor bode vkratkem, ko bode dogotovljeno in postavljeno predvsem tudi novo pohištvo in drugo v prostorih za upravništvo, uredništvo in knjigarno, vendar se je raznesel glas o novi slovenski tiskarni že po vsem mestu. In tiskarski strokovnjaki ter radovedneži vseh slojev in narodov prihajajo dan za dnem — in gledajo in se čudijo. Kajti naša nova tiskarna prekaša po svoji praktični uredbi vse jqlietske tiskarne, in teh ni malo in vzdržujejo jih bogate kompanije. Tako naša vrla Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba širi slavo slovenskega imena.
Zadnji četrtek popoludne so prišli v spremstvu Rev. A. M. Kraschowitza pogledat našo novo tiskarno trije čč. gospodje, namreč Rev. Jakob Černe, Rev. John Ev. Schiffrer in Rev. Anton Schiffrer, novomašnik, ki so se mudili tega dne na posetu pri našem g. župniku, Rev. F. S. Šušteršiču. Gospodje so si natanko ogledali vse prostore naše nove tiskarne, in kar načuditi se niso mogli, da je vse tako lepo in praktično urejeno. Novi brzotiskalni stroj najnovejše vrste in sestave je seveda vzbujal njihovo največjo pozornost, ker mu jednacega še niso videli. Pred odhodom so nam čč. gospodje želeli naj bi se v novem tiskovnem domu Am. Slovenca vse srečno razvijalo in naj bi pri novem delu za pravo krščan sko prosveto našega naroda v Ameriki nas vedno spremljal blagoslov božji!
Potem so si čč. gospodje ogledali tudi ponosni dom naše slavne K. S. K. Jednote, kjer jim je glavni tajnik g. Josip Zalar, vse podrobno razkazal. In gospodje so bili edini v hvali prak tične stavbe, ki je bila naši Jednoti že davno potrebna.
— Koncerta, ki ga je priredil 'zadnji četrtek zvečer v Chicagi svetovnoslav ni pianist Anton Foerster, rodom Lju bljančan, sin slovenskega skladatelja istega imena, sta se udeležila tudi dva jolietska rojaka in navdušena godca, gg. Josip Stukel in Frank Završnik. Oba sta bila kar očarana. Tako nam poroča g. Završnik: “Očaral mž je prijazni nastop slavnega umetnika. Že 32 let zdoma, pa še govori mili nam rodni jezik čisto gladko in z največjim veseljem. Po koncertu je hitelo čestitat umetniku vsepolno zastopnikov tujih narodnosti, ali njemu je bil njegov rojak prvi dobrodošel. Neizrečeno veselje se mu je bralo v očeh in na licu, ko je zaslišal slovensko besedo in čestitko. Kar precej naju je vabil na večerjo, a žal da se vabilu nisva mogla odzvati, ker je že žvižgal zadnji vlak. In iskren pozdrav nama je izročil za vse Slovence v Ameriki in
vsem o svinjereji in o letošnji draginji. Iz govorov je bilo posneti, da draginje niso krivi farmarji, ampak razni posredovalci, prekupci in seveda trusti; farmarji ne pripadajo nobeni združbi podobni trustu ter so baje čisto nedolžni na draginji. Banket, ki se je vršil v prostorih Joliet National banke, se je obnesel tako imenitno, da ga vbodoče nameravajo farmarji prirediti vsako leto.
vsem štrene zmešal in spravil v obup škušenega stotnika; mladega koncipi-jenta pa spravil v take škripce, da se iz njih ne bode mogel skopati tudi ne s pomočjo vseh c. in kr. parografov. Med hčerama stotnikovima pa bode ta Matija vsejal tako jezo in sovraštvo, da si bodo hotele jedna drugi oči izpraskati.- Na vrhuncu sovraštva, jeze in obupa bode pa stotnikova gospa vendar vse rešila pogube in spravila obupana — preje ljubeča srca — ven dar zopet v pravi tir. Res že sama igra je vredna, da se občinstvo vdeleži te predstave.	Opazovalec.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Belek A., Mazarec Nik, Pavkovič Mate.
Chisholm, Minn., 28. febr. — Rojakom ‘Slovencem in bratom Hrvatom v Chisholmu in okolici tem potom naznanjamo, da bode tukaj šno Dramatično Društvo priredilo igro, katera je vsem Slovencem dobro znana: “Mii nar in njegova hči.” Kakor je večini rojakov znano, je bilo to društvo ustanovljeno šele pred štirimi meseci in častitati si moramo, da se je tako hitro za nastop v tej težkej vendar kras nej'igri naučilo. Rojaki Slovenci, pomislite v koliko korist so taka društva narodnemu napredku ter podpirajte hvalevredna narodna podjetja! Spali
smo že dolgo, ne da bi se pokazali javnost in samo to in nič druzega je krivo, da smo v tukajšnji okolici zaostali za drugimi narodi. Pri prireditvi te igre se vam zopet nudi prilika, da pokažete složnost in samostojnost, ker pri takih prilikah se izprevidi, ke-do da je narodnjak in prijatelj svojega naroda tudi v dejanju in ne samo v besedah.
Natančneja pojasnila v tej omenje-nej igri bodete izprevidili iz povabil, katera bodo raznešena nekaj dnij pred igro. Vstopnina bode tako 'neznatna, da je lahko vsakemu že naprej žal, ako se ne misli igre vdeležiti. Upamo, da iz cele naselbine ne bode nikogar manj kalo, tako da bode dvorana vsaj tako napolnjena, kakor je bila pri zadnji veselici Jugoslovanskega Političnega Kluba.
Predstava bode v nedeljo dne 13. marca ob 8:30 zvečer v Josip Karlovi dvorani. Na svidenje, rojaki!
John Schweiger.
Evcleth, Minn., 20. febr. — Prosim Vas, gospod urednik Am. Sl., da mi dovolite par vrstic poročati iz naše naselbine, kako da se še mi kaj obnašamo tukaj v Evelethu. Slovenskih naseljencev je tukaj precejšno število. Seveda ni preveč zloge med nami, kakor vsaki Evelečan dobro zna. Tukaj v rudokopih se še dobro zasluži, seveda se mora tudi trdo delati. Zatorej, ako ni človek čvrst in zdrav, mu ne svetujem sem hoditi, ker tukaj se težko delo dobi, da ne bi biio treba težko delati, ker železo je že tako težko, tisto vsak sam ve. Seveda jaz bi že več novic pisal, pa jih rajši obdržim za zobmi, ker mislim, da bo gospod urednik tudi začel tisti požrešni koš polniti. Kar se naše farne cerkve tiče, ne znam prav dosti, ampak kakor berem v časopisih, je že prav malo dolga.
Kar se društev tiče, tukaj na Evelethu imamo štiri slovenska podporna društva in vse lepo napredujejo. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 59 je zadnjo sejo pristopilo pet novih udov. Rojaki, le v društvo, ker noben ne ve, kje ga nesreča čaka, ker vsaki ve in bere po časopisih: tukaj je ta in ta umrl ali ga je ubilo, pa ni bil nič v društvu, seveda treba je potem prositi milodarov za uboge ali umrle. Zatorej — v društva!
Ker se mi dopis že vleče bolj na dolgo, ga moram zaključiti zazdaj. S pozdravom	Frank Novlan.
cerih v. torek in četrtek od pol 8. do 9. ure na 766 Haugh St. Ako bi bilo učencev veliko, bi se podučevalo tudi večkrat na teden. Glavni učitelj je Mr. Jožef Horky, rodom Čeh. In dasiravno on ni katoličan, je namreč protestant, je vendar zelo vnet za Slovence in močno želi, da bi se. Slovenci malo povzdignili in da bi imeli lepši ugled pri druzih narodih, in da bi si lahko pomagali po eni strani in po drugi. In dasiravno jaz sam ne hodim yčit se, ker sem res malo že prestar, ker leze mi že peti križ na rame, vendar želim, da bi se drugi učili, za katere še ni prepozno, ker res težko se je počutiti domačega v de’želi, katere jezika se ne razume.
In Vi, gospod urednik, ste razumen mož, zatorej vem, da ako ta dopis ne dobi prostora v Vašem listu A. S., ga bode pa v košu. Vsejedno Vam pa želim najveći vspeh in" še več naročnikov. Pozdrat-!
Večleten naročnik.
Izgubila je nogo, ker je neprevidno stopila iz vlaka. Deklička ima starše tu. ki so britko prizadeti po nesreči najstarejega otroka.
Tu je več Matijev kaj veselo praznovalo godovanje. Pekli so se mladi janci, purani, kokoši; gospodinje so pekle in kuhale, da je bilo kot bi se praznovalo lOOletno godovanje. Pri lepem vremenu obhajali smo Matijo, ali njegov pregovor veli, da ako leda ne najde, ga naredi; in ko Vam to pišem, sneg pada kot sredi zime.
Iž Primero, Colo., še vedno dohajajo novice, da vsaki dan dobe iz jame kakega nesrečnika. Včeraj dobili so dva rojaka z imenom Požar in Malo-vac.	Puebličan.
Posebnih novic za danes nimam po. ročati. Živimo v prijaznosti med seboj, posebno sedaj v postnem času, Toraj naj zadostuje za enkrat.
Pozdravljam vse slovenske rojake po Zdr. Državah ameriških. Tebi pai vrli list Am. Slovenec, želim veliko no. vih naročnikov in poštenih plačnikov. Sprejmite moj srčni pozdrav.
Frank Slabe—Logačan.
Indianapolis, Ind., 27. febr. — Spoštovani g. urednik! Prosim priobčite mi nekoliko vrstic v nam priljubljenem listu A. S., dasiravno nimam kaj posebnih novic pisati.
Kar se tiče dela v tukajšnjem okraju, gre zmeraj bolj po slabem, je ved
Primero, Colo., 24. febr. — Včeraj so zopet vzeli dva rojaka iz rova. Le po plehnati številki, katero ima vsak od kompanije, so ju mogli spoznati. Onadva sta: Jurij Malovac, 31 let star. iz Vojniča, Hrvatsko; žena je prišla sem pred tremi meseci. Drugi je Josip Požak, 27 let star, samec, iz Rupe, Primorsko.
Ravno se je ponesrečila Frančiška Janež, 14 let stara, hči Fr. Janež. Revica je hoteja stopiti na vlak in je padla pod kolo, katero ji je odrezalo nogo. P. Cyril Zupan, O. S. B.
Pueblo, Colo., 26. febr. — G. urednik A. S. V tukajšnji bolnišnici leži močno prezebli rojak Janez Šuštar, doma iz vasi Podgorica pri Dobropolju na Dolenjskem, katerega je našel neki planinski pastir (cowboy) 15 milj od tu dne 13. t. m. On pravi, da je šel za delom in da ga je snežena nevihta dohitela ter ga utrujenega od hoje in mraza sam ne ve kdaj polegla k smrtnemu spanju. Ko se je y bolnici u-smiljenih sester prebudil, ni vedel, kaj se'je z njim zgodilo. Šuštar je, kot je povedal, že 8 let v Ameriki. V Gilbert, Minnesota, ima očeta, katerega pravi da ga ni videl odkar sta skup potovala iz starega kraja; kot nekje v Ameriki ima tudi brata Leopolda. Kot je povedal, ne spada k nikakemu dru-
no dovolj štaparjev, ki si hodimo iskat! štvu, kar je dovolj žalostno, da neka-
dela, ali Zastonj se je truditi, le težko se dobi delo. Sedaj ob dolgih zimskih večerih se največ kratkočasimo za pečjo z glažkom pive.
A vkljub slabemu zaslužku se naša slovenska naselbina še dovolj dobro razvija. Imamo tukaj že 6 podpornih društev, spadajočih k raznim jedno-tam. Tako je tudi začelo cerkveno gi-
Chisholm, Minn., 26. febr. — Cenjeno uredništvo Amer. Slovenca! Veliko se je že pisalo in govorilo o bližajočih se mestnih volitvah. Vendar natančne podatke smo zadobili šele po zborovanju, pri katerem so bili imenovani, banje nekako dobro napredovati. Pred kandidatje naše stranke, kateri so ka- par meseci se je vršila slovesnost bla-kor sledi:	Henry Fugere, predsednik; goslovljenja križevega pota, ki se je
Dr. J. Shellman, zapisnikar; Captain J dobil od angleškega župnika kot lepo John Schweiger, R. O. Neill, B. Ma-! darilo za slovensko cerkev, ker za to gunson, odborniki; Ben Le Donx, bla- j darilo je neka dobra žena že v mino-gajnik. V čast si moramo šteti, da so , lem letu prosila,- da bi se podarilo slo-
teri mladenci za vse skrbe, le za naj potrebnejše ne, da bi pristopili h kakemu društvu. Šuštar bode okreval, le v nevarnosti je, da zgubi prste na rokah. Ravno v isti bolnišnici leži močno opečen rojak Anton Možina; opekel se je v tukajšnji rudotopilnici. Tudi Možina bode kmalu okreval.
Dne 24. t. m. odrezali so nogo mladi deklici Frančiški Janež, stari 15 let.
Sheboygan, Wis., 27. febr. — Slav no uredništvo Am. Slovenca! Prosim i majhen prostorček za tale mali dopis ! v vašem cenjenem listu; vtaknite ga ! v kakšen kotiček; če sem kaj napisal, j da bi ne bilo dobro, pa vzemite škarje in izrežite ven pa bo “gut".
Danes 27. febr. nas je obiskal Rev. i Pakiž iz Milwaukee in smo imeli dve | sv. maši v poljski cerkvi. Lepo je bilo videti pri prvi sv. službi božji, ko je imelo društvo sv. Janeza Krst. skupno sv. obhajilo. In pri ti priložnosti smo imeli tudi drugi, ki nismo v tem društvu, priliko opraviti velikonočno dolž- ’ nost. In s tem so pokazali naši verni Slovenci, da se trdno držijo katoliške vere, čeprav nimajo tukaj stalnega duhovnika. Č. g. Pakiž je imel tudi prav lep in ganljiv govor od sv. katoliške vere, in navduševal nas je tudi, da bi si lahko postavili lastno svojo slovensko cerkvico, samo če bodemo složni; lepo bi bilo in kratkočasno tukaj vv našem mestu in ne bi ] bilo treba se uklanjati drugim naro-| dom zaradi službe božje. Toraj se j lepo zahvaljujemo č. g. Pakižu in želimo, da bi nas večkrat obiskal med tem letom. Pohvala pa gre tudi društvu sv. Janeza Krst., ker skrbi za dušni in telesni blagor.
Kar se tiče dela, gre še precej dobro, samo plača je majhna, pa moramo biti potrpežljivi, ker si ne moremo pomagati; štrajkati skoro ne moremo, ker premalo zaslužimo, a brez zaslužka ne bi mogli dolgo živeti, toraj moramo biti modri in varčni pa bo “gut”.
Ne smem pozabiti, da živimo tukaj tudi Logačani. Imamo tudi logaškega gostilničarja, ki je Fr. Vrabec; pa tudi muzikanta imamo Logačana, ki je And. Gostiša. Ni nas sicer veliko, vseh skupaj nas je morebiti en ducat, pa se vseeno “fajn” postavimo in včasih tudi malo zapojemo, kakor tisto: Mi nismo Ljubljančani,
Pa tudi ne Posavčani Mi smo Logačani —
Zavber ljudje.
Soudan, Minn., 20. febr. — Predragi mi Am. Sl., prosim, da mi daste malo prostora v našem priljubljenem listu, da tudi jaz malo poročam od tukajšnje naše naselbine, kako da se mi še kaj imamo. Mi tukaj se še ravno preslabo nimamo, zakaj tukaj so se začele ► nove majne odpirati. Dosedaj smo imeli samo eno majno, ali sedaj jih imamo pa 4 majne, in že veliko število delavcev dela, približno do 50 mož, in delajo na osem ur, pa ne na deset, tako kakor mi v starodavni maj ni, in imajo tudi plačo boljšo kot pa mi tukaj v soudanški luknji. Ali od nove majne pa ne spadajo pod Soudan ampak spadajo pod Tower Junction. No, pa nimamo tako 'daleč za hoditi do j njih za na delo iz naše naselbine Soudan. Toraj smo spet za nekaj. stotin bogatejši. Zakaj sedaj si vsaki lahko delo prebere v enem ali drugem kraju, ali prej tukaj ni bilo tega. Ko je čio-,j vek v ti soudanški luknji delo zgubil, je moral iti od tukaj kam drugam za delom, ker tukaj ni bilo prej več kot ena majna. In sedaj smo pa že bolj visocih štopij, se ne damo kapitanom tako v strah kot smo se prej dali. Sedaj smo tudi mi bolj zagatni, ali prej smo morali biti pa pokorni, da pismo dela zgubili; pa celo mi, kar je nas« oženjenih, smo se morali prav “vačat" za to staro luknjo. No, pa za sedaj bom to končal. Samo še malo bom naštrihal od mojih bratov, ki sta na Ely, ki prav cajhnata, da je dela dosti, pa da si ne privoščijo par glažov ječ-menovke. No, to pa ni prav, jaz sem najmlajši med nami, pa mi te stvari nikoli ne zmanjka; jaz te ječmenovke kipam včasi več kot pa vode v kuhinji; ja, pa ko bi jaz ne bil “grinhorn” in zelenjak in da bi znal, kako da imata otres, jaz bi ga pa iz usmiljene volje poslal k njima na Ely par budelnov, da bi ne bila tako žejna in bi bila malo težji potlej, da ju ne bi tista zvita burja premetala iz enega kota pa do
(Nadaljevanje na 8. trani.)
K
JAVNI
NOTAR
Izdeluje vse v notarsko delo spadajoče listine.
1006 N. Chicago St., Joliet 111
bili imenovani z našo stranko orne-1 venski cerkvi, in res je bila vslišana,
njeni možje, kateri so obče priljublje-, zakar naj se ji izreče lepa hvala za ni, značajni in pošteni, od katerih mo-' tako dobroto, kakor jo je storila. Karamo upati pošteno in pravično upra- ’ ko lepo je bilo viditi slovesnost pri vo.	| blagoslovljenju, ki se je je udeležilo
V posebno veselje in zadovoljnost i 14 dekletec v belih oblačilih. Pred
predvsem tudi v Jolietu, kamor je ob-	,
ljubil priti o prvi priliki Kar se tiče nam je pa to, da smo dobili našega ro- j kratkim časom je dobil sedajni župnik njegovega koncerta, so bili kritiki! jaka Captain John Schweigerja, da je zopet lepo darilo od neke nemške cer vseh narodnosti edini v pohvali; naju ! sprejel imenovanje, posebno zaradi te- kve, lep altar. Res tako lepo je okra (mene in g. Stukla) je, kakor rečeno,
kar očaral. In očarano je bilo vse občinstvo. Tem potom se zahvaljujem g. A. Foersterju za prijazni sprejem.” Dostavljamo temu poročilu, da je g. Završnik prejel od našega umetnika njegovo sliko v spomin. In pristavljamo še, da je Joliet prvi pozdravil g. Foersterja, odkar biva v tej deželi; naši Chicažani menda spijo ali ka-li.
— “V Ljubljano jo dajmo!” Za to staro in vedno novo veseloigro, ki se bo predstavljala pri nas na belo nedeljo, dne 3. aprila, v Turn Hallu v korist slovenski cerkvi sv. Jožefa (za iiakup novega križevega pota), so pred priprave v polnem tiru. Dosedanje skušnje so pokazale, da so vse vloge res v pravih rokah. Glede pridnosti pa se odlikujejo predvsem seveda gospe in gospodične igralke, ki znajo svoje vloge že popolnoma naizust. Pa tudi gg. igralci jih kmalu dohite, kakor obetajo. Vse kaže, da bo predstava izborna. Koncem zadnje skušnje so dične igralke prijetno presenetile igralce s pravim ženitnim kolačem, kot ga zahteva igra, in polno bariglico je oskrbel g. “Nežin mož".
— Tacega ženitovanja še ni bilo v Jolietu, kakor zadnjo nedeljo, ko sta bila v tukajšnji pravoslavni cerkvici poročena g. Sava Kovačevič in gdčna. Jelka Radakovič. Osemnajst vozov je bilo polnih svatov in v devetnajstem vozu so sedeli muzikantje in neumorno svirali. Gostovanje se je vršilo po starokrajskem običaju v domu neve stinega brata, g. Mike Radakoviča, 1002 Scott St. Za nevesto so svatje zložili darilo v znesku $873. Ženito vanje je vzbujalo splošno pozornost in se je vršilo v najlepšem redu, kar dela čast srbski koloniji.
— Farmarji iz celega okraja (Will county) so bili včeraj (v tprek) popoludne zbrani v Jolietu, kjer se je vršil prvi farmarski banket svoje vrste'v Združenih Državah. Na banket je pri hitelo 450 pravih farmarjev, povprečno “vrednih” $40,000, ali skupaj $18,000 000. Z mnogimi farmarji so prišle tudi njihove žene in hčere, tako da jih je bilo skupaj 650. Na banketu se je seveda tudi govorilo in to pred-
ga, ker ga vsi poznamo kot vrlega na-1 šena cerkev, kot do sedaj še nikoli ta-rodnjaka in poštenjaka naj si bode v j ko ni bila. Tako rojaki, le skrbno in družabnosti ali trgoviji. V petih letih j složno delajmo za napredek naše fare,
njegovega bivanja med nami v mestecu- Chisholm si ni pridobil samo spoštovanje svojih rojakov, temveč uživa spoštovanje in prijateljstvo vsacega druzega naroda.
Rojaki delujte na to, da bode prišla ta naša stranka na čelo tukajšnje naselbine, ker samo na ta način bodemo prišli do jednakopravnosti z drugimi narodi. Združite se, nastopite kot jeden mož in zmaga bo naša! Z vseslovanskim klicom “Sloga” vas pozdravlja	Odbor Jugoslov. Pol. in
Izobr. Kluba.
Cleveland, Ohio, 25. febr. — Spoštovano uredništvo! Blagovolite sprejeti v Vaš priljubljeni list tudi ta dopk«, ki hoče napovedati vspored in dan gledališke, predstave, ki jo priredi Slov. dbr. gled. družba. Kakor je bilo namreč naznanjeno v Vašem cenj. listu, se je tu osnovala gledališka družba z namenom, s slov. predstavami potovati po slpv. naselbinah. In čimdalje
bolj se uresničuje ta namen. Rojaki se odzivajo tem objavam in obljubljajo vsestransko pomoč v korist slov. potujoči Taliji.
V Clevelandu se vrši gledališka predstava v John Grdinovi dvorarli na 6021 St. Clair Str. (preje Stocks Hall) na nedeljo 6. marcija t. 1. ob 8. uri zvečer. Vspored je nad vse zanimiv in gotovo bode vsakega posameznika popolnoma in v vsem zadovoljil. Z deklamacijo prologa k otvoritveni predstavi se začne vspored; potem slede slike s predavanjem, najrazličnejših krajev naše prvotne domovine in druge posebne slike. Potem se nastopi ž igro: “O te presnete ženske!” Spisal slov. pesnik Anton Medved. Igra je v treh dejanjih z mnogimi pevskimi točkami, katere bode spremljal orkester,
O igri se je jako pohvalno izraziti, je moderna igra, ki se vrši v sedanjem času. Med občinstvom bode vzbujala obilo prisrčne veselosti in razposajenega smeha, ki ga bodo povzročale te presnete ženske, ali strogi, prevarjeni stotnik, ali presleparjeni notarski kandidat; vse bode pa nadkrilil star vojščak, sluga stotnikov, Matija, ki bode
ker na ta način lahko pridemo do svojega cilja.
H koncu dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike. Tebi, 1 vrli list A. S., pa želim veliko naročnikov in predplačnikov.
Naročnik.
Indianapolis, Ind., 27. febr. — Ta šmentana zima, tako se je čulo pritoževati marsikoga zadnje čase. Pa je tudi res mrzlo, blatno, dež in sneg; zadnji čas izza dne 16. febr. je zapadel zopet izredno velik snežec. Tako in enako vreme imamo že več kakor sto-dvajset dni stalno in smo še le malo solnca videli med tem časom.
Glede dela se tukaj ne moramo ravno hvaliti, vsaj zadnji čas ne. 'Dasiravno delo že dobi, kdor je zdrav in delati hoče, vendar plača je glede cen živilom veliko premajhna.
Vendar v vseh ozirih tukajšnji Slovenci še precej dobro napredujemo, le znanje angleškega jezika nam v vseh slučajih izredno primanjkuje. In v tem je menda tudi vzrok, da se tako malo tukajšnjih Slovencev nikakega druzega “biznesa” ne omisli kakor saloon. Kakor pa sam ljubim prostdst, jo tudi vsem drugim privoščim, vendar pa mislim, da mi bode marsikedo priznaval, da če bi telr salunov med našo naselbino polovico manj bilo, bi jih bilo še več kakor dovolj. Seveda, samoobse-bi je umevno, da saloonski “biznes” se najložje prične. Saj sem že velikokrat sam slišal katerega: “Jeden kek piva kupim, pa imam saloon.” In pri tem pa tudi ni treba Bog vej, koliko znanja angleščine in ne druzih reči. “One-two-three” ali več kozarcev piva se vsakdo kmalu nauči. Sploh pa še tega večkrat treba ni.
Moja misel je, da bi tukajšnji Slovenci veliko lepši ugled dobili pri druzih narodih, ako bi se malo bolj poprijeli učenja angleščine, posebno mladi fantje, katerih je tukaj mnogo in tako malo angleščine razumejo. Bilo bi pa tudi v njih največjo korist v enem ali drugem oziru. Ravno sedaj še se jim nudi lepa prilika in to popolnoma brezplačno. Kakor je to že marsikomu znano, se podučuje ob ve-
Drnžiue, ki imajo Severovo Zdravilo pri roki, se čutijo varue
Kašelj
tvrdovratne vrste, bodisi nagel ali dolgotrajen, bodisi sled vnetja sapnikov ali vsled izpostavi jenja prehladu, bodisi pri odrastlih ali
ntrAi'ili kitrn nroiona	*
otrocih, hitro prežene
Severov
Balzam
; Th *¡ tí Ur
M,
za pljuča
’pneumonía» C<
3W,cpi»
Vrneš oo_ce"t8
Izbljuvanje osvobaja, prekrvnata pljuča izredčuje, dihanje olajšava in nadležni kašelj prepreča in zdravi. Cena 25 in 50 centov.
“Hvaležen sem, da je na svetu tako imenitno in dragoceno zdravilo kakor je Severov Balzam za pljuča,” piše g. Andrej Lipanec, Salem, O. “Poskusil sem ga za kašelj in uvidel, da učinkuje res izvrstno.”
Kupuj ga od svojega leka-nika ali trgovca. Vedno pazi naime “Severa
na zavitku. Odklanjaj nadomestila
99
Nečista kri
Mnogo bolesti vsled slabe krvi se pojavljajo spomladi in malokoga izmed nas ne zadene nobena.
Severov Kričistilec
povraća oslabeli krvi njeno naravno moč. Leči ture, uljesa, rane, žive rane, bule, bezgavke, kožne prišče ‘in razne bolezni vsled pokvarjene krvi. Cena $1.00.
Ali ste zapazili?
da vaša telesna moč peša, vaša prebava pojema in užita hrana ne tekne. To vas opominja, da morate uživati
Severov Življenski Balzam
Deluje kakor splošna tonika in prav posebno izdatno pri splošni oslabelosti malokrvnosti, težki prebavi, žolčnici, zapeki in pogostni glavoboli. Krepi ustroj proti bolezni. Cena 75c.
To z&neslji/i zdravniški svet zastonj na naš Zdravniški Oddelek.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDŠ IOWA
KRANJSKO.
J
■— V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 7. februarja 65 Slovencev in 60 Mace-doncev.
—	Aretirana goljuf ' in ogoljufani. Neki Ivan Ron, doma iz Planine pri Višnjigori, se je hotel izseliti v Ameriko. Dal se je pa pri tem speljati na led od nekega Frana Štrus, 401etnega slikarja iz Gradca. Ta je znal spraviti iz Rona 100 kron, obljubivši mu, da nul preskrbi en listek s hrano vred do New Yorka. Listka pa mu Štrus sat-veda ni preskrbel. Vsled ovadbe je bil Štrus aretiran, a pod ključ so spravili tudi Rona, ker je hotel v Ameriko, čeprav je še podvržen novačenju. Isto-tako je bil aretiran sokrivec Štrusov, neki Robert Haberle.
—	Kranjski deželni zbor je, kakor smo poročali zadnjič, dne 1. februarja končal svoje zimsko zasedanje. Rešil je velikanski program, ki si ga je stavil. Med nebrojem gospodarskih postavk je sprejel mnogo važnih postav,
n.	pr. o razlastitvi vodnih sil. Odobril je ves proračun, "šijajno manifestiral za prepotrebne nove kranjske železnice in sklenil zgraditi novo deželno poslopje.
—	Žiri-Kamnik-Polzela Dne 17. februarja se je vršil v Ljubljani shod, na katerem se je izvolil krajevni odbor, ki bo imel pričeti s predprivami za železnično progo Polzela - Motnik -Kamnik-Kranj-Škofja Loka-Žiri.
■—V Gorenjivasi pri Mirni bo začela št. janška premogovna družba kopati premog. Tu je pred leti že preblago-rodna gospa Hočevarjeva iz Krškega dala kopati, pa je bil premog le rujav. Morda bo v globini boljši. Kako bo šlo delo spod rok, bomo že sporočili— pišejo "Dol. Novice”.
•— Ljubljanske kreditne banke čisti dobiček za 1. 1909 znaša 299,046 K 70 vin. (za 57,543 K 58 vin. več ko lalii). Dividenda je predlagana na 6J4 odst. Ljubljanska kreditna banka bode na' občnem zboru predlagala zvišanje delniškega kapitala od 3 na 5 milijonov kron.
—	Most čez Krko pri Dobravi se začne graditi spomladi. Delo je deželni odbor oddal podjetniku gosp. Ivanu Ogrinu.
'	— Vodovod za Iško vas se zgradi
letos. Delo je prevzela tvrdka Lach-nik-Zavodnik.
—	Državno podporo 5000 K je dovolilo ministrstvo za uk in bogočastje za popravo župne cerkve in zvonika v Radovljici.
—	5000 kron za nagrade konjerej-cem je nakazalo poljedelsko minister-stvo kranjski kmetijski družbi.
—	V Kranju je "Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani” kupilo knjigarno od Karla Floriana.
—“Društvo slovenskih časnikarjev”, ki je imelo začetkom febr. občni zbor v Ljubljani, je imelo preteklo leto 13 ustanovnikov, 5 pravih članov prve, 23 pravih članov druge vrste in 44 podpornikov. Dohodkov je bilo 1503 K 96 vin. in stroškov 804 K 58 vin. Pred-, sednikom je izvoljen dr. Ivan Tavčar.
—	Pri volitvah v bolniški odbor tobačne tovarne v Ljubljani so 15. febr. prodrli kandidati kršč. socijalcev, ki so dobili po 1711-1717 glasov, proti soc. demokratom, ki so dobili po 412 do 414 glasov.
’	— Organizacija slov. žel. uradnikov.
Dne 13. febr. se je ob lepi udeležbi vršil v Ljubljani ustanovni shod ljubljanske podružnice “Društva jugoslovanskih železničnih uradnikov”. Predsednikom je izvoljen g. Planinšek.
—	Slovenec —■ minister za javna' dela. Iz krščansko-socijalnih krogov zatrjujejb z vso gotovostjo, da bode imenovan nek slovenski uradnik za ministra javnih de!.'
—	Restavracijo “Bayrischer Hof” v Ljubljani, ki je bila dozdaj poleg kazine še edin? nemška trdnjava, je prevzel narodnjak g Štefan Bregant in Jo takoj spremenil v bavarski dvor.
—	Srebrna poroka. Dne 7. svečana je obhajal v Borovnici srebrno poroko
' gospod deželni poslanec Anton Kobi s svojo soprogo gospo Frančiško roj. žitnik. Slavnost je počastil s svojo navzočnostjo mil. škof ljubljanski Jeglič, ki je slavljencu izročil papežev red "Pro ečelesla et pontifice”.
—	Zlato poroko je obhajal v Vipavi dne 2. febr. Ivan Dekleva s svojo soprogo Ivano. Jubilant je star 90, so-Pfoga pa 79 let. Oba sta še čila.
—- Smrtna kosa. Umrl je v Ljubljani dne 12. febr. slikar Ludvik Grilc v 59. letu starosti. ■— Na Selu pri Ljubljani je umrla Marija Terezija Mozej Prednica karmelitskega samostana. — Lnirla je v Ljubljani ga. Ana Novak, Gradnikova soproga, v starosti 95 let. _'la je ena najstarejših oseb trnovske župnije — Umrl je na Raki g. Gaš-Per H. Maurer, posestnik in bivši trgovec v 89. letu svoje starosti. — Ra-deckijey veteran Janez Železnikar je umrl v Verdu 20. januarja v 84. letu svoje starosti. — \Na Vipavi je umrl
v noči 2. febr. tamošnji grajščak grof Karl Lanthieri a Paratico, huzarski
ritmojster v p., v 70. letu starosti. Z njim je izumrla starodavna slavna rodbina Lanthieri, ki je v goriški in kranj ski zgodovini igrala važno ulogo. Njegova obširna posestva podeduje njegov svak baron Levetzov iz Prusije.— V Škofji Loki je umrl trgovec in posestnik g. Anton Oblak. — V Hote-. dršici je umrla gdčna. Frančiška Cun-ta, stara šele 23 let. Pokojnica bi se imela dan popred, ko je_ umrla, poročiti, a me^sto k poroki, je morala v mrzli grob. Zbolela je' med oklici za pljučnico. — V Novem mestu je umrla gospa Polanec, vdova po profesorju Polancu. — V Idriji je umrl vpokojeni ravnatelj meščanske šole g. Viljem Pohl. —: V Ljubljani je umrl Albert grof Lichtenberg. Na obisku pri sestri ga je zadela kap. Bil je neoženjen.
—	Najden utopljenec. Na Brezovici pri Borovnici našli so dne 5. febr. u-topljenca Antona Oblak, 69 let starega prevžitkarja iz Ohonice, katerega so pogrešali od Svečnice. Ponoči je šel iz gostilne proti domu in zabredel v vodo. Vzrok: nesrečni alkohol!
—	Spoznan samomorilec. Predkrat-kim se je zastrupil v bošketu v Trstu neki mož, ki je bil tudi pokopan, ne da bi ga bili izpoznali. Pozneje pa se je na podlagi fotografije izvedelo za njegovo ime. Spoznala ga je sestra. Pokojnik je bil dninar Ivan Jerina, rojen leta 1878. v Spodnjem Logatcu.
—	Umor po maškaradi. Iz Rakeka z dne 9. febr. se poroča: Na cesti proti Cerknici so našli danes' zjutraj mrtvega samskega Janeza Mihevca. Bil je na več mestih zaboden, med tem tudi v srce. Storilca so baje takoj zjutraj dobili v osebi mladega 191etnega fan-• ta. Oba sta delala na tukajšnji parni žagi in sta bila zvečer na maškaradi.
—	Nesreči. V Zagorju ob Savi so 11. febr. rudniški delavci sekali les. 66-letni vpokojen rudar Janez Klopčič se je tako nesrečno ognil, da je padla nanj smreka in mu razbila glavo. Umrl je kmalu. — V soboto 12. febr. pa so v Kisovcu popravljali stroj za drobljenje kamenja. Pri tem je Peterlin padel med železni plošči, ki drobita kamen in sta na spodnjem koncu samo 15 mm vsaksebi, baš v trenutku, ko se je stroj začel premikati. Zmlelo mu je nogo in čez trebuh. Bil je pri priči mrtev.
—■ V večjem kraju na Notranjskem zamrl je nedavno ugleden in jako premožen občan. Sobo so deloma že v črno preoblekli, pri fari zvonilo je z vsemi zvonovi in napravljen je bil mrtvaški oder. Kar se čez nekaj ur mrlič — prebudi in kakor v sanjah gleda okoli sebe. Baje se je možu na bolje obrnilo.
—	Dezerter. Dne 2. febr. je od svojega polka pobegnil topničar Anton Selan iz Dobrunj.
—	Železnico-dovlačnico si zgradi vevška papirnica od tovarne do postaje v Zalogu.
—	Prememba posesti. Vilo “Made-laine" v Levstikovi ulici v Ljubljani je kupil dr. Karol Triller za 76,000 K. —Nekdanjo Bučarjevo hišo v Prešernovi ulici pa je kupilo “Avstrijsko kreditno društvo’’ za 120,000 kron.
—	Velika nesreča. Dne 28. januarja je Franc Uranič s Trstenika v Puščav-nikovem gozdu v Tenetišah nakladal hlode. Blizu njega so drvarji g. Moli-neja iz Tržiča sekali hoje. Kar na enkrat pade 6 hlodov dolga smreka nepričakovano ravno . na Uraničevo kobilo. Žival, vredna nad 600 kron, je bila v trenotku razmesarjena. Komaj 1 meter proč je stal gospodar sam. Sreča v nesreči je bila, da ni ubilo tudi gospodarja.
—	Na Reki so dne 31. jan. prijeli sina ljubljanskega čevljarskega mojstra Rozmana, ki je vzel svojemu očetu 2000 kron in pobegnil.
—	Tz Semiča. "Dne .18. in 19. januarja smo imeli tako hud vihar, da je poškodoval do malega vsa gospodarska poslopja. Tudi cerkveni strehi sv. Štefana ni prizanesel.
—	Zinaga S. L. S. v Črnomlju. Pr občinskih volitvah v Črnomlju je v 2. in 3 razredu zmagala S. L. S.
—	Nezvesti hlapec. Franc Senica je je služil pri vozniku Jakobu Oblaku v Ljubljani za hlapca, ki prevaža za tovarnarja Semanna premog. Gospodar mu je izročil 170 K, da bi poplačal na postaji došli premog. Senica si je pa denar pridržal, si kupil obleko in nekaj drugi]i reči, tako da je zapravil 67 K. Obdolženec, ki se zagovarja, da je hotel ostali denar vrniti, je bil obsojen na šest tednov ječe.
—	Pobegli prisiljenec. Alojzij Von-i čina iz Idrije, sedaj prisiljenec, je pobegnil iz prisilne delavnice in vzel seboj obleko v vrednosti 25 K. Klatil se
: je nato po Hrvaškem brez opravka in beračil. Končno je bil prijet. Za kazen se mu je prisodilo šest mesecev težke ječe.
gozd popustivši 4 prašiče, ki so jih orožniki kqnfiscirali in dali županstvu v Kandiji v shrambo. Dne 19. jan., ko je bilo pri županu Štemburju vse polno sejmarjev in je bilo po vozovih na dvorišču in cesti polno prašičev, so pri belem dnevu vzeli neznani storilci zgoraj omenjene 4 konfiscirane prašiče in odšli z njimi. Splošno se trdi, da sta jih vzela ona dva, ki sta jih vtihotapila in da sta ta dva iz Orehka ali sploh dva “Podgorca", ker Hrvata ne bi vedela, kje so spravljeni konfiscirani prašiči.
—	Aretovani uzmoviči. Dne 27. jan. je bil aretovan Franc Podkrajšek, I rojen leta 1866 v Ljubljani in tjakaj ! pristojen. Podkrajšek je pred par dnevi po Križevniški ulici beračil in pri tem ukradel pelerino,, katero je hotel prodati pri starinarjih, a mu jo je lastnik še pravočasno odvzel. Nave-denec je imel pri sebi tudi suknjič in čevlje, zakar se istotako ne ve, kje jih je dobil. — Tudi neki Jakob Kopač iz Slapa pri Medvodah in brezposelni delavec Anton O. iz Krašne sta bila are-tovana. Ta dva sta vsak zase osumljena nepoštenosti.
—- Postaja Tavčarjev dvor se v kratkem izpremeni v postajo Ježica. |
1
—	V Kamniku se je poročil zemljemerec Stanko Adler z gdč. Josipino Pollakovo iz znane narodne rodbine, ; |
—	V Pokoj je stopil g. Rudolf Zar-li,ravnatelj pomožnih uradov pri dež. | vladi v Ljubljani, in dobil tem povo- 1 dom naslov cesarskega svetnika.
narodnih vprašanjih. Udeležba na zborovanju je bila lepa vkljub slabemu vremenu. Načelnikom Zveze je bil izvoljen župan občine Blato, gospod Pavel Miklavič.
—Šmarjeta v Rožu. Pri nas so se vršile občinske volitve, pri katerih smo Slovenci krasno zmagali v II. in III. razredu, vkljub nasprotni sili. Županom je bil izvoljen vrli gospod Tomaž Wolf, p. d. Tenžej, v Dolih že tretji-krat. Tudi krajni šolski svet je popolnoma v slovenskih rokah; načelnikom smo izvolili gospoda Josipa Sa-blačana, p. d. Strugar.
— Nemška kultura je nad vse ginlji-va. V St. Mareinu na Koroškem je kmet Moser zalotil nekega šolarja, ki je nabiral v njegovem gozdu smolo. Deček se je bal in ni hotel povedati imena; zato ga je vpregel kmet pred plug in ž njim oral. Dobil je za to en mesec ječe.
PRIMORSKO.
da sta bila dne 11. febr. izpuščena na svobodo Frančiška Lebanova in Josip Gašparin, ki sta bila obdolžena, da sta sežgala dva otroka.
—	Umrl je v Barkovljah posestnik in gostilničar g. Jurij Martelanc,; star 55 let. — V Trstu je umrl gostilničar Ivan Pirh.
—	Trst, 28. januarja. Bivši generalni inspektor čet general infanterije Rain-laender je danes umrl.
roma srbščino za svoj poslovni jezik.
— Nova bosanska železnica. Skupno finančno ministrstvo namerava graditi novo železniško progo Banjaluka — Jajce. Projekt je že gotov, a je še tajen.
HRVATSKO.

ŠTAJARSKO
S I
—	V Šoštanju so pri občinskih volitvah dne 15. febr. zmagali nemškutarji. Šoštanj šteje po zadnjem ljudskem popisu 908 Slovencev in samo
I 179 Nemcev. In sedaj je ta najlepši j slovenski trg prišel s svojo upravo | zopet v nemčurske roke. Žalostno! i
j — Deželni zbor štajerski je bil z ! najvišjim ukrepom dne 8. febr. odgo-! den. Celjska "Vahtarica” pravi, da je , dosegla slovenska politika z odgode-I njem deželnega zbora res prav velik uspeh. Nemška večina ni mogla obstrukcije premagati in je s tem pre-j nehala biti večina... List očita nemški večini, da nima potrebne enotnosti,
: vodstva in pa “nemštva”. Zlasti psuje ' veleposestnike, da niso dovolj radikalni. Ptujski “Štajerc” je strašno nezadovoljen š slovenskimi poslanci. Od jeze tako piha, obrekuje in se spakuje, da je že smešno. In to samo zato, ker so se slovenski poslanci v Gradcu krepko uprli vsenemški oholi nadvla-, di, ki Slovencem ne pripušča niti naj-prvotnejših pravic. "Štajerc” bi rad.
' do ostane Slovenec še naprej hlapec : brez pravice, Nemec pa njegov gospod, i “Marburgerca” posebno divja, ker se je za slovenski del dežele ustanovila kmetijska šola v Št. Juriju ob juž. žel., ter pravi, da se je celih 5 milijonov kron deželnega denarja dalo za brezobrestna posojila pri obnovitvi vinogradov. S tem bi naj Slovenci bili za vedno zadovoljni? Ogromno večino davkov, ki jih prispevajo Slovenci, požira nemški del dežele. Sicer pa možatost slovenskih deželnih poslancev v Gradcu občuduje vsa avstrijska javnost. Posebno češki listi z veseljem pozdravljajo slovensko obstrukcijo.
—	Trboveljska premogokopna družba je odklonila prošnjo za regulacijo akorda in mezd z izgovorom, da delavci sami premalo delajo in si tako krajšajo zaslužek. Ta krivičen in izzivajoč odgovor družbe, ki irrja na leto nad en- milijon kron čistega dobička, je vzbudil med prizadetimi rudarji umevno ogorčenje.
—	Nakup. Preboldsko graščino, doslej last grofa Fuenkirchena, so kupili s posestvi in predilnico vred mesar Grenka in tt. iz Celja za 340 tisoč kron. Za nakupom tiči najbrž “Sued-mark".
—	Žrebčarna v Mariboru. Dunajska "Zeit” poroča, da se bo v bližnjem času v Mariboru napravilo veliko era-rično žrebčarno. V novi žrebčarm bo prostora za najmanj 400 žrebcev.
—	Samoumor deklice. V Mariboru je skočila v Dravo 18 letna služkinja Terezija Ferš, ter je izginila v valovih. Vzrok — nesrečna ljubezen.
—	Poljčane. Dne 4. svečana je nagle smrti umrl posestnik Franc Polanec. '
—	Vrazova slavnost se vrši meseca avgusta na njegovem domu v Cerovcu. Pripravljalni odbor, ki je imel dne 31. januarja neko sejo je sklenil, la se izključi od slavnosti vsaka politika, vodita pa začasno priprave župan Vraz in mildavževski kaplan Štuhec.
KOROŠKO.
—	Pastirski list škofa Nagla. V postnem pastirskem listu jemlje Nagi slovo od dozdajne škofije. Poživlja vernike, naj se ne dajo zapeljati v raz- i kol in naj se pokorijo odredbi papeža I glede latinske službe božje. Koncem j opominja duhovščino, naj čita maše po obstoječih predpisih.
—	Bogoslužje v Istri. Iz Istre po-
ročajo listi, da se je dne 13. febr. po | vsej^Istri služila maša in so se opravile j vse cerkvene funkcije na stari način ! t. j. v staroslovenščini. Duhovniki so | o tem obvestili dr. Nagla, češ, da so | pri vsem spoštovanju do ukazov kurije eoram Deo vendarle oni odgovorni j za duše svojih vernikov in da jih zato j ne morejo po nepotrebnem razburjati. Ljudstvo je bilo pozvano, naj se zadrži mirno, in obljubilo se mu je, da pojde nova spomenica na papeža s prošnjo, naj se razveljavi dekret iz 1. 1906., s katerim se je prepovedalo slovansko bogoslužje. V nedeljo 13. febr. j je povsod vladal vzoren red in splošno navdušenje med ljudstvom.	:
—	Otvoritev trgovskega pristanišča pri Sv. Andreju v Trstu. Dne 14. februarja se je slovesno otvorilo novo avstrijsko trgovsko pristanišče v Št. ; Andreju v Trstu. Pristanišče se imenuje: Fran Josipovo pristanišče. K o- ! tvoritvi je došel trgovinski minister, ki je imenom osrednje vlade izvršil otvoritev. Ob tej priliki je govoril o važnem pomenu novega pristanišča in o koristi, ki jo bo imel od tega Trst, oiroma avstrijska država. Prisostvovali so otvoritveni slavnosti različni visoki dostojanstveniki, med njimi tudi tržaški škof dr. Nagi. Avstrija se je dosedaj vse premalo brigala za povzdi-go pomorske trgovine ter za potrebna trgovska pristanišča.
—	Iz Sesljana pri Trstu se poroča.
—	Volivna reforma na Hrvaškem. Volivna reforma, katero namerava izvesti novi ban Tomašič, bo zvišala število volivcev od 48,562 na 250,000.
—	Abolicijo kazenskega postopanja proti srbskim "veleizdajnikom”, ki so bili v znanem zagrebškem procesu obtoženi in obsojeni, namerava predložiti vladarju min. predsednik grof Kbuen. Abolicija se razglasi v najkrajšem času.
—	Bosanski deželni zbor se snide meseca junija k prvemu zasedanju. Rešil bo samo proračun in bo potem takoj odgođen. Daljše zasedanje bo meseca oktobra.
—	Društvo zdravnikov za Bosno in-Hercegovino je določilo hrvaščino ozi-
JOHN GOLOB,
608 N. Broadway, Joliet, Illinois.
Rojakom naznanjam, da še vedno delam svojo obrt. Kdor želi kupiti nove harmonike ali ima stare za popravek, se naj oglasi pri meni.
DOBRO ORODJE
Nikjer v mestu ne najdete
tako fine zaloge orodja.
Vse kar potrebujete dobite pri nas. Pridite torej k nam.

Barrett Hardware
North Ottazva Street JOLIET, ILLINOIS
CO.,tf
■— Tihotapstvo. Dne 16. jan. ponoči so zalotili Cerovški orožniki na vrhu Gorjancev dva tihotapca, ki sta gnala 4 prašiče čez mejo. Ko sta zagledala orožnike, sta nespoznata pobegnila v
P1RUHE
pošiljajo naši roj'aLi radi srojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najraje v g(j.
tjvem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje ¡u najcrnje
preskibi
FRANK SAKSER C0„
82 Cortîandt St.,	New York, N. Y.
------P odružnica :----
6104 St. Clair Ave., N. E.,
Cleveland, O.
Čemu bi drugam segnli ako Tam Taš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljamo
kron avstrijske veljave za $20.45.
s poštnino vred.
J
umi mn Diiflim	. . i
■ ■ ■ 11. . i u ■ i
— Cejovec. Dne ICf. febr. se je u--fanovila tglipotrebna. zveza slovenskih županov in občinskih odbornikov za Koroško. O potrebi in namenu te nove organizacije je govoril sklicatelj shoda gospod doktor Brejc. Naglašal je v svojem govoru, da je potrebna landanes za vse slovenske občinske zastopnike tesna medsebojna zveza. Ta organizacija je nujno potrebna iz stanovskega, še bolj pa iz narodnega stališča. V>tej združitvi se bo skrbelo za dober, izvežban županski naraščaj, v ozki zvezi pa bodo župani tudi tedaj, ko je treba braniti narodne prašiče. [z županske zveze se bodo dajale potrebne direktive v stanovskih in
Ljublanska kreditna banka v Ljubljani
STKITA IM E VE ULICE 2
sprejema vloiçe na knjižice in na tekoèi raiičiiu. ter je obrestuje počistili
44 %
o
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300.000.
PODRUŽNICE, SPLJET IN TRST.
Â.MÊRIKANSKI Si£>VENEC
Ustanovljen 1. i891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
3L0VENSK0-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899'.
v lastnem domu 1006 N. Chicago Si. Joliet, Illinois. .
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Tiskarne: Chicago in N. W. 509. Uredništva: Chicago 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo na-ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slo venian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the ¿lovenic-american PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska uhijska tiskarna.
CERKVENI KOLEDAR
6. marca Nedelja		Fridolin: Koleta.
7. “	Pondeljek Tomaž Akv.	
. 8. “	Torek	Janez od Boga.
9. “	Sreda	Frančiška; Pac’jan.
10. “	Četrtek	40 mučencev'.
11. “	Petek	Hcraklij, Cozim.
12. “	Sobota	Grcgotij, papež.
	POKORŠČINA.	
Eden	največjih	cerkvenih govorni-
kov francoskih (Felix, S. J.) je pred leti nekoč izpregovoril zelo resnično dasi bridko besedo, ki ima še danes svoj pomen: “Mož nedostaje družb’, ker možem nedostaje volje, in možem nedostaje volje, ker otrokom nedostaje pokorščine.” Tudi dandanašnji se mnogo toži o rastoči razuzdanosti in upornosti, jadikuje o neposlušnosti otrok doma in v šoli, o predrznosti in nepokorščini služinčadi in podložnikov. Ampak ni li moralo tako priti? Ali ni zatiranje krščanstva v šoli in družini odgojilo tega pogubnega duha, ki bi ga sedaj radi zatrli s policijsko batino in kaznilnico? Ljudstvu so odvzeli krščanstvo in družini vzor. poslušno družino nazareško, pa se čudijo sedaj nad možmi, ki se vedejo, “kakor bi jim ne imel nihče ničesar zapovedati", in čudijo se nad “emancipiranimi” ali osamosvojenimi ženskami, ki vendar ne morejo biti drugačne kakor njihovi starši; in naposled zabavljajo čez neposlušne služabnike in služabnice in delavce, “ki si dandanes ne puste več ničesar reči”. Vzroku odgovarja učinek. V kolikerih družinah, kjer se dandanes čujejo tožbe o nepokorščini in .upornosti, se je že davno izrečeni volji božji, božjim zapovedim stavila nasproti trdovratna nepokorščina! V kolikerih družinah se je nebrzdano pojavljal upor proti cerkvenim zapovedim, n. pr. postni in zdržni zapovedi! Kolikokrat se je pobožnost preproste, krščanske služinčadi zasmehovala in se jim je komaj dovoljevalo, da so smeli opravljati svoje krščanske dolžnosti! Šola se je morala razkristja-niti, tako da za verski pouk ni preosta-jalo skoro nič časa. Delavcem se je razlagal evangelij .neodvisnosti od “trinogov duha in duše" in njihova vera se je zasramovala kot “neumnost”.
Da se bo oblast spet bolj spoštovala, potem si mora najprej krščanstvo spet pridobiti svoj vpliv; da tožbe o nepokorščini in upornosti potihnejo, potem moramo nazaj h krščanstvu, potem se mora predvsem družina z vsemi svojimi člani spet pokristjaniti.
Krščanski oče, če hočeš odgojiti poslušne sine 'in hčere, potem bodi najprej. sam poslušen in izpolnjuj predvsem v besedi in dejanju postavo božjo, zapovedi božje in cerkvene. Kajti če sam ne izpolnjuješ božje postave, kako moreš potem pričakovati od drugih, da izpolnjujejo tvojo postavo, tvoje ukaze, ko izvira tvoja oblast ¡od Boga? Če se sam ne brigaš za Boga in njegove zapovedi, potem se dosledno tvoji podaniki ne brigajo zate, in zli vzgledi pokvarjajo nravstvo. Tu stoji pred tabo sv. Jožef, glavar svete družine, kot mož pokorščine. Točno izvaja vsako naročilo, katero dobi; v
pokorščini gre v Betlehem, da se tam da vpisati; v pokorščini skrbi na povelje božje za presveto Devico; v pokorščini beži z materjo in detetom v Egipet; v pokorščini se vrne od tam in skrbi v pokorščini za živek svete družine. In prešinjen s tem duhom pokorščine je imel najgloblje spoštovanje pred častjo in visokostjo Marijino ter je ljubil Marijo in njeno božje dete. V sv. Jožefu gledaj, krščanski oče, vzor pokorščine.
In ti, krščanska žena in mati, tudi glej na svoj’vzor v sveti družini. Sv. Jožefu se prikaže angel in mu pravi: "Vzemi dete in njegovo mater in beži v Egipet.” Dasi je Marija svojega ženina na časti in svetosti visoko nad-kriljevala, se ne prikaže angelj nji, ampak glavarju družine, sv. Jožefu. Ali se je pa čutila Marija morda žaljeno in ponižano na svoji časti, da se angel ni prikazal njej? Ali je morda ugovarjala, ko ji je sv. Jožef rekel: “Pravkar se mi je prikazal angel Gospodov in mi je ukazal, bežati s tabo in detetom v Egipet; vstani in mi takoj sledi; kajti še nocoj moramo odpotovati"? Ne, takoj je vstala, nele brez godrnjanja, marveč v sveti pokorščini in je bežala še tisto noč.- In ko je napočil čas vrnitve iz Egipta, se je spet prikazal angel sv. Jožefu in ne materi Mariji; in spet je Jožef ukazal k vrnitvi, in Marija je bila spet poslušna. Tu, krščanska žena, imaš vzor, ki ga je Bog sam ustanovil, da spoznaš, kako mora biti žena svojemu možu poslušna. ‘Ali se je Marija s svojo poslušnostjo ponižala? Kaj še; s tem. da je bila poslušna sv. Jožefu, je bila poslušna Bogu, ki je postavil sv. Jožefa za vodnika in glavarja svete družine. Žena bodi torej po vzgledu Marijinem svojemu možu poslušna, in mož pa zahtevaj od svoje žene samo to, kar je prav pred Bogom. Žena spoštuj svojega moža kot glavarja družine. V ljubezni mu bodi podložna, kakor je cerkev podložna Kristusu. Če se bodo krščanski zakonski tako spoštovali drug druzega, potem se bodo tudi btroci od medsebojnega spoštovanja staršev naučili poslušnosti in spoštljivosti do istih. Če se pa starši zaničujejo, morda celo pred otroci obrekujejo, če se po pijanosti, sovraštvu, prepiru in grehu delajo pred otroci zaničljive, potem mora tudi spoštovanje in pokorščina iz družine izginiti.
In sedaj še besedo otrokom krščanske družine. Evangelij nam pripoveduje tako malo o skrivnem življenju Jezusovem, da je takorekoč vse obseženo v enem stavku. Ampak ta stavek. kakor je majhen in preprost, vsebuje prav mnogo. “In šel je z njima in prišel v Nazaret in jima je bil poslušen”, tako poroča evangelij nakratko. Jezus je bil torej poslušen, "on je bil poslušen”. Kdo je bil poslušen? Jezus Kristus, Sin božji, pravi Bog kakor Oče. Komu je bil poslušen? Mariji in Jožefu, človekoma, svojima stvarema. Zakaj je bil poslušen? Da je po svoji poslušnosti dal vzgled krščanskim otrokom. In kako dolgo je bil poslušen? “Poslušen je bil,” je rekel njegov apostol o njem, “do smrti, da, do smrti na križu.” "Sledi mi!” kliče Izveličar krščanski mladini, kajti “dal sem vam vzgled”, in jo poziva, že v mladih letih živeti po njegovem vzgledu in biti staršem v vsem poslušni. Odkar je Kristus, Gospod, vršil in oplemenitil poslušnost na zemlji, ni več izgovora za neposlušnost kristjanovo. Poslušnost je vršil, da postane njegova poslušnost začetek in vir blagoslova za svet, kakor je bila neposlušnost prvih ljudi izhodišče in izvor pogube.
(namen ostati) vpoštevati, kadar je! Alberti tekom svojega ministrovanja,
razsoditi, ali se ima komu prisoditi a-meriško državljanstvo in z njim zaščita.
V novem izvrševanju priselitvene postave je vse to samovoljno razveljavljeno, kakor znano. Kdor ni državljan, velja kot inozemec in če kdaj le za najkrajši čas zapusti ozemlje Združenih Držav, potem je v nevarnosti, da se mu zopetni dopust ali povratek zabrani, neglede kako dolgo je i baka. bil morda tu naseljen; tudi če ima opravilo, ženo in otroke tukaj.
Tej neusmiljenosti in krivičnosti hoče sedaj generalni komisar pritisniti pečat pravičnosti, a trdno upamo, da kongres starih sporočil ne vrže kar čez krov ib da tej odurni zahtevi ne ustreže.
kakor je dognala obsežna sodna preiskava.
DR
Monopol na petrolej. Ker se nameravajo z močno konkurenco amerikan-ski petrolejski mogotci polastiti avstrijskih petrolejskih vrelcev, misli se temu avst. vlada odločno upreti s tem, da bo podržavila tovarne petroleja, tako kot so podržavljene tovarne to-
TÁINEXPELLEK
“LIBERTY IMMIGRATION SOCIETY”.
Veleizdajalci na Južnem Tirolskem.
Ker je preiskava proti štirnajstim osebam iz Tridenta, ki so obdolžene Veleizdajstva in pa bančnih goljhfij, sedaj končana, so te dni prepeljali vseh 14 obtožencev na Dunaj, kjer se vrši začetkom marca proti njim obravnava. Pazite na varstveno znamko z sidrom
Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladija na peščinah, . Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlajenju itd. poskusi vdrgnenje z
PAIN EXPELLERJEM priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
F.	AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St., New York.
Socialno vprašanje in mladina. Fran coska katoliška mladina ima precej razumnosti za socialno delo, kar kaže Pod pokroviteljstvom zveze “Arne- s tem, da prireja predavanja in shode, rican Association of Foreign News-, Na shodih je pridobila javno mnenje papers” in pod vodstvom njenega ■ za pekovske pomočnike, ki stavkajo predsednika gospoda Hammerhnga se j že dalje časa. Petkovški pomočniki je dne 23. febr. ustanovila združba, ki zahtevajo, da se odpravi nočno delo. utegne biti poklicana, igrati zelo ve- , Katoliška mladina dela sporazumno z liko vlogo v razvoju ameriškega na- organizacijo pekovskih pomočnikov, roda. Njen namen je, delovati na po
stavodajo, pospešujočo priseljevanje
Pomotoma usmrtil soprogo. Iz Var-
zaželjenih življev, delovati nadalje za šave poročajo: K nekemu kmetu v porazdeljevanje priseljencev v zvezi j Porvemcheku se je vrnila iz Amerike z "National Liberal Immigration neka njegova sorodnica, ki mu je po League” ter pomagati, da se priseljen-
Izmed 348 v tujih jezikih izhajajočih
vedala, da ima 200 rubljev pri sebi. ci odgoje v dobre ameriške državljane. rKmet je sklenil, da jo oropa in usmr-
ti; a v temi se je zmotil in ubil svojo
časopisov v Združenih Državah $e bilo
280 zastopanih ali so pismenim potom izrekli svojo pritrditev. Prejšnji pomožni tajnik ministrstva za kupčijo in delo g. MacHarg se je pridružil giba
ženo. Ko je zapazjl, kaj da je storil.
se je obesil.
Analfabetstvo v Galiciji. Statistika kaže, da zna v Galiciji brati in pisati: nju s toplim navdušenjem. Gospod! 558,674 Rusinov, 1.490.774 Poljakov (z
••• -s^.' ' 'k • '
$ &ïâ .
'•«•♦OCX'*’
zGLASI
> fisssrt » —
D
.♦O#« •**•«» ♦
N. Behar kot zastopnik omenjene lige j Židovi vred), 107,799 Nemcev; samo
je obljubil svoje odločno sodelovanje. Deputacija se je podala v nedeljo v Washington, da se s predsednikom, tajnikom oddelka za kupčijo in delo ter zborničnim govornikom Cannon-om posvetuje o sovražnem gibanju proti priseljevanju.
BAJKA O PODKVI.
citati zna: 62.359 Rusinov, 386.360 Po ljakov (z Židovi vred) 3892 Nemcev. Analfabetov je med Rusini 2,459.410 (79 odstot.), med Poljaki 2,104,899 (52 odstot.), med Nemci 100,736 (47 odstot.) — torej 4,678,022 analfabetov na 7 milijonov prebivalcev. Tako skrbi avstrijska vlada za šolstvo!
Zanimiva prirodna prikazen. 4. febr. je začelo v kraju Mugelltt blizu Florence naenkrat deževati kamenje. Nebo je bilo oblačno in je kazalo na dež.
a
, ,	.	.	.j-- in vinogradi pokriti s kamenjem. Ško-
nakla je vzbudil pozornost hudičevo. : ,	.	.
,	•	,	. . , ,	,	,, da po vinogradih in sadnih vrtovih je
Videl je. da je kovač izdeloval podkve.	T..
Ali poznate nemško bajko o podkvi?
V davnih časih v neki vasici na Nemškem se je neki kovač, bil je baje sv., _	, .	,	,	.
„	,	..	...	*	. Za nekaj sekund so bile ceste, polj
Dunstan, kar potil pri delu. Zvenk .	,	. .	.	. n.
FRVI PAPER.
in se je domislil, da bi bilo dobro, ko bi si dal svoji lastni kopiti podkovati. Torej se je hudič pogodil in je vzdignil nogo.
Kovač je videl, s kom ima opraviti in mu je pribil razbeljeno podkev, takoj da so bili žreblji zabiti naravnost v hudičevo kopito. Hudič mu je potem plačal in je odšel; ampak pošteni kovač je vrgel denar v ogenj. Vedel je, da bi mu donesel krivo srečo.
Medtem se je hudič že oreeei oddaljil, in podkvi sta mu jeli povzročati strašne bolečine. Čimbolj je plesal in brcal in klel, tembolj je trpel. Naposled ni več mogel prenašati strašan-
ogromna. Hitro po tem čudnem dežju so se oblaki raztrgali in ljudje so videli sijajno repatico. Ljudstvo se je silno sprestrašilo. Preiskovanje kamenja je pokazalo, da so to bili meteoriti.
Bivši sultan zblaznel? Berolinskim listom se je predkratkim poročalo iz Soluna, da se je duševno stanje bivšega sultana zelo poslabšalo. Sultan se obnaša kot blazen. — Te dni je zopet divjal in ko ga je hotel nek služabnik pomiriti, ga je vrgel sultan na tla. ga davil in mu odgriznil jeden prst. Stražniki so služabnika rešili in vtak-
nili sultana v prisilni jopič. Sultan se skih bolečin, je odtrgal podkvi in ju j je skušal tudi že s svojo'ovratnico
obesiti.
zagnal v stran.
Od tistega časa hudič tako mrzi pod kve, da se jih skrbno ogiblje in beži, kadarkoli zagleda katero. Nemški kmetje še dandanes vsi verjamejo to bajko, in le redkokje se nahajajo vfata v hišo ali stajo, da ne bi imela podkve pribite.
Generalni priselitveni komisar, g. O’Keefe zagovarja sprejetje postave, po kateri bi imeli vsi priseljenci ostati podvrženi priselitvenim postavam, neglede kako dolgo so v deželi in neglede, da li so si pridobili prvi papir ali ne.
Kako zelo je to postopanje v nasprotju z umevanjem te zadeve v prejšnjih desetletjih, se pokaže najbolje iz sledečega spomina.
Ogrski upornik Martin Kossta je prišel v Združene Države, je prejel “prvi papir” in je še( dve leti pozneje (1853) na obisk na Turško. V Smirni so ga avstrijska oblasti zasledile in nasilno spravile na avstrijsko vojno ladijo. Takoj je ameriško poslaništvo v Carigradu posredovalo za Košato in med pogajanji je prišla v Smirno ameriška vojna ladja "Saint Louis”. Ko-
Katoliški shodi v Avstriji.
Osmi avstrijski katoliški shod na Dunaju se lani ni mogel vršiti, kakor znano. Vzrok je bila poostritev narodnih nasprotij. Slovenci in Čehi uspešno delujejo za katoliške shode po narodnostih, ker je z Nemci vsako sodelovanje nemogoče vsled njihove nadutosti, ki v Avstriji ne pripušča nobenega jezika poleg nemškega — celo na katoliških zborovanjih ne. Letošnji nemško-avstrijski katoliški shod bode v Inomostu na Tirolskem.
1000 porok v enem dnevu
Dne 6. februarja t. 1. je bilo na Du-
Socialni demokrat o usmiljenih sestrah. Socialno-demokraški državni po slanec Rudolf Mueller je nenadoma o-bolel in je moral iti V kirurgičm oddelek dunajske splošne bolnice, kjer je spoznal ondotne razmere. V “Arbei-ter Zeitung" je pozneje opisoval slabe razmere v bolnici ter konečno omenil, da bi storil krivico, ako bi dejal, da store zdravniki več kot je njihova dolžnost. Vendar pa priznava, da je spoznal tolikanj zaničevane usmiljene sestre kot prave samaritanke. To je tembolj značilno, ker je isti list dostikrat sramotil nune in zlasti usmiljene sestre.
200 MOŽ POTREBUJEMO ZA DE-lo v šumi, ki znajo izdelovati prage za železnice (kros-tajze); plača se po 15c od kosa. Plača je vsakih 14 KJE JE JOHAN BOKAL. DOMA iz Sklec pod Ljubljano. V Ameriko je prišel pred 8 leti. Prosim cenjene rojake, če kdo ve kje se nahaja, da mi naznani, ali pa če se sam javi, bodem mu zelo hvaležen. Jaz sem naprošena od njegovih starišev, da bi zvedela za njegov naslov. Moj prejšnji naslov M. Zejc je sedaj Marija Peternel, Box 3, Aurora, Minn, dni. dela dosti za pet let pri South ern Land & Timber Co.. Havana Arkansas. Za pojasnila pišite na Mat. Ecimovich. Box 105, Havana Ark.	8-14
Mlad Slovenec, izvežban organist pevovodja, zmožen podučevanja godbe :n glasovirja,. želi mesta v kaki večji slovenski ali hrvatski naselbini Za natančnejša pojasnila blagovoli naj se pisati na: Nejkc Novak-a, 82 Cortlandt St., New York City.	3-10
ORGANIST IN PEVOVODJA, zmožen tudi učiti godbo in tamburaški zbor itd., star 27 let, oženjen, želi dobiti primerno službo. Mož je trezen in priporočljiv. Službo lahko sprejme v par mesecih. Več pove: Organist, c. o. Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.	10-19
PRAKTIČNEGA UČITELJA TE-lovadbe na orodju in prostih vajah išče Slovenski Sokol v Joliet, 111. Dotičnik, katerega bi veselilo priti v Joliet, 111., naj piše na tajnika Slovenskega Sokola: Frank Završnik, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.

SLOV. SAMOSTOJNO PODPOR, no društvo Vitezov sv. Jurija, Waukegan, II. Uradniki: Predsednik M. Slana, podpredsednik M. Marišek, tajnik M. Ivanetič, zapisnikar A. Bravničar, Blagajnik F. Opeka, nadzorniki I. M. Marinšek, II. J. Kun-tar, III. J. Merlak, vodja F. Opeka, Društvo ima svoje redne seje 4. nedeljo v mesecu v šolski dvorani. V slučaju bolezni plačuje po en dolar na, dan podpore. — Pristopil k društvu:	Filip Pivek. Suspendovani;
Franc Žirovnik, Franc Slabe in John Sojar. — Vsi dopisi naj $,e pošiljajo na I. Tajanika: Math Ivanetich, 612 Cummings Ave. S bratskim pozdravom M. Ivanetič, I. tajnik.
HRVATSKO PODPORNO DRU-štvo Zrinski Frankopan br. 18. H. Z. v 111. ima svoje redovite sjednice svaku četvrtu nedelju u mesecu točno ob 1. i pol sati popodne u dvorani Hrvatske crkve.
Društveni odbor: Predsednik Ant. Fritz, 1216 Hickory St., računovodja Michael Podobnik, 920 Cor. Ohio i Chicago St., tajnik Marko Tušek, 1208 Scott St., blagajnik Grga Bayt, 107 Ruby St., predsednik odbora bolesti Anton Majnarič, 1316 Hickory St., — Društvena uprava opozara i moli svu braču, osobito Hrvate, koji nijesu u nijednom podpornom društvu, da pristope u društvo čimprije, jerbo nijedan nežna kada i gdje ga nesreča dofiodi, a u nesreči je prva podpora od društva. Zato pristupite u društvo dokle je vrieme. — Pozdrav svim članovima. Društveni odbor.
NA PRODAJ SKORO NOVA HIŠA s 6 sobami. Stane $750.00 sama hiša. Čeden hlev in kurjak, klet, vodnjak, plin itd. na 1706 Highland Ave. blizu Horseshoe tovarne. Proda se vse za $1400.00. Več pove E. R. Burton. 105 Jefferson St. (up-stairs), Joliet. 111.	4t9.
VOGRIN ANTON, slovenski čevljar, 3C2 Ruby St.
Chi. Phane 3933	K. W.;Phone 5
Stfiu. Pho e Chi, 3541
M. PHILBIN
5l5CaSS St
Joliet lil
...Premog..
Kadar poirebujóte premog, se obruste do mene. Ce n a“ n h jnižja.
JOHN LORKOVICH,
1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod
se priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok.
Pot do sreče
je trdno zdravje in pravico imaš do njega; ampak nemogoče je biti zdrav z trplimi jetri in zapečenim drobjem. Na tisoče ljudi si je pregnalo tako nepriliko po uživanju Severovih Jetr-
naju v 76 katoliških cerkvah nad 1000 j nih Kroglic, ki odstranjujejo vse stru-porok. To je bilo največje število za | penine iz krvi in tako ozdravljajo bo-
poroke, kar se jih je doslej vršilo kako predpustno nedeljo. Tega dne je vedno največ katoliških porok, ker je
lezni kakor gorečico, napihovanje, me dlo. glavobol, omotico, zapeko, bledico, zoprni dih, nečisti jezik, zlate žile in
je bilo 230 srebrnih in zlatih porok.
V mnogih farnih cerkvah se je moralo deset do dvajset parov zajedno poročiti, da ni bila služba božja po pomander Ingraham je takoj izjavil, da rokah motena.
med naslednjim postom vsaka poroka potrtost. Mile so in izdatne. Zavo-prepovedana. Dosedanje najvišje šte- j ljo svojega zdravja začni danes. Na vilo za Dunaj je bilo 600. Vrhutega | prodaj v lekarnah. Cena 25c. W. F.
Severa Co., Cedar Rapiđs, la.
First National Bank
Joliet, Illinois
Naš oddelek za pošiljanje denarja v staro domovino se je zadnji čas popolnoma uredil. Oni, ki žele poslati denar v staro domovino se lahko obrnejo do nas, ker smo v zvezi z nekaterimi največjimi bankami v Ev-roju. Toraj lahko poslujemo v tem oddelku pri pošiljanju denarja, hitreje in ceneje kot kdo drugi.
Hranilni predali se oddajo vnajem po $3.00 na leto in več.
Zavarujte svoje hiše in pohištva pri zanesljivih družbah, koje mi zastopamo.
V naši knjižnici najdete tudi dobrih slovenski h knjig na razpolago.
Pridite nas obiskati.
je Kossta upravičen do zaščite odstrani Združ. Držav in je zapretil, da bo dal streljati na avstrijsko vojno ladjo, kar je imelo začasen uspeh, da je bil Kossta z vojne ladje oddan v varstvo francoskemu konzulu, dokler sc to vprašanje ne reši. Predsednik Pierce je takrat uradno izjavil, da je bil Kossta po krivici prijet, ker je ob onem času pripadal narodnosti Združenih Držav, in da so uradniki ravnali popolnoma pravilno po svoji dolžnosti. In res je bil Kossta izpuščen na svobodo in komander Ingraham je prejel v priznanje svojega odločnega nastopa po kongresu dovoljeno mu zlato spomin-š č i c o .
Tudi pozneje je vlada ponovno priznala, da je tisti, ki ima “prvi papir”,
Prebivalstvo velikega Londona je znašalo leta 1909. po uradnem štetju
7,537,000	oseb.
Samoumorov na Nemškem leta 1907. je bilo 12,779, in sicer je izvršilo samo-umor 9753 moških in 3024 žensk.
Ruski minister za vnanje zadeve, g. Izvoljski, je te dni izjavil, da na Balkanu ni prav nobene nevarnosti za kako vojno.
Rednim profesorjem slovanskega jezikoslovja na dunajskem vseučilišču in naslednikom dr. V. Jagiča je inte-van izredni prof. dr. Milan pl. Rešetar.
Kakor se poroča iz Petrograda, se nehal biti inozemec in upravičen do bo vršil vseslovanski shod v Sofiji dne zaščite odstrani Združenih Držav. Pri- 7. julija. Razpravljalo se bo o vseslo-padati kaki državi se še ne pravi biti vanski banki in o ruskopoljskem vpra-državljan. Od namena je odvisno in šanju. v tem smislu jc tudi o priliki odločilo
I
zavezno najvišje sodišče, ko je izva-1 Okoli 3 milijone dolarjev poneveril jalo, da se mora “animus manendi” je bivši danski pravosodni minister
I
TOBAK in njega znanstvena prireditev.
NAČIN PRIREJANJA.
Tobak je raštlina in za človeško rabo se ga mora ravno tako pripraviti, kakor se pripravi druge rastline. Med dobro prirejenim tobakom in SUROVIM ali pa tudi le OSLAJENIM je ravno taka razlika, kakor med dobro in le na pol izkuhano jedjo. Prepariranje nosljanca je za tobak ravno ono, kar je kuhanje za jed in vležanje za vino.
Nosljanec je znanstveno prirejen tobak za človeško rabo.
Čemu imajo ljudje rajše Copenhagen, kakor druge vrste tobak za žvečenje.
Ker je izdelan iz najboljšega in najčistejšega tobaka in ker ima skrajno dober duh,- Ker ohrani svoj duh in tudi svojo moč. Ta tobak je tudi ekonomičen, ker traja dalj časa, kakor drugi. Ta tobak ni treba žvečiti, temveč dene naj se ga v usta (med dolenjo ustnico in čeljust). Njegova slast ¡e sladkohladna, prijetna in čista. — Ta tobak je znanstveno prirejen za človeško rabo.
JAMSTVO KAKOVOSTI IN ČT“TOČE.
Copenhagen Snuff je izdelan iz najboljšega, starega in dooro dišečega tobačnega listja, kateremu je pridejan delež povsem čistih tobačnih zmesi. Prepariran je tako, da mu je odvzeta vsa grenkoba in kislina naravnega listnatega tobaka.
Pazite—Vzemite le mali komad ali čik Copenhagena, ker inače bodete mislili, da je premočan. Copenhagen Snuff obstoji iz malih zrnic čistega, dobrega tobaka za čikanje in vsled tega je njegovo moč bolj občutiti, kakor pri listnatem tobaku, oziroma razmerje je ravno tako, kakor pri kavi, kajti drobno semleta kava je vedno močnejša, kakor ona, ki je v debelih zrnih.
Copenhagen Snuff je najboljši tobak za čikanje na svetu.
AMERICAN SNUFF COMPANY, Dept. S., Ill Fifth Avenue, New York, N. Y.
K. S. K.
JEDN0TÀ
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, IH.
j. podpredsednik:............Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II. podpredsednik:.......Fiank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St„ Joliet, 111.
Pomožni tajnik:........:---Josip Rems, 219 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:.........John Grahek, cor. Broadway & Grante Sts., Johet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec:..............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:......Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, Ul.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Roka IS, Allegheny, Pa., 15905 Mihael Fuguda, roj 1877, spr. 14. febr. 1910.	1>- št HO članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Eveleth, Minn., 15906 Josip Sitartč, roj 1892, spr. 28. febr. 1910.	_	__ Dr- št. 189 elanov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa.,. 15907 Franc Starašinič, roj 1876, spr. 23. febr. 1910.	Dr- št- 44 članov.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 15908 Vid Horvat, roj 1888, 15909 Pavel Hrvatic, roj 1886, 15910 Anton Vlašič, roj 1878, 23. febr. 1910.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 15911 Ivan Štamfel, roj
Or. št. 56 članov.
1889, 15912 Jacob Gruden, roj 1888, spr. 17. febr. 1910. _Dr. št. 235 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimduntain, Mich., 15913 Alojz Fak,^ roj 1892 15914 Mitar Mrvoš, roj 1890, 15915 Štefan Crnkovič, roj 1885, 15916 Vajo Vujnovič, roj 1883, spr. 28. febr. 1910.	, Dr. št. 118 članov.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 15917 Jakob Musich, roj 1889, 15918 Anton Poznik, roj 1885, spr. 20. febr. 1910.	Dr. št. 80 članov.
K društvu sv Pavla 130, De Kalb, 111., 15919 Nikolaj Vrkljan, roj 1881, spr. 25. febr. 1910.	Dr. št.17 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 15920 Anton Campa, roj 1887, 15921 Jakob Ptičar, roj 1885, 15922 Josip Koselj, roj 1885, 15923 Alex Smolnikar, roj 1883, 15924 Josip Zupanc, roj 1881, 15925 Anton Ožbalt, roj 1872, spr. 26. febr. 1910.	Dr. št. 35 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu Marija sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 441 Matija Kastelec, 21. febr. 1910.
I. dr. št. 80 članov. II. dr. št. 65 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 10578 Ivan Brodnik, 9686 Josip Mihelič, 4537 Ivan Zalar, 7638 Rudolf Šuštaršič, 4044 Valentin Čampa, 395 Anton Er-čul, 10150 Ivan Zabukovec, 7727 Jakob Albreht,.387 Anton Starič. 2932 Samsa Šotar, 314 Anton Intihar, 15213 Ivan Vidmar, 20. febr. 1910.
I. dr. št. 234 članov. II. dr. št. 29 članov.
Od društva sv. Cirila ih Metoda 59, Eveleth. Minn., k društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 480 Leopold Vidmar, 24. febr. 1910. I. dr. št. 233 članov.
II. dr. št. 153 članov.
Od društva sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., k društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 10463 Valentin Petrin, 4975 Anton Hren, 11259 Martin Cernevšek, 27. febr. 1910.	I- dr. št. 99 članov.
11. dr. št. 43 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., k društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 12790 Mihael Keimel, 12644 Štefan Geči. 9158 Martin Borovansky, 27. febr. 1910.	I. dr. št. 128 članov.
•	II. dr. št. 46 članov.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., k društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 11274 Alojz Jurij, 6. febr. 1910.	!. dr. št. 58 članov.
II. dr. št. 98 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 9348 Franc Kompare. 28. febr. 1910.
Dr. št. 241 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans.. 12305 Anton Mohar, 7. febr. 1910.	Dr. št. 59 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser. Pa., 13375 Franc Vidrih, 22. febr. 1910.
Dr. št. 93 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 9486 Jakob Fabac, 10551 Anton Karlovic, 21. febr. 1910.	Dr. št. 114 članov.
Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.. 12208 Alojzij Samec, 10018 Martin Bukovec, 24. febr. 1910.	Dr. št. 34 članov.
Od društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 14084 Alojzij Pirnat, 21. febr. 1910.	Dr. št. 64 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N*. Y., 8473 Stefan Erhartič, 4453 Peter Schmalc, 1. marca J910.	Dr. št. 125 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 13651 Josip Plut, 28. febr. 1910.	Dr. št. 66 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva Marije Pomočnice 17, Jenney Lind, Ark., 7278 Josip Turk, 21. febr. 1910.	Dr. št. 29 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Johet, lil, 7657 Franc Meglen, 28. febr. 1910.
Dr. št. 240 članov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 10125 Blaž Tuškan, 7288 Jos. Grahek, 10704 Jakob Gregorčič, 1089 Ivan Deržaj, 28. febr. 1910.
Dr. št. 188 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 6742 Josip Simčič, 6843 Franc Adlešič, 9135 Josip Sakoman, 8962 Fr. Starešinič, 21. febr. 1910.
Dr. št. 143 članov.
Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown. Ohio, 9262 Matija Jurjevič, 21. febr 1910.	Dr. št. 53 članov.
ZNIŽAL POSMRTNINO.
Pri društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. I.ouis, Mo., 8534 Ivan Žgur, 22. febr. 1910 znižal zavarovalnino s $1000 na $500, 3. razred.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv, Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 4426 Ana Petruša. roj 1885 spr. 28. febr. 1910.	Dr. št. 19 članic
K društvu Marije Čistega Spočetja 80, Chicago, 111., 4427 Alojzija Mertic, ro; 1875, 4428 Terezija Dudek, roj 1872. spr. 20. febr. 1910. Dr. št. 84 članov
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 4429 Victoria Gazvoda, roj 1889. spr. 6. febr. 1910.	Dr. št. 13 članic.
K društvu Mar. Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo., 4430 Marija Mišica, roj 1887, spr. 15. febr. 1910.	Dr. št. 3S članic.
K društvu v. Ane 105, Brooklyn, N. Y., 4431’Ana Kramaršič, roj 1885, 4432 Angela Kobe, roj 1886, 4433 P’rančiška Peterka, roj 1874, spr. 6. febr. 1910.
Dr. št. 46 članic.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 4434 Frančiška Mavec, roj 1885, spr. 20. febr. 1910.	Dr. št. 32 članic.
K društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 4435 Marija Petrovčič, roj 1892, spr. 20. febr. 1910.	Dr. št. 31 članic.
K društvu sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 4436 Ivana Kocjančič, roj 1883, 4437 Sofija	Simončič,	roj 1882, spr. 20. febr.	1910.	Dr.	št.	41 članic.
K	društvu	sv. Ane 127. Waukegan, 111., 4438	Frančiška	Janša,	roj	1885. 4439
Marija	Drobnič,	roj 1886, spr. 27. febr.	1910.	Dr.	št.	52 članic.
K	društvu	sv. Cirila	in Metoda 135, Gilbert,	Minn.,	4440	Marija	Starič, roj
1881, spr. 26. febr. 1910.	Dr. št. 8 članic.
K društvu Mar. Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo.. 4441 Lena Gačnek, roj 1872, spr. 15. febr. 1910.	Dr. št. 39 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv'. Cirila in Metoda 4’ Tower. Minn., k društvu Marije sv. Rožnega Venca 131. Aurora, Minn., 230 Katarina Kastelec, 21. febr. 1910.
I. dr. št. 80 članic. II. dr. št. 65 članic.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., k društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 1611 Ivana Ferlič, 13. febr. 1910.
I. dr. št. 2 .članici. II. dr. št. 61 članic.
Od društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Jožefa 2. Joliet, 111., 3549 Ana Klepec, 25. febr. 1910.	I. dr. št. 82 članic.
II. dr. št. 114 članic.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 2935 Johana Zalar, 218 Franca Erčul, 226 Marija Intihar, 20. febr. 1910.	L dr. št. 35 članic.
H. dr. št. 7 članic.
Od društva Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., k društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, Tli., 3843 Katarina Lužar, 28. febr. 1910. I. dr. št. 15 članic.
II. dr. št. 3 članice.
Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., k društvu sv. Ane 127,
Waukegan, 111., 4295 Jerica Krašovec, 27. febr. 1910. I. dr. št. 49 članic.
II. dr. št. 50 članic.
ZVIŠALA POSMRTNINO.
Pri društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 3549 Ana Klepec, 25. febr. 1910, zvišala
zavarovalnino s $500 na $1000, 11. razred.
ZNIŽALA POSMRTNINO.
Pri društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., 4342 Karolina Kucler, 27. febr. znižala posmrtnino s $1000 na $500.
Asesment za mesec marc 1910 (3—10) je reden brez vsake druge doklade.
NAZNANILO URADNIKOM(ICAM) KRAJEVNIH DRUŠTEV K. S. K. J
V	većih slučajih se je pripetilo, da je umrl kteri izmed društvenikov pod-reienih društev K. S. K. J. Nekteri uradniki društev se niso mnogo zmenili in ne naznanili smrti pokojnikov po več mesecev. Tako sem prejel v drugi polovici meseca jan. 1910 umrle liste nekega člana, ki je umrl še okt. 1909. Ravno t^ko je jeden društvenih sobratov umrl še meseca novembra 1. 1. toda umrle listine sem prejel še le 21. febr. 1910. Kaj taccga nisem pričakoval. Vendar pa se je v večih slučajih to pripetilo. Mirno sem prenašal te nered-nosti- dolgo časa. Ker se pa slučaji le pregostoma pojavljajo sem pa prisiljen zadevo obelodaniti in prositi gg. uradnike krajevnih društev, da pazijo na to, da se kaj tacega v bodoče ne bode več pripetilo:
Dolžnost društvenih gg. uradnikov je naznaniti .smrt pokojnikovo takoj, ko član umrje. Ne pa čakati po cele mesece, ali bolje rečeno čakati pooblastila dedičev živečih v stari domovini. Nikakor ne. Smrt pokojnikovo(ice) je treba javiti na Jednotini urad takoj, ko član(ica) umrje. Če nima društvo umrlih listin, naj piše po nje in takoj se isti odpošljejo. Kakor hitro so ti listi izpopolnjeni in urejeni se morajo zopet takoj na gl. urad Jednote poslati. Pridejati je potreba pokoj, certifikat, naznaniti bivališče dedičev in njih starost. To pa radi tega, da se zamore posmrtnina kar najpreje mogoče hitro izplačati.
Uverjen sem, da v velicih slučajih je težavno preskrbeti umrle listine pravilno izdelane in potrjene, kakor se to na istih zahteva, vendar pa v tacih slučajih je treba s podvojeno silo delovati na to, da se isti prej ko mogoče uredijo in odpošljejo na pristojno mesto. Če se posmrtnina za pok. hitro ne izplača je vedno in vedno krivda obrnjena le na gl. urad Jednote. Dediči dolžijo jgl. uradnike, da isti denar zadržujejo in nočejo izplačati. Kar pa ni resnično. Jednota je pripravljena denar takoj izplačati dedičem, kakor hitro so vse listine vrejene. in tako vposlane na gl. urad. Jednote.
Jednoti pripoznavajo1 rojaki vedno večji kredit, če ista posmrtnino hitro in ob pravem času izplača. Da pa nam je mogoče to napraviti, se obračam s prošnjo do gg. društvenih uradnikov(ic), da skrbijo, ter pazijo, da v slučaju smrti kacega člana(ice), prej ko mogoče preskrbijo vse potrebne listine, in jih odpošljejo na gl. urad Jed. S tem se prihrani veliko neprijetnega dela in pisanja, kakor tudi nepotrebnega napadanja od strani dedičev.
Dalje prosim tudi cenjene g. tajnike(ice), da mi pošljejo suspendovalne, odstople in izločilne liste, kakor hitro društvo člana(ico) suspenduje, izloči ali sam(a) odstopi. Ne pa kakor se je že premnogokrat pripetilo, da so taki listi po mesec dni nazaj datirani. Kaj tacega ne sme biti. Kakor hitro je član(ica) .suspendovan(a), naj se pošlje suspendovalni list na urad Jed., da se ga takoj briše v knjigi in asesmentu. Ne pa po mesec dni držati suspendovalni ah izločilni list v društvenem uradu potem pa zahtevati kreditiranje od Jednote za tacega člana(icoj. Dokler se ne pošlje tacega naznanila na urad Jednote; se člana(ico) ne more črtati, marveč je asesovan(a), dokler potrebne listine niso vposlane.
Ravno tako je z pošiljanjem denarja za mesečne asesínente. Velikokrat je bilo prošeno in zahtevano, da mora vsako društvo poslati denar do zadnjega vsacega meseca na Jednotinega blagajnika. Toda vse priprošnje in pozivi pri nekaterih društvih niso bili vzeti v poštev. Vkljub postavam, pravilom in uradnim priprošnjam in naznanilom se, nekatera društva nočejo ravnati kakor pravila in postava zahtevajo, marveč ravnajo, kakor se njim poljubi. Tako ne-ktera društva dolgujejo mesečne asesínente. Namesto da bi se denar odposlal v mesecu, ko je asesment za plačati, se to napravi še le mesec ali dva pozneje. Tako delovanje je popolnoma nepostavno in nepravilno. Mesečni asesmenti morajo biti plačani — glej pravila stran 38. Na razpisu mesečnega asesmenta samemu je označeno, kedaj ima društvo za plačati mesečni asesment. Naj se toraj tudi v tem oziru pazi, da bode denar ob pravem času vposlan na pristojno mesto, ft se z pošiljanjem denarjaodlaša in odlaša, se s tem napravi veliko sitnosti društvu, kakor tudi meni. Mesečno poslovanje Jednote mora biti zaključeno vsacega zadnjega v mesecu, to je pa nemogoče napraviti, če društva ne pošljejo denarja ob pravem času blagajniku Jednote.
Pripetilo se je že, da sem izdal mesečno finančno poročilo, ter dr., ki niso plačala mesečnega asesmenta tudi objavil kot neplačala. Na to sem prejel različne psovke od strani društvenikov, kako da njih društvo dolguje, ker oni so plačali svoje mesečne prispevke. Drugi zopet da so plačali in zakaj niso obljavljeni kot taki. V vseh teh slučajih je krivda izven Jednotinega urada. Člani naj v tacih ozirih iščejo vzrok pri društvu. Kajti vsak asesment, če je poslan ob pravem času na Jednoto je tudi v mesečnem poročilu objavljen. Ce pa ni vposlan, pa nikakor ne morem zapisati, da je plačan. Do sedaj sem vedno čakal po več tednov, prej ko sem izdal mesečno finančno poročilo, vkljub temu, da mi je stvar veliko sitnosti napravljala. Od sedaj naprej pa bodem zaključil mesečno poslovanje Jednotino z vsacim zadnjim v mesecu, tako, kakor se od mene postavno zahtexa, in ni popolnoma nič več kakor pravilno. Finančno poročilo za isti mesec bodem izdal kakor najhitreje mogoče. Društva, ki bodo plačala mesečne asesínente, bodo tako tudi objavljena, ostala pa, ki zanemarjajo svoje dolžnosti, bodo pa kot neplačana naznanjena. Radi tega opozarjam cenjene sobrate (sosestre) onih društev, ki bodo objavljena, da niso plačala mesečnega asesmenta, naj iščejo pojasnila pri svojemu društvu doma, ker bode krivda napravljena.
V nadi, da bode to pojasnilo in priprošnja vzeta od cenjenih članov(ic) slavne K. S. K. Jednote v poštev, bilježim z bratskim pozdravom Vam vedno udani sobrat
JOSIP ZALAR, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
IZ URADA DUHOVNEGA VODJE K. S. K. J.
S tem opozarjam vse člane in članice K. S. K. J., da opravijo svojo velikonočno dolžnost za leto 1910 in to najkasneje do nedelje presvete Trojice. Tajniki podrejenih društev mi naj pošljejo spovedne listke vred z natančnim zapisnikom vseh članov in članic' takoj po prvi seji obdržavani v mescu avgustu.
V	krajih, kjer imajo društva svojo slovensko cerkev in ni torej nikakega zroka, da bi ne opravil sleherni člati svoje verske dolžnosti, je dolžnost društvenih uradnikov suspendirati po preteku velikonočne, dobe vse one člane, ki so to po svoji lastni zanikernosti zanemarili. Če predsednik, tajnik in lelegat društva tega ne store, potem je razvidno, jia se sami le malo brigajo za Jednotine postave in dajejo le potuho drugim članom. Vse take uradnike bo duhovni vodja brez vsakega obotavljanja suspendiral, čeravno so sami o-pravili svojo dolžnost. Dolžnost društvenih uradnikov je: paziti in skrbeti zato, da člani spoinujejo Jednotine postave, žive po sv. katoliški veri, podpirajo svojo cerkev in dá odstranijo iz društva vse one člane; ki se ne zmenijo ne za svojo cerkev, ne za druga Jednotina pravila. Taki člani ne spadajo v našo sredino; pr^c s plevami in čisto "zrnje naj ostane.
V	krajih, kjer ni slovenske cerkve, se naj obrnejo društva naravnost na duhovnega vodjo in on jim bo po možnosti preskrbel duhovnika.
IVAN KRANJEC, duhovni vodja K. S. K. J.
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini) 1 Toraj. kadaf pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančrio diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje. katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, .oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem j eziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
N. COLLINS ST„ JOLIET, ILL.—
Flit© “Ells. Brand" divo
IzeloMiIct najboljšima jiña sodčkih in steklenicah.
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO, NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ
910 N. Chicago Street. JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka., spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila ponizki ceni.

Tu v Ameriki
razpošiljamo iz naših područnih tovarn v tej deželi, po isteg ceni, kot jo dobivajo iz naših 18tih tovarn v Evropi — znano
Franck-ovo Cikorijo
izvrsten pridelek kavi
To je pridatek, ki izboljša vsako kavo — neglede na ceno — dela bolj prijetno — bolj okusno — bolj krepčilno. Odstrani slabe snovi od kave. Najboljši hoteli in restavracije na svetu rabijo Frank-ovo cikorijo, ker dela kavo okusno in močno.
Vab grocer jo ima za vas. Poskusite in vidtli baste kako ta izboljša kava (rlejte na znatne nje - mlinček , ki m' ra biti nu vsakem za vaju. Paziti, da dobite j^ristno.
HEINRICH FRANCK S0HNE & C0.
American Branch, Heinrich Frank	r» »	>■ w
Sohne, Ludwigsburg, Germany	I . USD ilQ» ni« I •

i
♦ Društvene vestí.
D ~
Naznanilo.	S
Člane m članice Vitezov sv. Jurija I i štev. 3 K. S. K. J.„ Joliet, 111., opozar-! 'jam na dolžnost velikonočne spovedi. Kadar opravite svojo dolžnost, ne pozabite vprašati za spovedni listek, s katerim se mora vsak član in vsaka članica pri društvu izkazati, brez izje-j me. Rev. A. M. Kraschowitz,
duh. vodja za dr. sv. Jurija.
Joliet, 111., 1. marca. — Iz urada društva sv. Antona Pad. štev. 87, K, S. K. J., Joliet, lih, se naznanja vsem članom pripadajočim goriomenjenemu društvu, da je bilo sklenjeno na redni mesečni seji 13. febr., da društveni brati skupno opravijo spoved in sv. obhajilo. Spoved’ naj opravi vsak v soboto 12. marca in skupno sv. obhajilo prejmemo 13. marca, to je, v nedeljo, Vsi bratje, kateri se mislijo skupnega sv. obhajila udeležiti, morajo se
zbrati ob polosmih v navadnih šolskih prostorih. Vsak ud naj prinese svojo društveno regalijo; kateri je še nima, jo bode že tam dobil. Bratje, skažite se, da ste udje 'dobrega katlbliškega društva in Jednote. Potem pa tudi, da ste pravi, verni in vneti katoličani. Torej bratje, ne pozabite tega dneva, kateri je velike vrednosti za vsacega poštenega kristjana. Vsak, kadar opravi svojo versko dolžnost, naj odda svoj spovedni listek društvenemu tajniku. Dobro zna vsak član in članica, da se mora s spovednim listkom izkazati, če ne se bode po pravilih postopalo.
Pozdrav vsem bratom in sestrpm našega društva, potem sobratom in so-sestram cele naše slavne K. S. K, J. Tebi, vrli list, obilo novih in zvestih naročnikov. Math. Judnič, preds.
South Chicago, III., 21. febr. — Dolžnost me veže, da naznanim članom dr. Sv. Florijana št. 44 K. S. K. J. v So. Chicago, kateri živijo izven So. Chi-cage, naj vse društvene stvari oglasijo na nižje podpisanega društvenega (Nadaljevanje na 8. strani.)
Mestna hranilnica ljubljanska
It največji in najmočnejši denarni zavod te vrat* po vsem Slovenskem.
Sprejema nloge in jih obrestuje po 4^ odstatka. Rentni davek plačuje hranilnica sama
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost ritk ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana a vita: «vojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripozntv» država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pot jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v AmerikiI Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trd*-varnošt za vaš -V-tiar
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
82 COURTLAND STREET. NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O
j Ri
Spisat P. Luis Coloma.
Učite ljudstvo temeljito in s pravim razumom katekizem, in brez zunanje sile, brez zakonov ga bodete pripeljali na pravo pot božje zapovedi.
I.
Bilo je v pustih jesenskih dnevih. Žalostna je bila vsa narava m vendar lepa, kakor je lepo nedolžno dekle, ki umira v cvetu mladosti. Šumljajoče listje je padalo raz drevje, cvetke so klonile ovenele glavice, oblaki so se' podili črez svod neba. Dnevna luč je medlela boljinbolj, žarki nebeškega solnca so postajali od dneva do dneva žalostnejši in mrzlejši, tudi male rečice niso več tako veselo hitele preko polj. Ledena mremca se je trdila na njihovem zelenosinjem površju. In tudi v človeška srca se je priplazila žalost. O, človeška srca čutijo, kako žalostno potekajo dnevi, kako venejo cvetke... človeška srca čutijo, da, bo tudi k njim skoraj prispela mrzla jesen, ko bo medlelo telo, ko bo umirala duša, ko bo gasnila življenja luč...
Ta žalostna podoba minljivosti je legala tudi na skalovje pustega R...škega pogorja, ki je postalo še bolj pusto m mrtvo kakor navadno.
Dolga samotna cesta se vije v kačji podobi skozi to pogorje in se konča pri neki gostilni ob novi cesti, ki vodi od Cadixa do Madrida. Dve milji je oddaljena cesta od mesta M... in pelje,skozi neko skalno votlino, odtod zavije med bukovjem in močnimi hrasti ob vznožju pogorja proti samotni planjavi,, ki jo oklepa od zadaj velik hrastov gozd.
Nekega večera toraj, ko je že noč
pričela razprostirati svoja krila, se je ¡n ¡lnat lonec:
in težka. Potniki so prispeli pred ozko votlino — zavetišče pastirjev in potepuhov. Dve veliki skali sta sloneli druga na drugi, le zgoraj se je skozi špranjo videlo nekaj sivega neba. Divji jugozapadni veter je podil težke oblake pred seboj.
Cachana je vrgla vrečo na tla. Nato je pričela nemirno tekati ]5o votlini semintje. Grozen je bil njen obraz, kakor obraz kakega hudodelca, ki namerava izvršiti peklensko dejanje.
Zadaj za votlino je vodila po navpični skali navzdol votla pot v globel, kjer je šumljal gorski potoček. Le z največjim naporom je bilo mogoče priti do vode. Votla pot je bila spodaj divje zaraščena s temnim grmičevjem, in je vzbujala bojazen tudi najsrčnejšemu potniku. A nocoj, ko je že temna noč padala v globel, je bila steza še strašnejša...
Cachana je zapustila za trenutek votlino in se je vrnila z naročjem suhega dračja, ki ga je vrgla na tla. Slepec je sedel na skalo. Palico je položil v stran in si je vkresal ogenj, da je prižgal umazano pipo tobaka.
Tudi deček je sedaj sopihajoč in vzdihujoč prišel v votlino. Vrgel se je na tla in je zajokal z milim glasom. Cachana ga je zgrabila surovo za lase in ga dvignila kvišku.
“Molči Ranoque!" je kričala nad njim in mu je strgala vrečo s pleč. "Drži jezik za zobmi, to ti pravim!”
Deček pa je jokal in vzdihoval še hujše kakor prej.
Slepca je dečkov jok strašno razkačil. Zvijal se je kakor obsedenec.
Cachana je klela. Iz svoje vreče je potegnila košček kruha, leseno skledo
plazilo troje sumljivih oseb skozi gosto grmičevje in je prispelo končno na našo samotno cesto. Le malokdaj v letu je po tej cesti hodila človeška noga. Ako.bl samoten potnik srečal te tri osebe, bi gotovo z nejevoljo ali celo z bojaznijo krenil v stran. Bili so mož, žena in otrok; vsi so hiteli kar mogoče hitro po cesti.
Mož je bil slep. Njegova zunanjost je vzbujala grozo. Zoperno raztegnjen in od strasti spačen obraz je senčil umazan slamnik; okrog pieč mu je visel čestokrat preluknjan in še večkrat zakrpan plašč sive barve. Spodaj z vrvico prevezani rokavi so služili namesto popotne torbe. Potnik se ie popolnoma zavil v svoj raztrgani plašč, ker ga je mrazilo, in nič drugega ni bilo videti na njem, kakor slamnik, spačeni obraz in spodaj dvoje kriven-častih nog; ako si videl te krivenčaste noge, si se gotovo spomnil verig, ki jih vlačijo take noge za seboj. Čez pleča mu je še visela stara, obrabljena kitara. Z desnico se je opiral na debelo, grčavo pastirsko palico, z levico pa se je krčevito oklepal ženinega komolca.
Žena je bila približno iste starosti kakor njen spremljevalec. Zunanjost njena je bila tudi ravnotako grda in odurna. Na njenem bradavičastem o-brazu so se družili sledovi revščine in greha. Hodila je težko. Sopihajoč je vlekla na plečih težko vrečo, napolnjeno z raznimi cunjami, ponvami, lonci in drugimi kuhinjskimi pripravami.
Za obema je sopihal mlad, osemleten deček. Oblečen je bil v raztrgane hlačke, viseče na eni sami vrvici, ki jo je imel zvito čez rame. Srajčka je bila vsa razcapana, in črnikasta koža se je svetila skozi luknje. Tudi deček je nosil na plečih vrečo, ki je bila pretežko napolnjena za tako ne|no mladost. Vedno je moral teči, da je mogel dohitevati moža in ženo, zato je bil poten po vsem telesu. Bose nožice je ranila kamenita poj na več mestih; vsaka stopinja dečkova je pustila krvavo sled za seboj. Včasih je postalo dečku slabo, da bi se zgrudil, in obstal je nekoliko, da se navžije no-
"Molči, prokleto ščene!” je pono vila še enkrat z divjim glasom in je nato preteče pomolila lonec proti dečku.
"Molči, ti pravim! — Zlezi navzdol k potoku in prinesi vode!”
"Ne, ne gtem!” odvrne deček, milo joka in valja se po tleh.
"Kaj? Ne greš?" kriči Cachana in se trese od jeze. Z nogo sune V dečka. "Glej, da se spraviš od tukaj, lump... to ti rečem, sicer te ubijem!”
"Ne grem. mati!... Strah me je!” “Strah te je, otroče neumno? Ha-ha-ha! Ne boš mi lagal, ne!... Poberi se, sicer ti zdrobim glavo.”
"Ne morem, mati, res.. . ne morem!’
vsled prejšnje jeze, tedaj so se mu čudno izbulile oči vsled novega strahu. Na obrazu so se mu napele drobne žilice in preletaval ga je mraz. Votlina je bila prazna...
V ozadju je še ležal kupček suhega dračja in dva kosa zlomljene slepčeve palice. Slepec sam in Cachana sta izginila.
Vrč z vodo je dečku pal iz rok. Po vsem telesu je trepetal kot trepelika. Svetle oči so se ozirale semintja. Strah in bojazen sta ga davila v vratu, a konečno je vendarle prišel do glasu in je kričal z napol pridušenim glasom: “Mati!... Mati!... Stric Canijo!”... Nihče mu ni odgovarjal.
Obupno je zvijal deček roki in ihtel. Velike bolečine in brezmejna bojazen mu je izvabila grenke solze iz oči. Po-laščalo se ga je boljinbolj čuvstvo zapuščenosti, ono strašno čuvstvo, ki je celo nebeškemu Sinu izvabilo edini vzdihljaj iz božjih prs. Ako mož joka solze zapuščenosti, potem je to kazen ali izkušnja božja, ako pa Ti, Bog usmiljenosti, ki tako ljubiš zemeljske angelčke, pripustiš, da te solze kapljajo čez ličeca nedolžnega otroka, potem je to gotovo eden izmed tistih potov previdnosti božje, ki jih ne more razumeti ustvarjen človek.
“Mati!... Mati!... Stric Canijo!” je klical deček z vedno močnejšim glasom. Stopil, je iz votline in se je oziral naokrog po divjem gozdu. Toda nobenega glasu ni bilo čuti, da bi mu iznova podžgal upanje, nobenega sledu ni bilo, ki bi moglo nuditi ubožcu nekoliko tolažbe.
Konečno je postajal otrok nekako omotičen. Brez namena in cilja je tekal sedaj na to, sedaj na ono stran, in se je izgubljal tako čimdalje bolj v gozdni temini. Vedno in vedno pa je kričal z bojazljivim glasom, ki ga ni čulo nobeno človeško uho: “Mati!... Mati... Stric Canijo!...”
Nočna senca je zagrnila že vso pokrajino s svojo črno tkanino; gorski vrhovi se niso več razločevali od neba, vse je bilo enako temno. Deček je stisnil zobe in je hotel teči, toda napol onesveščen je pal na tla.
Prijela se ga je mrzlica. Vse okrog njega se je oživljalo in se je gibalo. Drevje, kamenje, grmičevje in skalovje se širi pred njim, oblaki so plavali nad njim. Neprestani otrokov krik se je izpremenil v močno vzdihovanje, vzdihovanje se je izpremenilo v ječanje; in deček je še vedno klical, še vedno tekel, šfe vedno je upal! Da, upanje je vedno ostalo v tem nedolžnem otroku, ki še ni poznal zločinske izgubljenosti in zlobe onih dveh, ki sta ga zapustila.
Naenkrat je začul Ranoque v vejevju ječi nesrečni otrok in kaže svoje ra- ' neko šumenje, ki je bilo čisto drugač-njene noge; vroča kri kaplja iz njih. | no kakor šumenje vetra. Obrnil je "Ako ne moreš hoditi, pa splezaj po glavo na stran in videl je pred seboj, kolenih navzdol!”	Ikako se ie velika, črna žival priplazda
"Ne morem, mati. ne morem!"	iz grmovja in je lomastila proti nje-
“Ranoque! Ako se	ne	spraviš od- j	mu. Čutil je, kako ¿a	je žival	s hrb-
tod, te primem za vrat	in	te vržem na- j	tom pritiskala proti skali. In tukaj je
vzdol!”	! ubogo, nesrečno dete obstalo nepremi-
Slepec je molčal.	A	v njegovem ■	čno. nemo, oči široko	razprte,	mišlre
neusmiljenem srcu se	je	kuhala jeza.	napete, vrat stegnjen	naprej;	videti
Ko je še enkrat slišal dečkove odločne je bilo, kakor bi otrok skrbno poslušal, besede: "Ne, ne grem!" je zaklel s kako vihar divja med orjaškimi hrasti.
NASLOVNIK
ugovcev, obrtnikov, gostilničarjev ir. odvetnikov, ki se priporočajo rojakom
Vina na proda.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO„ 112 Exchang-St., priporoča rojakom svojo me» nico
BRAY-EVA LEKARNA SE PR! poroča slovenskemu občinstvt Jolietu. Velika zaloga. Nizke ce ne. 104 Jefferson St., blizu moste
-HULIK BLAŽ J„ 711 N Chicag-st., blizo slov. cerkve Prodajaln^ moških in ženskih ob'ek
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u godnimi pogoji Munroe Bros
EAGLE THE, 406-410 N Chicag. St. Prodajalna pohištva in moški! oblek.
FINK MATH, 500 Francis St Sta» benik (contractor).
GRAHEK IN FERKO. 207 Indian St. Mesnica.
I P KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton 5ts Ot>-telefona 8. Joliet, 111.
LOPARTZ GEORGE. 402 Ohio S> Grocerijska prodajalna
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indian. St Gostilna.
STONICH GEORGE. 813 N Chm., go St Trgovca z grocerijo ur. mogom in pošiljanje denarja
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON. 22nc | St. and Lincoln, Chicago, 111.
Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gal., reesling po 35c gal Vino od leta 1908 črno in muškotel p-40c gal., reesling 45c gal. Staro bel vino po 50c gal. Sladki mošt 24 st< klenic za $5.00 Drožnik po $2.50 ga Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posod dam zastonj.
“Hill Girt Vineyard"
BOX 77.
Ustanovljena 1*71.
Mr
Of Joliet. Illinois.
Kapital m preostanek $300,000.00.
'rejema raznovrstne denarne ulog* fer pošilja denar na vse dele sveta
J 6 HENRY, predsednik H TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Stefan Jakše, prop
Crockett. Ca1
Ana Vogrin
Izkušena babica
205 Ruby St.. N W 1727. Joliet. Ill
Katarina Masat
IZKUŠENA BABICA f 309 Granite St.	Joliet, Ills,
s?!
ASMS
jáfWr9'"'**
tisi' ‘i-žUBai
íj&ÜíísL*

i i H
i :&»! ?»A ■

E. PORTER
Bredini Co.
EAGLE BREW Ek*
izdelovale
PALE ALK IN LONDON PORTE» POSEBNOST JE PALE WIENER REER
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti ■n Montani potem bodete neod .11 v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo
'I. B S<»lmstor
Young Building.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, lil
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNU V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N W Tel 2h
J. J. KIJKAR,
Cor. Lake & Utica Sts.
Phone 182.
zastopnik
WAUKEGAN, ILL.
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjetn duet nem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežb*
točna.
rnffiilT»	a^a
fjp OP fj|? f3|n nlr fin nlP fJn
%
hropečim glasom in je zalučal grčavo palico z vso močjo v smeri, odkoder je prihajal dečkov glas. Palica se je na nasprotni steni v votlini razbila na dva kosa. Nato je slepec, tipajoč o-krog sebe lezel proti dečku; vnebo-vpijoče kletvine so sikale njegove ustnice, in z dolgimi prsti je grabil na desno in levo, kakor bi hotel z debelimi nohti razmesariti ubogega dečka.
Prestrašeno je skočil Ranoque na noge in je stekel v divjem strahu v zadnji kot votline.
Medtem pa se je vrgla Cachana kakor divja zver na slepca in ga je s krepko pestjo potisnila nazaj na skalo, kjer je prej sedel.
"Pusti ga v miru!" je kričala nad njim z žvižgajočim glasom, “če ne ti izprakam tvoje slepe oči!"
Deček, še vedno trepetajoč vsled strahu, je prijel za vrč in je plezal k potoku navzdol. Od ježe so mu škripali zobje, in čestokrat' je globoko vzdihnil vsled bolečin. Ubogi Rano-que —- ti zapuščeno dete, ti nedolžni
rega zraka. Ali mož in žena pred trpin!
njim ga ništa čakala, tudi zmenila se j Pbčasi je plezal deček po ostrem ka-nista zanj. ICo je deček videl, kako čmenju in bodečem trnju navzdol. Sko-daleč je zaostal, je klical bojazljivo: , raj pri vsaki stopinji je naglas zajokal
"Mama, mama!... Ne ¡1”
morem naprej !"
Baba se je obrnila in je kričala z divje spačenim obrazom:
"Ali naj te nosim na hrbtu, ti prokleti pob?"
Tudi slepec je obrnil glavo in je zavil strašne, mračne oči proti otroku. Dvigal je grčavo palico in je s pridušenim, divjim glasom šepetal svoji spremljevalki:
"Pobij ga na tla,.Cachana!.. . Zadavi ga, da nama ne bo'več v nadlego ta pes!"
Baba je preklinjajoč stiskala pesti proti dečku, nato je hitela še urnejše po cesti.' Sredi te divje puščave sta bila videti oba, žena in mož, kakor dva peklenščeka, ki vlečeta za seboj nedolžno dušo.
Naenkrrat sta obstala oba. Spregovorila sta med seboj par 'divjih besed, nato sta zavila s ceste po ozki stezici navzgor med drevje in grmičevje.
Ko je deček to videl, je zbral svoje zadnje moči in je pričel teči, ker se je bal, da bi izgubil ženo in moža v divjem gozdu. Baba je hitela na vso moč in jevlekla za seboj slepca. Toda kriva in skalnata pot je slepcu zelo otežila hojo. Deček jima je sledil nekoliko lažje.
Pot je postajala vedno bolj robata
vsled bolečin.
Ko je priplezal ubožec do potoka, se ga je polastil neki čuden strah. Popolnoma je pozabil na jezo svojo in na skeleče rane na nogah. Divja samota visokih, z velikanskimi hrasti popustih hribov, ki so bili videti kakor stari, mogočni, z listjem porasli velikani in gozdni bogovi, globoki mir, v katerega se je zlivalo bučanje daljne nevihte, | ki je kakor razbrzdan peklenšček šumela čez gorske vrhove; črne gromade oblakov, ki so kakor mrtvaška tkanina prepregale nebo in razširjale temo po zemlji, v svojem naročju pa nosile blisk m grom; — vse to se je družilo v dečkovi duši v tako grozno in straš 110 podobo, da bi bil skoraj omedlel. Tudi trdnejša in pogumnejša srca ne bi bila premagala groze tako divjega kraja.
Vzdrhtelo jc Ranoquovo malo telesce, ko je legel po dolgem na tla, da bi zajel vode iz hitrega potočka. Nato je kolikor mogoče hitro skočil po konci in je, vsled strahu veliko moč nejši. urno kakor veter hitel proč od kraja groze in bpjazni. Dobro se mu je posrečila težavna pot po hribu navzgor
Ko je zopet prišel do vhoda v votlino in je previdno pogledal notri, da bi videl, če sta se že oba pomirila
kako tuli čez vrhove kakor lev v pustinji, kako vzdihuje v globelih kakor spokorna duša.. .
II.
Luč novega dneva je našla Ranoqua ležečega pred skalo, kamor ga je vrgel orjaški divji mrjasec.
Ko so prvi žarki pričeli zlatiti gorske vrhove, tedaj se je deček prvič zavedel in je gledal z izbuljenimi očmi naokrog. Le s težavo se mu je posrečilo, da je med vzdihovanjem in ječanjem vstal pokonci. Zopet je gledal okrog sebe z bojazljivimi in začudenimi pogledi, kakor človek, ki se je ravnokar zbudil iz težkih sanj in ne ve, kje'biva, ne ve, če je vse, kar je videl in doživel resnica ali so le sanje! Šele čez dolgo časa se je deček spomnil strašnih dogodkov pretekle noči in zavedel svojega nesrečnega položaja.
Solze so mu pritekle iz oči in jokal je, kakor bi se mu trgalo v prsih.
“Mati!... Mati!... Stric Canijo!” je pričel zopet klicati, toda s tako slabotnim in bojazljivim glasom, da ga je bilo komaj slišati.
Hotel je iti naprej, toda obstati je moral, ko je komaj par korakov omahujoč pricapija! dalje. Vse se mu je meglilo pred očmi. Strašne podobe so vstajale pred njim, orjaške roke so se sklenile okrog njega in so se vrtile v kolu, najprvo oprezno in počasi, nato hitrejše in hitrejše, in konečno so zaplesale z omotično naglico po taktu tisočerih glasov, med katerimi je razločil Ranoque tudi kitaro strica Ca-nija in razklani žganjarski glas Cacha-ne, ki je vedno in vedno ponavljala svojo navadno kletvico:	"Prokleti
lump!... Prokleti lump!...”
Naenkrat pa je razloči! deček med glasovi, ki jih je ustvarjala mrzlična domišljija, tudi jasen glas malega zvon čka, ki je zvenel vedno bližje in močnejše.
Kmalu nato se je prikazala nad nekim grmom glava bele koze, ki je nosila na svojem vratu mal zvonček. Z zadnjimi močmi je dvigal otrok od solnca ožgani ročici proti lepi živalici in je glasno zaječal. Koza se je zbala in je ubežala. Ranoque je iznova zgubil zavest.
Ne dolgo potem je zopet pričelo šumeti po grmičevju. Velik pastirski pes se je vohajoč približal mestu, kjer je ležal Ranoque. Od vseh strani je ovohal dečka, dvignil je kvišku glavo, napel je ušesi in je pričel lajati na glas.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi čelo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
JOSEPH TEINEB'8
ftEClSTCRK»
Trinerjevo Zdravilno grenko vino.
To m tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranib grenkih zelišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak. se tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
rJ?«> ¡H OU(lt‘ŽllO zdfH vilo
cisti	oUni/.no barvo.
|>omii<>ži po/.mn.
odstrani nc|>r<‘bnt »mst,
donos« - mirno spanjr. daljpia živi joti)«*.
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki. To se ns more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vredno**' .ega leka.. Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam > maternem jeziku.
JOS. TRINER,
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
t C*o rabite poakusiti Tnnerjcvt Hrvaike lmportirane Slivovic* m Slovaa-litegl Brinjevca. v«c domaćega izdelka.

John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet. I)
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, is vrstna vina in žganja ter prodajo pr* jetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
Tom Stefancich
N. W. Phone 577.
1000 N. Chicago St.,	Joliet, Ills.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojditc k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
če bo* Kupoval oo uas, u oomo v* lej postregli * najnižjirni tržnimi nami. Mi imamo v zalogi vsakovr* neg», lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehi,' in trdi les, late. cederne stebre, dc*i in iinglne vsake vrste.
Nas piostoi je na Desplaines sni. blizu novega kanala
Predno kupiš LUMBER, oglasi pri nas <n ogiej si našo zalogol Mi . bomo zadovoljili in ti prihrinili denai
W. J. LYONS,
Naš Office in Lomber Yar.i ...
DES PLAINES IN CLINTON ST*
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
Tile A. ff. Fleier Drog Go.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbi in Chicago Sr>
■•‘V
Točim izvrstno pivo, katero iza. luje slavnoznana Joliet Citizens Br* wery. Rojakom sc toplo priporoča®
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
JOLIET STEAM DYE HOUSE (Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488.
Pridite k meni na obisk ko se mudite v Lockportu.
Sveže pivo in druge pijače so vedno na razpolago.
Ánton Dowiak,
9th Street
Lockport, 111.
KAM PA GREŠ, JOŽE?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
MAT. STEFANICH-U,
400 Ohio Street	Joliet,, Ills.
na dan in več stalnega do-^bička jamčimo agentom z *	importiranimi avstrijskimi
podobami. Nobene opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti:
A. S. SILBERMAN,
352 Pleasant Ave., St. Paul, Mina
CENJENI ROJAKI PO MINNESOTI.
AKO želite kupiti lote v mestu Du-luth-Superior, blizu novih tovarn, ali AKO želite kupiti lepo farmo v sadje-rejskem pasu države Michigan, ali AKO imate kaj posestva zavarovati proti ognju, obrnite se vedno na podpisane.
MI SMO ZASTOPNIKI
zanesljivih družb za ves rudarski okraj države Minnesote in Vam jamčimo popolnoma pošteno postrežbo,
GEO. L. BROZICH AGENCY, Ely, Minnesota.
Podružnica: Eveleth, Minn. JOHN B. SMREKAR, Manager.
ZAPOMNITE SI! Zmožnost. Angleščine Vam primerne delo dobi.
Kako se pa priučite Angleščine bre2 učitelja? Po navodilu: Slovensko An gleške Slovnice, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da sc lahko vsakdo brez velike muje toli ko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri
V.	J. KUBELKA,
538 W. 145 St. „ New York, N. Y Pišite po cenik knjig!
Bolte &' Lavrič
slovensUhotel
208 Jackson St. Joliet, 111.
N. W. telefon 306
Rojakom naznanjava, da imava na razpolago čedne prostore za prenočišča in hrano. Cene primerne. —- Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, da se oglasite pri nas.
ZDolorodošli !
& st
S	«*
VV.V.VAV.V.V.V.V.V.VAV,’,
;......................... i
■*	JOLIET. ILLINOIS	«*
i JAVIM J NOTAli
•’ Kupuje in prodaja zemljišča \
v mestu in na deželi.	5
’■ Zavaruje hiše in pohištva pro- j> *» ti ognju, nevihti ali drug po ■£ ^ škodbi.	.»
^ Zavaiije tud življenje proti J» nezgodam in bole-..im.	i
Izdeluje vsakovrstna v notar- »J f sko s,-oko spadajoča pisanja ^
«2________________________«*
'I Govori nemško in angleško, i '.V.'A'AV.VA^VV.'AS'.VSV,’
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno g-ostilmi
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše po terjevo pivo, izvrstno žganje, domovino in prodajal dišeče smodke Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH.
203 Ruby St
V. W .Fhorie 825.	Joliet. Is
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše m< «o po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnu
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka lene klobase in najokusnejše meti. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj n loskusite naše meso Nizke cene in doDra postrežba )• naše geslo
Ne pozabite toraj obiskati na* v našej novi mesnici na voga-Broadway and Granit« Street». Chic. Phone 4531. N W. Phone tu
TROST& KRETZ
— izdelovalci — >
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” 5c
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street.	Joliet, 111
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno, e'®
Kjer se toči vedno sveže pivo, žgani ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Skoff
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joti*
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Čez nekaj časa je od iste strani prišel star pastir. Na obe strani je razmaknil grmičevje in zagledal je pred seboj telo otrokovo. Začudil se je. Približal se je dečku, sklonil se je nad njim in mu otipal roke in čelo. Ko se je prepričal, da malček še živi, mu je potisnil pod glavo kozji kožuh, ki ga je imel ogrnjenega in je odšel v isti smeri skozi grmičevje, odkoder je prišel.
Toda že čez nekaj časa se je vrnil s polnim rogom mleka v roki in z veliko ovčjo kožo čez pleča. Z veliko skrbjo je kanil par kapljic svežega mleka otroku v usta. Zavil je nato dečka v ovčjo kožo in si ga je naprtal na rame.
Previdno, da bi se ne izpodtaknil, je stopal s svojim bremenom dobri pastir odtod, in sledil mu je zadaj njegov zvesti pes.
III.
Zmračilo se je in rodila se je na jesenskem andaluzijskem nebu krasna, hladna noč. Gld^ok mir je legel na obširna poslopja posestnika Baptista, čegar širni pašniki so se raztezali tik do podgorja.
Skozi okna poselske sobe je lesketal slaboten sij medle luči. In naenkrat je zazvenel za okni lep moški glas, u-brana andulazijska pesem je plavala skozi nežno noč.. .
Bilo je to leta 1854. Tedaj si je še andaluzijski knjet z ubrano pesmijo sladil ure počitka. Ni še bil po časopisih razširjen med njimi oni soc. dinamit, ki je pozneje povzročil revolucijo in upore. Pred par leti sem bil priča, kako so v neki vasi kmetje stali okoli Perildeja v ovčji kožuhovini in-so ga napeto poslušali, ko jim je prebiral in tolmačil uporne časopise.
Sredi glavnega poslopja je sedel kmet Baptist z ženo in štirimi otroci ob veliki peči, v kateri se je pekel črn kruh. Večerjali so. Ob strani je sedela še neka druga starejša žena, ki j e komaj pokusila skodelico kozjega mleka, stoječega pred njo. Oblečena je bila v temno, volneno obleko, okrog glave je nosila črn svilnat robec.
Ta žena, ki ji je bilo ime Consolation, je bila sestra posestnikova. V eni noči ji je ugrabila kolera, ki je tisto poletje strašno razsajala po Adalu-ziji, njenega moža in dva otroka. Tudi njej je že pretila strašna bolezen. Le z največjo težavo je vila iz krempljev smrti. Odšla je na posestvo svojega brata, da popolnoma okreva. Stanovala je prej v U...... kjer sta precej
udobno in lahko živela z njenim možem.
Ubogi ženi so zopet kakor navhdno blestele solze v očeh. Ravnokar se je vrnil veliki hlapec, stric Ventura, z vasi. Ko ga je Consolation prvič videla po oni nesrečni koleri, se je zopet vzbudila v njej vsa bolest onih nesrečnih dni.
“Pomirite se, botrica, pomirite se!” jo tolaži veliki hlapec. "Vedite, da vam je ime Consolation, to je tolažba. Po dnevih nesreče bodo zopet zasijali lepi dnevi. Bodočnost vam bo prinesla sreče, in pozabili bodete počasi na trpko preteklost.”
"Pozabila!” zakliče jokajoča vdova. “Sele ko bo padala črna ruša na mojo rakev, šele takrat bom pozabila. Trikratni smrtni boj, ki sem mu gledalk oči v oči, mi gloda srce. O, stric Ventura, vem, da mi bo ta črv nekega dne pregrizel nit življenja.”
“In če se jokate, ali vam bo potem kaj boljše, botrica?... Verujte mi, star sem že in siv, mnogo sem že izkusil na tem bednem svetu. Pravim vam, v tem življenju se prej posušijo solze kakor . bolečine. Zato nikar ne objokujte tega, česar ne morete predrugačiti.”
"Res, stric, prav imate!... Toda, o Bog, kaj mi pomaga! One tri rakve nosim takorekoč, vedno seboj na hrbtu, in to je težkb breme, stric Ventura!
.. .Sveta Devica, kakšna noč je bila to! ...Ravnokar se je zmračilo, in Kajetan se je. kakor od strele zadet zgrudil sredi delavnice. Kmalu nato je Ramonu postalo slabo, in čez nekaj minut se je zgrudil tudi on. Najmlajša hčerka je bolehala dalje časa, a je vendar še stala po konci. Naenkrat pa se je zgrudila še ona. Ostala sem sama, čisto sarha brez varstva, brez pomoči, brez najmanjšega zdravila, ki bi ga jim mogla dati; kajti v onih dnevih so umirali ljudje kakor muhe, in ni bilo niti zdravnika, niti apotekar-ja, niti prijatelja, ki bi bili mogli priti na pomoč... Povem vam, vsi trije so se zvijali kakor kače in so me prosili neprestano z dvignjenimi rokami, naj jim pokličem spovednika, da ne umr-jejo neprevideni.. . V vsem okraju pa so bili le trije duhovniki, in na smrt bolnih čez tristo! — Kakšen strah, o sveta Devica, kakšen strah je bil to! ... V skrajni potrebi sem se obrnila na svetega Jožefa, čegar kip je stal v spalnici in sem molila: O sveti Jožef, božja last so vsi in ne moja; ako mene zapuste, ne bom tožila! Toda daj, podari jim srečno zadnjo uro, ti pomočnik v smrtnih težavah! Ne daj, da bi umrli brez svete spovedi! Čeprav se bom ločila od njih, naj bo! Samo olajšaj jim težko ločitev, da umrjejo kot pobožni kristjani!”
Uboga vdova je prenehala za nekaj časa s svojim pripovedovanjem, kakor bi se, bala, da jo težko posluša družina.
“Potem,” je nadaljevala po kratkem premoru, “sem storila neko obljubo, ako bi se mi posrečilo, da najdem duhovnika. Zavila sem robec okrog glave, da bi šla v župnišče. Tedaj -— skoraj bi bila ohromela — in lasje so mi silili pokonci! — tedaj pride, ko stopim na( vežni prag, star častitljiv
župnik nasproti. Bil mi je čisto neznan.
“Ali leže tukaj bolniki?" vpraša z mehkim glasom.
“Trije, gospod župnik!” sem mu odgovorila, “in vsi trije v smrtnem boju.’ Nobene besede ni več izgovoril častiti gospod. Stopil je v sobo in je z neizrečeno dobroto m ljubeznijo spo-vedal drugega za drugim... Takoj so postali vsi trije mirni, kakor bi se skopali v blagoslovljeni vodi... Kmalu nato se je začel zadnji smrtni boj. In v kratkem so vsi trije sladko zaspali v Gospodu. Oče je zadnji izdihnil o-poldne... Ramen je živel do dveh... In hčerka je umrla ob jJetih, ko je zazvonilo po cerkvah avemarijo.”
Pretresljiv jok je prekinil pripoved uboge vdove in je zadušil njen glas. Brat je začel zvijati čigareto, da bi zakril globoko ginjenost, žena njegova pa je jokala. Čez nekaj časa je nadaljevala vdova:
“Dva dni pozneje sem morala leči tudi jaz. . .”
“Pa vi ste potem zopet vstali, kaj ne botrica?” jo prekine veliki hlapec in se zasmeje na široko, da bi spravil pogovor v drugi tir. "In tukaj na našem posestvu v„as bomo radi imeli in skrbeli za vas, in kadar se bodete zopet vrnili na dom, stavim, da bodete tako močni in zdravi, da vas ljudje niti spoznali ne bodo več.”
“Da, da, stric Ventura, to vam že verujem!... Sveti Jožef me ne bo zapustil in mi bo pomagal tudi vnaprej!” “Res, izbrali ste si takega priproš-I njika, da ga ne najdete boljšega v vseh j nebesih. Botrica!... Ali veste more-I biti, kaj je storil sveti Jožef nekega lepega dne, ko mu je Njegovo božje Veličanstvo odbilo izpolnitev izročene milosti?”
Dobri starec je uspešno obrnil vdo-vine misli * na drug predmet kajti vprašala ga je radovedno:
“No, kaj?”
"Kje pa si se naučil takih pravljic, stric Ventura?” ugovarja s smehom na licih Baptist, ki si je ravnokar zvil cigareto in jo prižgal. .
“To ni nobena pravljica, Baptist, ampak čista resnica, ki se je zgodila tako, kakor mi je pripovedoval moj ded in kakor jo hočem povedati tudi ; jaz,” odvrne starec. “Torej poslušajte!... Lepega dne je prišla taka smrt ■ k nekemu častilcu svetega Jožefa v ' goste in ga je povabila, naj zapusti to | solzno dolino. Njegova duša, ki je | bila od grehov tako črna kakor tinta, se je dvignila kvišku in je hotela naravnost v nebesa. Sveti Peter ji je 1 s tako silo zaprl vrata pred nosom, da je črna duša odletela daleč proč in ko-nečno obsedela na luninem rogu. Ko se je nekoliko oddahnila od prvega strahu, je vzdihnila prisrčno k svetemu Jožefu. Sveti Jožef je slišal ta vzdihljaj in je odšel k božjemu Veličanstvu, da izprosi milosti za svojega častilca. Toda ljubi Bog mu je kratkomalo odbil ponižno prošnjo.
“Gospod,” tako je prosil sveti Jožef, “on je moj častilec!”
“Tvoj častilec?... Tega imenuješ svojega častilca, ki je enkrat zažgal košček voska tebi v čast, hudiču pa že toliko, kolikor ga pridelajo vsi čebelarji v deželi?”
Tako se je vršil prepir še nekaj časa ali sme duša v nebo ali ne. Konečno je postal sveti Jožef nepotrpežljiv in je zaklical jezno:
“Dobro ako duša mojega častilca ne sme v nebesa potem jih tudi jaz zapustim.”
“Pojdi v imenu božjem!” je odvrnilo kratko Njegovo, Veličanstvo.
. Sveti Jožef, ki svoje grožnje nikakor ni resno mislil, se obrne s klobukom do vrat, a se precej ustavi in de: “Seveda ne bom odšel sam. Po pregovoru in tudi po božji postavi mora v dobrem zakonu žena vedno z možem. Marija pojde z menoj...”
“Naj gre!”
Sveti Jožef je poklical sveto Devico in ji je dejal, naj si ogrne plašč, da bodeta zapustila nebesa. Pa tudi to ni odvrnilo božjega Veličanstva - od trdnega sklepa.
“Če pa svojo ženo vzamem seboj,” de sveti Jažef, “potem vzamem seveda vso njeno lastnino.”
“Prosim, le vzemi!”
“Tukaj imam pismo, na katerem je čisto natančno zapisana vsa njena lastnina.” '
In sveti Jožef je stopil sredi neba, potegnil je papir iz žepa, na katerem so bile zapisane lavretanske litanije, in je bral:
“Kraljica angeljev... Kje so ange-lji? Vsi naj pridejo sem, da odidejo z nama!”
“Kraljica očakov... Vsi očaki sem!” “Kraljica prerokov... Vsi preroki sem!”
In tako je šlo skozi vse litanije. Ko je prišel nazadnje do kraljice vseh svetnikov, ga je ustavilo Njegovo božje Veličanstva in mu reklo:
“Nehaj vendar, ljubi Jožef! Pojdi ven, omij pošteno dušo svojega častilca in potem se vrni z njo.. . Sicer vzameš seboj vse nebeščane in pustiš mene samega v nebesih!”
“In kje je potem sveti Jožef opral to črno dušo, stric Ventura?” vpraša debel, otroški mladenič, ki se je s komolci upiral na starčeva kolena in ga poslušal z odprtimi ustmi.
“Kje vendar? Ali ne pri sveti spovedi? Saj bi sicer tudi najmočnejši lug ne mogel izmiti teh črnih madežev,” ga poduči mati.
(Konec prih.)
Anton Nemanich & Son.
1002 S. CHICADO STREET
205 7 Ohi« St.
JOLIET,ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Phoue 2273	N. W. 41®
Priporoča se Slovencem in H rvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih 1. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmer nih cenah. Na >>se pozive, bodisi po dnevu li po noči se to čno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA. Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. \V. Phone 344
NOVICE IZ ARIZONE. — ČITAJTE IN POMISLITE!
A. G. Isaacson, znani rudniški kepten iz Eveletha, Minn., podpredsednik Lake Superior & Nevada Dev.-kompanije ter ravnatelj švedske in finske podporne jednote “Finland of America”, ki ima 20 letne skušnje v rudarstvu, se je prekratkem povrnil z mesta Douglas, Arizona, kjer je pregledoval zemljišče GRAND ARIZONA COPPER-KOM-PANIJE. Rekel je, da lastuje ta kompanija jako bogato ozemlje, ki bo sigurno enkrat ogromen bakren rudnik. Nadaljč je rekel, da priporoča ljudem, ki žele narediti velik dobiček, da kupijo delnice te družbe za vsoto, ki jo premorejo.
Keptna Isaacsona sedanje bivališče je na Gilbert, Minn., kjer lastuje veliko hišo, in kdor želi ivedeti kaj v tej zadevi, naj mu piše in priloži 2 centa znamko za odgovor. Njegova konečna izjava v tej zadevi bode kmalu pripravljena, ki se bo razposlala našim delničarjem in vsem onim, ki bodo za njo prosili.
GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJA lastuje veliko zemljišče blizu mesta Douglas, Arizona, katero je jako bogato na bakreni, zlati in srebrni rudi. Prirejevanje rudnika se nadaljuje z vso hitrostjo s pomočjo dveih parnih strojev in vedno večjem številom delavcev. Delavci delajo le za hrano in delnice, dasi je dovolj dela v Arizoni po drugih rudnikih, kjer bi lahko zaslužili po $3.50 gotovega denarja na dan, a delavci nočejo denarja, hočejo čim več delnic ko morejo dobiti od GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJE, ker vedo, da pri jemanju delnic te družbe zaslužijo 50 do 100 dolarjev na dan.
Družba bo kmalu začela pošiljati rudo, ki je bogata na bakru, zlatu in srebru, sosednim topilnicam v mestu Douglas, potem se bode cena delnic zdatno jsovišala. Sedaj prodaje družba delnice le po 60 centov vsako, za gotov denar al na 5 mesečnih obrokov. Menj kot 50 delnic se ne proda osebi. Ko bode imela družba dosti denarja in ko bodo vse delnice razprodane bodejo iste uvrštene na javni trg, kjer boste lahko prodali iste raznim bankam in kupcem za velik dobiček. Ne opustite te prilike temveč pišite preč na
O. E. Petterson & Co., 213-14 First National Bank Bldg., Duluth, Minn.
JOLIET. (UL.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.
Both Phone* 28

Bliža se sezona balov in dotmičih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. in to je gotov
SLOVENSKI POP
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
I Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.V. 480. Cb tu ćtljt 1. N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejia pijača proti žeji, t»o;j okusna in hladilna nego katerakoli drug a. I okusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zg olj i..smco. Nadalje izdeluj*, ista druž ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči ». Rojaki podpirajte d omače podjetje in držite se gesla -
S VO JI K S V O JIM !
&\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\^^
Compagnije ^ G-enerale ^ Transalantiqtie
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo irtzplačno hrano na parnikih družbe,
Snažne postelje, vino, dobro hrano in ■azna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczmmski, glavni zastop lik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankoviefe. agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17tB St., St Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet Illinois.
(Nadaljevanje s S. strani.) tajnika. Opominjam vse člane, kateri dolgujejo čez dva meseca, da se sami oglasijo, če jim ni mogoče plačati društvu. Vsak član mora vedeti, kaj mu je dolžnost storiti, ni treba toliko dela nakladati tajniku, ker ima dosti dela brez opomina članom. Ravno tako opominjam one člane, kateri imajo potne liste, da dobro pazijo na datum, kadar jim poteče, da si druge ponovijo. Dobro bi bilo, da se člani bolj zanimajo za društvene ?eje; kaj bi po salonih pijančeval, mar bi šel na sejo, da bi saj vedel, kaj se pri društvu godi, in takorekoč postal dober društveni ud.
Velikonočno spoved bodemo imeli na tiho nedeljo 13. marca.
Telovadne vaje se vršijo vsak pon-deljek zvečer v F. Medoshevi dvorani. Kdor se jih ne udeleži, zapade kazni po postavah.
Ker vem, da je vsaki član radoveden .znati, kdo je izvoljen v društveni odbor, jim torej razjasnim po imenih: Predsednik Matija Pernar, podpredsednik John Stanko, zastopnik Jožef Ansik, blagajnik Frank Černe, ' tajnik Karl Medosh,
II. tajnik John Golob, nadzorniki John Stua, Anton Tirin-ger in Martin Golobič, vodja Frank Gorenc.
Pozdravljam vse člane ter upam, da bi bili vneti za korist društva.
Karl Medosh, tajnik,
3523 — 95th St.
rekel, da mu je ta ali oni uradnik društva kriv suspendovanja.
Nadalje opozarjam nekatere člane, ki še zmeraj dolgujejo društvu, da bolj redno plačajo mesečne prispevke, ker drugače je nemogoče pravilno voditi društvene knjige.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J., a tebi, A. Slovenec, pa želim obilo dobrih naročnikov.
Matija Cvetic, tajnik.
(Nadaljevanje z 2. strani.) druzega, primero bom djal: glih kot kurje perje.
A zasedaj pa, g. u., dokončam to mojo pisaritev, zakaj sem ravno za glaž prijel, da si malo žejo ugasim, a bom pa drugipot kaj več pisal.
Jožef Erčul.
delo. To ni resnica, kako pa naj on j ve kedo zanga vol kdo pa ne? Lej premislimo ubogi delavci ter volimo | za može katrei hočejo nam dobro v slučaju kake delavske nezgode pa smo na konj. Srečen pozdrav Vam vsem in Tebi A. S.	Zabeljnov Jaka.
starga volu. Kaj boš pa za predenta j ta starga volit, kjer druga mi ne da I volu me hitro vpraša Zan moj dober komarat? Veš to pa niso mačkine solze Janez kjer na tem pa kakor si sli-šov ko so se v manj menil odvesi delavski stan če volim za ta starga in če štajk letašno pomlad prede potem de-lavc gudby z lokešne in tudi z mesta ven pa mi še tista kislega jesga ne pusti vzet seboj. Poklical bo en par delavcem sovražnih oseb ter ako bi se še malo del upiral bo še soldate iz Duluta poklicov( in zgubljeni smo kot smo bili zadnjič na Čism in Evelet.
Če pa volim za kakga moža v mest bo imu vsaj nikaj usmilena z nam in ako nas ta star napodi iz hiš gremo vsaj v mest, ter nam mestni ljudje pomagajo malo. Ali se spomniš Jan kako so nas podil na Evelt iz kompaniskih hav
sov?? To maš pa pa Jaka. Ako so delavci pametni bodo potegnil za mesto velk rajš kot za njega. Vsaj jaz bom. No tistega rekodarja pa vsi poznamo j ali vsak pameten slovenc bi ga rrtogl.
Huda kazen.
Predsednik neke chicaške tvrdke za žganje je bil obsojen v desetmesečni zapor in v globo $200.00, ker je s svojimi izdelki polnil steklenice, ki so poprej vsebovale neko znano tekočino in nosile zaščitno znamko. To bodi vsakemu v svarilo. Čuli smo, da imajo nekateri trgovci navado, polniti steklenice proslulega Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina z manjvrednim blagom, da tako slepa-
i mnm■ mm
Pooblaščeni Agent od vsih
Parobrodskih Družb,
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, lil, le en blok od naše cerkve.
rijo svoje odjemalce in spravljajo večji dobiček. Združba zvana "The National Trade Mark Protective Association" bo vkratkem jela preiskovati take slučaje. Kakor je sodnik Walker rekel, je taka oškodba hujši zločin nego rop, ker dobi bolna oseba namesto
zdravila slabo ali celo nevarno pijačo. Pazi naj vsakdo, da dobi pristno Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki je priznano zdravilo pri obolenju želodca, drobja, krvi in živčevja. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-133J) So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Aurora, Minn., 25. febr. — Cenjeni mi Amerikanski Slovenec! Prosim sprejmite prav ponižno teh par vrstic od revnega delavca, kateri si komaj ‘ Al se še spomniš Zan kaj ga nam je. on dela svoj vsakdanji kruh v tukajšnji nakidov ta druzega Januvarja. ko šmo jami kjer je siva svan. Organizirali spremili ranjcega Zova Krala k več-smo slovensko bando z Mr. Novakom nem počitku. Veš ta človk je vedu da ahead. No mislim potem ko se malo Zov umru in da jima pokopan bit na privadimo tej spaki, potem se bomo 1 nedelo pa ker je bla volitu še precej
Joliet, 111., 3. marca. — Članom Slovenskega Mladeniškega Podp. Društva se naznanja, da bo v nedeljo dne 13. t. m. velikonočna spoved društva. Vsi člani se naj snidejo v dvorani ob 7.45 uri zj., da odkorakamo v cerkev.
Naznanjam tudi, da bo na prihodnji seji več važnosti na programu, za to je se nadejati obilne udeležbe.
Bratski pozdrav!
M. Svetič, tajnik.
Allegheny, Pa., 28. febr. — Naznanjam članom društva sv. Roka št. 15. K. S. K. J., da bomo imeli skupno spoved in sv. obhajilo v nedeljo dne 13. marca t. 1. Na omenjeni dan se vsi člani zbero ob polosmi uri v dvorani na 57. in Butler cesti.. In opozarjam vas, da vsak odda svoj listek tajniku društva, da ne bode kateri član potem
včas še malo zasukal. Drugače pa še gre aurigt tukaj gor pri nas. Veste kaj, g. urednik, nekaj bi Vaš jaz po-prosiv in to je radi naše politke ali volitve, katera pride glih v tork osmiga marca. Kranjci mamo dva moža zbra na za odbornika enega na en tiket druzega na druzga. ' Oba sta fin moža in obema čast. Kranjci bi mogli vesel bit če bi zampgli oba noter spravit a to pa skoraj ni mogoče. Seveda kar se pa drugih tiče bi pa jaz sam tolk reku da juda volit ne. Zadnjič sva šla z Francetom iz Mohka mine ko me sreča moj komarat v pri pošti ter mi pove za Levina on ne bo volil kjer je leta 1907-1908 posodil iz mestne blagajne en tavžend tollarjev hrez dovoljenja druzih moš na kancilnu. No pravim jaz: hudič če pa je to res da tko naj gnar zapravljajo jih pa moj amerikanski vote gleda. No jaz bi sam rad vedu kedo pa tolk denarja znos v to mesto kot ravno mi z Mohka in Millerja no jud si ga pa posod mogoče še brez interesa. Kar se tiče mane ga ne volim za nobenga zlodja če me prav drug dan ta star jesih da jo bom pa pobrisov. No pa tega se ne bojim sej tud lansk let nisem za ta
daleč se ni za nas Kranjce še brigov ne. In kaj si vidu, ko smo prišli do groba z skorej belimi in na pol zmerz-nenim obrazu. Se grob ni bil skopan in duhovnik ga je moral pustit tam od zunaj kot pesa in kako smo zmrzvali dol na pokopališč Ti Zan dobro veš ali ne? Da to je tud ta prava resnica in vedno bom vedel in verjel da Kranjci sami sebi nočejo dobro ako tega moži-celjna še jenkrat voljo v mestni kancih In če ga češ dobit kje ga pa moraš iskat povsod in še ga neboš najdu, ako ga pa se ti bo pest smejev in ti ne bo naredov kar si ga prosil.
Se dosti bi Vam povedov iz jam kaj se govori o volitvi v našem kraju pa mislim da naj bi blo to zadost za je-krat. Dragi delavci pa kateri z menoj vred slušte precej slan kruh premislimo dobro koga bomo volil in vprašajmo se kdo bo imed teh dveh tiketov boljši delal za nas ubogo delavsko ljudstvo v slučaju kakega štrajka? Kedo nas bo zakladal z jedjo al mestni možje al pa majnarski. Po-ski državlan? Nekter pravi moram za vem pa da kedor ne more sam iz frej vole volit še baba ni kaj pa amerikanski državlan? Nekter pravi moram za
Največja in najstartjša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
ter plačuje rentni davek san
KNAFLOVE ULICE ŠT 9 USTANOVLJENA LETA 1820.
■'prejema vloge ,u jih obrestuje po 4-1 ‘2 odstotke
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron. Rezervni skladi mo, ajo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklep
78,000.000 kron, m sicer znašajo med drugimi zakladi _	_ Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ..........K 36,207.340
Posojila občinam in korporacijam ........... 2,392.039
Menice ................ 568.000
Vrednostni papirji . 23,660.702
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ........... 3,037.221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
The Collins N. Y. Medical Institute
140 WEST 34tH STREET = NEW YORK CITY
i
0
i
1
1•—Frank Severietti,Cleveland, Miss. V — treh tednih ozdravljen bolezni želodca, prs in vrata.
3 — Justo Hermandez Huntington, Ark. — Ozdravljen, Glavobola in želodčne napake.
J—Francis Lawandowski 416 So. Jackson Str., So. Bend, Ind. — Ozdravljena, odprtin, lirast in ispadanja las.
3 — Jos. Miculka R. P. D., 1 Easč Bernard Tex. — Ozdravljen Nervozi tete in onemoglosti (slabosti)
9	— Ansbren Luksic, Tonopac, New. — Ozdravljen sifilisati-6nih znakov.
10	— Antanio Lo Castro 156 Troop Ave. Brooklyn, N. Y. V dveh tednih ozdravljen reumutizma.
11	— J. Jakobson , Spermato-relioos, Neb. — Ozdravljen generalne slabosti.
15 — J. Jacobson , Spermato-relioca, Nebraska - Ozdra-ivljen generalne telesne oslabelosti.
16	— Ludwik Solek.174 W. KinnyStr., Newark,N. J.— Ozdravljen,vnetja pljuč želodčnega katarja in vnetja oči.
17	— Lucija Turi, Box 126, Meadow Lands, Pa.—Ozdravljena Srčne napake.
18	— Don Sime Gulan Zadar Dalmacija — Ozdravljen kostnega reumatizma.
34-— Krištio Jordanoff.Box 897, Jerome, Ariz. — Ozdravljen, bolezni želodca,kašlja, in bolezni prs.
35 — Marija Olson, Wilkin-sburg, Pa. Ozdravljena, reumatizma.
39 — Nikola Haky, 844 East 21 Str., New York City — Ozdravljen generalne telesne slabosti.
30	— Miss. J. A. J. — Los Angeles, Cal. — Ozdravljena
reumatizma, telesne slabosti in bolezni želodca.
31	— Petar Smith 2302 Bay Ave., Hoquiam, Wash. — Ozdravljen , reumatizma v nogah in hrbtu.
Zelo lahko seje poviševati in slovitega delati, z izmišljenimi zahvalni-cami, a vse drugače je dajati dokaze in resnico svojega delovanja. Med tem, ko se drugi zdravniki z lepimi oglasi polne samohvale in izmišljenimi zahvalnieami ponujajo, je ravnatelj THE COLI INS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE uposljen, z zdravljenjem stoterih Slovencev nad katerimi so drugi zdravniki obupali, ker jih z svojimi navadnimi zdravili niso mogli ozdraviti.
Ml OGLAŠUJEMO RESNICO
ato mi rečemo, d» ravnatelj THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ozdravi v jednem tednu več bolnikov kot jih drugi zdravniki vidijo v celem življenju, in to
DOKAŽEMO
z trm, da navedemo nekoliko imen in naslovov ozdravljenih bolnikov kateri šobili svoječasno ravno tako bolni kakor ste vi danes. Poskusili so prej vse druge zdravnike, ne da bi jim isti zamogli kaj pomagati, akoravno so pri njih ves svoj denar potrošili. Danes pa Briga hvalijo, da so navsezadnje našli ZDRAVJE, MOČ, ZADOVOLJNOST IN SREČO po čudapolnih zdravilih, naših modernih in iskušenih zdravnikih.
NOBEDEN DRUZIH ZDRAVNIKOV
na svetu ne more oglasiti, tega kakor mi. Ker še niso bolnika ozdravili in ker še tiste dve zahvalnice katere tiskajo niso prave, ampak izmišljene in neresnične.
Ne verjamite in ne dajte se zapeljavati od tacih zdravnikov kateri so pričeli v tem letmen času, malo trgovino z ničvrednimi zdravili, ker dobro vedo, da je v tem letnem času največ bolezni in da je sedaj čas, uboge slovenske bolnike izkoriščati, kateri se ne vejo na pravo mesto obrniti. Taki oglaševalci gredo tako daleč, da si najamejo kakega neiskušenega zdravnika, kateri jim po ceni slušbo opravlja, ga oblečejo v novo suknjo, tako da v resnici izgleda podoben pravemu zdravniku in to samo radi tega, da zamorejo tembolj Slovence iskoriščati.
Verjamite tem, ako hočete biti zapeljani in izkoriščeni, pišite jim in se bodete o tem prepričali.
URADNE URE SO
Vsaki dan od 9 ure predpoldan do 1 popoldan in od 2 ure do 5 nre popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 nre zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10 ure predpoldan do 1 nre popoldan.
PIŠITE TAKOJ DANES PO
znamenito knjigo in priložite 15 centov v znamkah za poštnino. Vski Slovenec bi jo moral imeti.
Glavni ravnatelj Dr. S. E. Hyndman.
Ako toraj boljujete na kakoršni koli bolezni, pišite ali pa pridite osebno v
5 — Miss. Anie Lukais, No. 27 Berry St., Brooklyn, N. Y.— Ozdravljena, reumatizma v rokah in nogah.
6— Ida Johnson —Cloquet, Minn. — Ozdravljena glavobola in želodčne prebave.
7	— J. Rebjak Swedesboro, N. J. —Ozdravljen bolezni pljuč.
8	— Mrs. Marije DobosNo. 640 Grand St., Brooklyn, N. Y. Ozdravljena bolezni maternice in neredne perijode.
13 — Mrs. John Gurka, East Reli way, N. J. — Ozdravljena, kroničnega zaprtja in želodčne bolezni.
13	— Mr. John Gnrka, East Rehway, N. J. — Ozdravljen kroničnega glavobola, vrtoglavosti in Slabe prebave.
14	— Marija Fontana, Trestlo Pa., Box 68 — Ozdravljena bolezni prs želodca in ledvic.
19—John Skiptunas, McAdoo, Pa., Ozdravljen bolezni prs težkega dihanja in slabe prebave.
30—John Ferschman, 174 East 8 St., New York City — Ozdravljen srčne napake in težkega dihanja.
21	— Mrs. Rob Abbie, Neb. — Ozdravljena kroničnega reumatizma.
22	— Mr. Roh, Abbie, Neb. — Ozdravljen kroničnega reumatizma.
36—Frane Antnlik, 1850 Washington Ave. Columbus, Ohio. Njegov otrok ozdravljen od telesne slabosti želodčne bolezni i.t.d.
27	— Miss. Angelica Fran-kovič, 648 Eagle Ave. New York City. — Ozdravljena, srčne napake in bolezni pljuč.
28	— Mrs. Lidie Flachbart Elm hurst Long Island N. Y. — Ozdravljena reumatizma v rokah.
S3 — Florijah Rak, Herminie, Pa., Box 18 — Ozdravljen,
' prehlajenja, v trehtednih.
S3—T. P. Petof, Buhl Minil., Box 801 Ozdravljen očesnega katarja.
34 — Lvan Papež, Box 87 York Haven, Pa. — Ozdravljen težke notranje bolezni.
9
N
S
e
(3
i
Q
H
0
H
S
a.
u
0
)oi
S
g
e
s